Leto 1897
1301
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XCV. — Izdan in razposlan dne 16. oktobra 1897.
Vsebina: Št. (242—244.) 242. Razglas o podaljšbi roka za dogradbo dveh dopolnilnih prog lokalniee iz Badna v Vöslau. — 243. Razglas o dopustu dveh z električno silo obratovanih malih železnic s pravilnim tirom v Pragi in v Kraljevih vinogradih od Sadove ceste v ulico Na Florenc in s trgaPurkyiiové nâmësti v Spâleno ulico. — 244. Ukaz o vpeljavi novih kolkovnih znamck.
242.
Razglas ministrstva za železnice z dne 27. septembra 1897.1.
o podaljšbi roka za dogradbo dveh dopolnilnih prog lokalniee iz Badna v Vöslau.
Na podstavi Najvišega pooblastila se §. 3. Najviše dopustilnice z dne 29. julija 1892.1. (drž. zak. št. 159) za lokalno železnico z električnim obratom iz Badna v Vöslau ustanovljeni rok za dogradbo nadaljevalnega kosa h kopelim v Vöslau in krila k tamkajšnjemu kolodvoru južne železnice podaljšuje do konca septembra 1898. leta.
Guttenberg s. r.
24».
Razglas ministrstva za železnice z dne 30. septembra 1897.1.
o dopustu dveh z električno silo obratovanih malih železnic s pravilnim tirom v Pragi in v Kraljevih vinogradih od Sadove ceste v ulico na Florenc in s trga Purkynovo namesti' v Spâleno ulico.
G. k. ministrstvo za železnice je na podstavi in po zmislu določil zakona o železnicah nižega reda
z dne 31. decembra 1894. L (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) v porazumu z udeleženimi c. k. ministrstvi in s c. in k. državnim vojnim ministrstvom po pogojili in načinih, natančneje ustanovljenih spodaj, podelilo občinskemu zastopu kraljevega glavnega mesta Prage zaprošeno dopuslilo za gradnjo in obrat dveh z električno silo obratovanih prog malih železnic s pravilno raztečino in to:
1.	od trga Purkynovo nâmësti v Kraljevih vinogradih skozi Karlovo cesto in Ječno ulico, potem črez trg Karlovo nâmësti v Spâleno ulico k palači grofa Schlicka ;
2.	od Sadove ceste skozi Bolzanovo ulico 'črez Havllčkovo namčstl skozi Senovâžno ulico, črez Josefské nâmësti skozi Truhlâïsko ulico, črez Petr-ské nâmësti, potem skozi Petrsko ulico, Tëënov Sa-dovo ulico do ulice Na Florenc, peažno uporabljajoč delni kos od mestnega muzeja do ulice Na Florenc obstoječe male železnice v Vysočane:
§• I-
Za dopuščeni železnični progi se podeljujejo v členu V. začetkoma omenjenega zakona navedene finančne ugodnosti.
Trajanje v členu V., lit. d) zgoranjega zakona omenjena prostost od pridobnine in dohodnine, od plačevanja kolkovnin za kupone in pa od vsakega novega državnega davka, ki bi se utegnil uvesti z bodočimi zakoni na mesto njih, se ustanavlja do 12. dne januarja 1912. lela.
(Slovenisch.)
234
Glede eventualne premembe kolka za osebne voznice v odstotno pristojbino je uporabljati določilo člena XX., drugega odstavka spredaj navedenega zakona.
§. 2.
Izdale se bodo v 35 vrstah, in to v 2Ü vinarskih in v 15 kronskih vrstah; narejene so iz tankega, prosojnega papirja v dveh veličinah.
Znamke kronskih vrst so 41 mm visoke in 31 mm široke, znamke vinarskih vrst pa 36 mm visoke in 27 mm široke.
Občinski zastop je dolžan, začeti gradnjo s kraja oznamenjenih železničnih prog precej in jo dokončati najpozneje v poldrugem letu, računaje od današnjega dne, ter izročiti dodelani železnični progi javnemu prometu in po nji vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držal zgorcnjega roku za gradnjo, mora občinski zastop dati na zahtevanje c, k. ministrstva za železnice zagotovilo, položivši varščino 2000 gl. v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se srné izreči, da je zapala ta varščina.
§• 3.
Da izdela občinski zastop dopuščeni železnični progi, za to se mu podeljuje pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je podeliti koncesijonarju tudi zastran tistih povlačnic, ki bi jih bilo narediti in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§. 4.
V ostalem je na omenjeni železnični progi, kateri sta celovit del po občinskem zastopu kraljevega glavnega mesta Prage namerjanega omrežja električnih malih železnic, uporabljati določila razglasa z dne 12. januarja 1897. L (drž. zak. št. 37) o dopustu z električno silo obratovane male železnice s pravilnim tirom v Pragi.
Guttenberg s. r.
344.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 9. oktobra 1897. 1.
o vpeljavi novih kolkovnih znamek.
