Natisov 15.000.
1
Sil«
zlat rud
in
„Štajerc"  izhaja  vsaki pelek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razinerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo Ido; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V. strani K 32, za >/, strani K 16, za »/, strani K 8, za >/„ strani K 4, za '/„ strani K 2, za '/« strani K 1. — Pri večkratnem oznanili! se cena   primerno   zniža.
Stey. 18.
V Ptuju v nedeljo dne 1. maja 1910.
XI. letnik.
ii
/.akti osno
1>
74
Naprej v beraštvu!
Najbolj občudovanja vrodno je pri slovenskemu ljudstva njegova pohlevnost in potrpežljivost ter pokornost napram lastnim izkoriščevalcem. Naj le pride ta ali ona stranka h kakšnemu drugemu naroda in naj napravi ljadstvu le polovico toliko škode, kakor jo napravijo slovenski poslanci slovenskemu ljudstva, — in doživela bode vihar, da bode hipoma iz pozorišča izginila . . . Slovensko ljudstvo pa trpi molče in voli še svoje zatiralce v zastope, jim poljublja še roko, jih hvaležno boža za vsako brco in jih časti s kadilom ter lovoriko, — slovensko ljudstvo ima prvaške voditelje za svoj „fatum". Ne, da bi slovenski kmet morda ne vedel in ne čutil, da mu ta prvaška politika škoduje. Le vprašajte starejše kmete, ki imajo do vas zaupanja, kadar ste sami z njimi, in povedali vam bodejo svoje trpljenje in proklinjali bodejo pr-vaško politiko. Ali napaka je, da slovenski kmet nima poguma, pregnati svoje zapeljivce. Podoben irjlajiemu <jlo.ueku, ki dobro -ve, da. rana smrtnonevarna, ki pa vendar nima poguma, da bi se podal v operacijo; raje umre, nego da bi izrezal rak-rano . . .
Tudi slovensko kmetsko ljudstvo bode v beraštvu amrlo, brez da bi se branilo te nesrečne politike, ki zastruplja vsak gospodarski napredek . . .
Koliko naravnost nebovpijočih dogodkov zakrivila je prvaška politika v zadnjih mesecih in letih, a vendar je ostalo ljudstvo mirno. Prvaški poslanci so z mirno vestjo duhovniške plače za milijone kron zvišali, čeprav so dobro revščino kmetovo poznali. Z mirno dušo so se združili z veleizdajniškimi Čehi, čeprav ti Čehi tudi na Slovenskem že najlepše službe domačinom odjedajo, čeprav so v vsakem ozira najnevarnejši konkurenti. Z mirnim srcom so prvaSki poslanci sklepali zveze z Rusijo, ki nas je v političnem ožim hotela pobiti; nadalje s Srbi, ki so slovenskemu kmetu-žieinorejcu velikanska gospodarska nevarnost. Zaradi ene politične fraze prodajo prvaški voditelji vse gospodarske interese slovenskega ljudstva. Iz političnih vzrokov ustanovljajo povsod „ posojilnice", ki bodejo in morajo pričeti propadati, kakor so propadli prvaški „konzumi". Kmetje pa bodejo te nesrečne račune plačali. Višek brezvestnosti prvaške politike pa je obstrukcija v štajerskem deželnem zboru. Kajti ta na češko komando pričeta obstrukcija je požrla deželi in ljudstvu milijone kron, podpore, zaslužek, življenje, — bolnikom je zaprla slovenska obstrukcija vrata bolnišnic pred nosom, kmetom je odjedla podporo, stoterim družinam, uslužbenim pri regulaciji Drave in Pesnice, je ugrabila vsakdanji kruh, — hujše kakor suša in toča vpliva prvaška politika na naše gospodarske razm ere!
In ljudstvo je še vedno mirno . . . Kdaj, oj t; revno slovensko ljudstvo, bodeš izpoznalo svoje prave sovražnike? Kdaj bodeš vrglo od sebe to nesrečno potrpežljivost? Stori to kmalu, kajti drugače bode prepozno!
Politični pregled.
Državni zbor je sprejel postavo o novem posojilu za 220 milijonev kron. Prišlo je do večjih škandalov, v katerih središču je stal češko-klerikalni Janez Klobasa grof Sternberg. Potem se je zbornica zaključila in stopi šele 6. maja k zopetnemu zasedanju skupaj.
Volitev župana na Dunaju se je vršila 22. t. m. Kakor je bilo pričakovati, izvoljen je bil z 146 glasovi dosedanji podžupan dr. Jos. Neu-mayer (katerega sliko smo v zadnji številki prinesli). Dr. Neuruayer je volitev sprejel.
Pogodba s Srbijo. Belgradski dopisnik lista „Obzor" poroča, da bodo pogajanja avstro-ogrske in srbske vlade glede trgovinske pogodbe že te dni končana. Pogajanja imajo baje zadovoljiv uspeh.
Nadškofa Dvornika v Zadru so iz političnih vzrokov prisilili, da odstopi. Dali so mu letne pokojnine 20.000 K, s katerimi bode revež menda že izhajal.
Španski prestolor.ai'odJiik j               ta star,
vendar pa doslej še ni nobene besedice izprego-voril. Pravijo, da je prišel nem in gluh na svet. Vprašanje je zdaj, ali bode gluhonemi zamogel enkrat španski tron zasesti,
Volitve v francosko zbornico so se vršile te dni v znamenju najhujšega nasilstva. Pretepi so bili na dnevnem redu. Uredništvo in tiskarno lista „Humanitč" so popolnoma razbili. Anarhisti so streljali. V Cagnacu so župana ustrelili.
Bojkot mesa. Kakor znano, pričeli so ljudje v Severni Ameriki vsled vedno naraščajočih cen meso bojkotirati. Le v Novem Yorku je 800.000 oseb, ki že mesece sem nobenega mesa ne vži-vajo. Več kot 400 mesarij je že moralo zapreti. Ženske napadajo mesarje in polivajo meso s petrolejem. Prišlo je v raznih krajih Že do hudih spopadov in pretepov.
Anarhistični napad. V Parisn so ruski anarhisti zastrapili hrvatskega redakterja Mirko Dvešak, ker je ta v svojem listu „Novosti" anarhistično divjanje vedno obsojal.   -
Dopisi.
Sv. Barbara v Halozah. Ob priliki smrti tukajšnega posestnika g. Bias podaril je ptujski župan g. Jos. Ornig namesto venca občinskim ubožcem svoto 20 K. Obdarjeni ubožci se dobrotniku tem potom najtopleje zahvaljujejo.
Sv. Lovrenc SI. gor. Zadnjo številko „Štajerca" smo brali in videli obnašenje naših mladih učiteljev. Resnica je, da se tako godi. Ta mlada gospoda misli, da se med prostim ljudstvom lahko obnaša, kakor se boče, pozabi pa pri vsem tem na svoj stan. Se nekaj se moramo pritožiti, namreč nekateri otroke tako strašno bijejo, da so plavi na telesu. To ni lo protipostavno, ampak neolikano od človeka, kateri si ne more otroke drugače vzgojiti. Ker tega tepenja ni konec, vprašamo gospoda šolskega načelnika Rebernaka, ali so mu te reči znane in ali hoče red napraviti; drugače se obrnemo na višjo šolsko oblast. Učitelj, kateri je nagle jeze, pa si naj gre dragega kruha služit;   mi  smo vsega tega že davno siti in temu
mora biti enkrat konec; preje ne bomo mirovali. To si vzemi gospoda na znanje!
Več prizadetih starišev.