Počenši s 1. dnem januarja 1898. 1. se spravijo v prodajo nove kolkovne znamke z vrednostnim oznamenilom v kronski vrednoti.
Znamke imajo rjavovijoličast podtisek in nazobčan, raznim vrednostnim vrstam ustrezajoč ba-revni rob ter obsegajo v sredi zgoranjega dela okrogel medaljon s podoho Njegovega c. in k. apostoljskega Veličanstva, obrnjeno na levo, katero obdaja kot okvir opis:
„K. K. ÖSTERREICHISCHE STEMPELMARKE“
(G. k. avstrijska kolkovna znamka) v rjavovijoličasti barvi na belem dnu.
Medaljon je obdan z sadovnimi obeski. Nad medaljonom je nameščeno oznamenilo „I^RONE“ (krona), oziroma „KRONEN“ (kroni, krone, kron) ali „HELLER“ (vinar, vinarja, vinarji, vinarjev). Medaljon, sadovni obeski in vrednostno oznamenilo so narejeni v isti barvi.
V spodnjem delu, določenem, da se piše po njem, je na prosto puščenem dnu nameščena v oljično sivi barvi izvedena kartuša, ki ima v sredi letno številko izdaje „1898* v majhnih, na obeh straneh pa, ločen od nje s piko, vrednostni znesek v večih, belo puščenih številkah.
Pri znamkah kronskih vrst so na obeh straneh v sadovnem obesku vtaknjeni majhni medaljoni, v katerih je postavljen vrednostni znesek na videž v številkah v barvi sadovnega obeska na belem dnu.
One se razločujejo mimo tega od znamek vinarske vrste tako po oznamenilu vrednosti, kakor tudi po risanju popisanih delov, narejenih v veči izmeri.
Posamezne vrste same se razločujejo po oznamenilu vrednosti in po kombinaciji barev ob robu in kolkovne podobe, in sicer so uporabljane te-le kombinacije barev:
pri kolkovnih znamkah po
n	n	n	rt
rt	rt	rt	rt
v	rt	rt	rt
rt	rt	rt	rt
rt	rt	rt	rt
n	it	rt	rt
n	it	it	it
it	tt	rt	rt
rt	it	tt	rt
Barva
8
K)
12
roba:
1 K modra rdeče-vijoličasta I zelena rjava
zelenosiva; modra rdeče-vijoličasta I zelena rjava
zelonosivaj
kolkovne
podobe:
modra
rdcče-
vijoli-
časta
Pi'i kolkovnih znamkah po
Barva
20
30
40
50
4
6
roba:
15 K modra rdeče-vijoličasta , zelena f rjava 1 zelenosivaj 1 h modra B rdeče-vijoličasta zelena rjava 8 , zelenosiva 10 „ modra
rdeče- s. I 1 ” vijoličasta ( 20 , zelena i 24 , rjava \ „ zelenosivaj „ modra \ rdeče- I * vijoličasta ' zelena ( rjava \
kolkovne liodobe :
zelena
25
26
38 40
50 „ zelenosiva 60 „ modra rdeče-vijoličasta zelena 80 „ rjava 88 . zelenosiva
64
72
modra
rdeče-
vijoli-
časta
zelena
zeleno-
siva
Kolkovne znamke izdaje 1. 1893., ki se pro-dajejo sedaj, se spravijo z 28. dnem februarja popolnoma iz prodaje.
Uporaba iz rabe spravljenih kolkovnih znamek po tem času se torej Šteje za enako, kakor da hi se ne bila izpolnila zakonita kolkovna dolžnost, in je zvezana s slabimi nasledki, ki so ž njo združeni po pristojbinskem zakonu.
Iz rabe spravljene, neuporabljene kolkovne znamke se bodo, pazeč na zakonita določila in predpise, v dobi od 1. dne februarja do vštetega 31. dne marca 1898. leta pri kolkovnih založnih in prodaj-' nih uradih zamenjevale brezplačno za nove kolkovne znamke. Dotične vloge stranek so proste kolka.
Prodajavci kolkovnih znamek, morajo svojo zaloge kolkovnih znamek, ki pridejo iz rabe, v kolikor bi presegale potrebščino v mesecih januarju in februarju 1898. L, zameniti pred 1. dnem marca I 898. 1. za nove znamke.
Po 31. dne marca 1898. 1. se ne bodo iz prodaje vzete kolkovne znamke niti zamenjevale, niti povračale.
Obrtne in trgovinske knjige, potem golice menic, računov itd., na katerih so se uporabile kolkovne znamke prejšnjih izdaj s predpisom ustrezajočo, pred 1. dnem marca 1898. leta opravljeno uradno prepečatbo, se smejo brez pomiselka rabiti tudi po tem času.
V časniških in koledarskih kolkovnih znamkah in v kolkovnih znamkah za davek od prometa z efekti, potem v ostalih kolkovnih vrednostnih znamenjih se za sedaj nič ne izpreminja.
Bilinski s. r.