Sv. Lovrenc si. g. Ljubi „Stajerc"! Kakor vam je, cenjeni čitatelji, znano, je napravila toča lansko leto kakor povsod tako tudi v zgornjem delu občine Sv. Lovrenc v Slov. gor. ogromne škode in tudi Gabernčkim posestnikom. Ti pa še niso dobili niti vinarja podpore, ne deželne ne milodarov ne škofijske in tudi ne državne podpore. To se imamo zahvaliti našim naprej-postavljenim. Ali kadar se stavi n. pr. šola, popravlja stolp, ali bodo naša imena tudi tedaj izpuščena? Mislim da ne, če pa bodo, pa jaz preklicem v imena vseh podpisanih in vas prištevam k možem višjega sloja, kakor ga v resnici zaslužite. Cenilna komisija tudi nas ni izpustila. Ali naš občinski predstojnik Horvat in upokojeni žendar Pečko pa sta izpustila nas. Podporo pa so dobili takoršni, ki še davčnega urada ne vidijo, ali pa malo kedaj. Izpuščeni pa smo bili sledeči posestniki, ki imajo vinograde v- Gradnšaku: Franc Pignar v Grlincih ; Franc Weingrl v Grlincih ; Juri Šegula v Grlincih; Franc Ostro v Gaberniku. Vinogradi na Kukavi v gornjem delu: Janez Šošterič v Gabernškem vrhu; Franc Poš v Gabernškem; Anton Čuš v Gaberskem; Anton Janžekovič v Gaberskem; Franc Kuri na Kakavi; Martin Kupčič na Kukavi. Ljubi „Stajerc", ali mi nismo davkoplačevalci ali občani, poškodovani proti toči? Prihod-nič več! Adijo!
Iz Polenšaka. Fara Polenšak je pač vedno srečna. Zdaj bo dobila 1. maja „dobrega" župnika, ki je že grozil prejšnemu mežnarju Glavniku. Čudovito dosti starih bukvic je pobral, ki so bile dolgo let shranjene v omari in v katerih so skoraj večidel pridige popisane. Menda se je zbal, da bi sedanji župnik nemško pridigal na Polenšaka. Zato jih je mežnar baje zanesel in prodal v trgovini Lovrec. Lovrec namreč zdaj lahko tako stvar kupuje, ker je dobil dosti podpore. Dobil je tako veliko svoto, da je lahko svojega sina po svetu poslal, kakor nekdaj stari Tobias mladega. Pač fini zastopnik za občino Polance. Kako Lovreca zdaj ljudi „hvalijo"; kateri so preje radi k njemu zahajali, ti so dobili podporo, drugi pa nič! Nekateri so se pri njemu dali pureke peči in so po 50 K za vino dajali; potem so se dali s fiakerji proč peljati. Dragim pa se ni privoščilo nobene podpore, čeprav so gotovo večji siromaki. Nekateri nič podpore ne dobijo, dragi pa po trikrat. Nesrečna toča, kako srečne si nekatere ljudi na Polenšaku napravila, to pa skozi „dobre" zastopnike. Nekateri občani na Polenšaka so zelo srečni skozi zastopnika M. Reijh, drage iz občine Polance pa osrečuje Lovrec. In Lovrec zna, posebno zase zna dobro govoriti. Seveda mu ne hasne, ker je Ifonzek odpotoval, čestitamo g. Lovrecu vsi tisti, ki nismo niti počenega groša podpore dobili, čeprav imamo več škode, kakor ti, ki so na dve občini vlekli . . .
*     .   * Iz Jesenic. V pondeljek 11. t. m. smo imeli
zopet občinsko sejo. Prošnji tovarniškega delavca in predsednika katol. delavskega društva Janeza Kriveča za gostilničarsko obrt se ni ugo-
,r
dilo in se je zavrnilo, ker imamo že itak pol preveč takih pajzelnov na Jesenicah in na Savi. Ravno tako se je tudi zavrnila ista prošnja g. Josepine Podpač. Občinski uslužbenci se zavaro-vajo pri penzijskemu in nezgodbenemu zavoda. Dalje se je podelilo več obč. ubožcem znatna mesečna podpora. V pondeljek 18. t. m. smo imeli sejo radi obrtne nadaljevalne šole. Prav krasno je govoril g. nadučitelj Sedlak o potrebi in nujnosti te šole. Vsi predlogi so se enoglasno sprejeli in se bode z podukom, kakor hitro se nova šola zgradi, pričelo. Pri temu si bode največ zaslug g. nadučitelj Sedlak pridobil! —Ako ne prideš jutri večer pod „Mežako" je konec najr.e ljubezni! Tako je pisala neka jeseniška inteligentna frajla nekemu železnic, uslužbencu, kateri je grozoviti „Germanenfresser"! Gotovo se je potem ta gospod svojo slovansko kri z ono slovansko gospico pod „Mežakou prav dobro ohladil, osebito ker je tam še obilo snega!!! — Neki zasebni delavec se je v kolodvorski restavraciji toliko „AbschniceInov" najedel, da mu je še v isti noči želodec počil in je umrl. To so namreč g. dr. Kogoj konštatirali. — Ker dobimo od vseh straneh vprašanja, kedaj da bodo že na Jesenicah nove občinske volitve, še enkrat pripomnimo, da tega sami ne vemo. Stvar je namreč v božjih rokah g. barona Bo-židara Švarca, kateri bode pa reč rešil, kedar bodo to g. dr. Šušteršič pripustil! Kranjska dežela je sedaj črna in temna ko noč in moramo že toliko časa potrpeti, dokler imata prvo besedo imenovana oba gospoda. Ker se pa časi in s tem tudi ljudje preminjajo, imamo še vedno upanje, da se bodo tudi enkrat na Jesenicah nove obč. volitve vršile, če ne preje pa prav gotovo v dragem stoletju!
Iz Jesenic V pondeljek 28. aprila t. 1. smo imeli zopet komisijo radi 8 razredne skupne slovenske ljudske šole na Jesenicah. Ker se Jeseničani in Savčani niso zed in il i. da se nova šola med Jesenicami in Savo na parceli industr. družbe zgradi, je postala projektirana in že od mitisterstva dovoljena 4 razrednica za Savo prayomocna in se bode ta šola v kratkem na Savi zgradila. Nemška šola se pa že v jeseni na Savi v 6 razredno razširi. Proti te uredbi ni noben rekurz več dopuščen.
Štajerski kmetje!
Deželni zbor štajerski stopi menda junija meseca zopet skupaj, da prične svoje delovanje. Od tega zasedanja je jako veliko odvisno. Kakor znano, razbila je
prraška obstrukcija
deželni zbor in je s tem napravila velikansko Škodo ljudstvu. Podpore, subvencije, denarji za zgradbe, za regulacije, za brezobrestna posojila itd., vse to je prvaška obstrukcija vrgla v vodo. Prvaški poslanci pa hočejo še naprej onemogočiti delo v deželnem zbora. Še naprej hočejo po-večavati vašo bedo!
Kmetje!
Naše potrpežljivosti mora biti enkrat konec! Mi zahtevamo od slovenskih poslancev, da takoj
nehajo z obstrukcija.
Kajti edino potem je mogoče, da dobimo vse to, kar zahtevamo in potrebujemo. Kmetje! Zbirajte se na shodih in odpošiljajte prvaškim poslancem rezolucije, da naj ponehajo z obstruk-cijo. Zahtevajte od vaših občinskih zastopov, da iste storijo! Nobeno nasprotno zavijanje vas naj ne zmoti.
Proč z obstrukcijo!
Poslanci morajo se pokoriti ljudski volji!
Novice.
Varujte se pred nepoštenimi agenti! Te dni
se je vršila pri deželni sodniji v Gradcu zanimiva tožba. Tožiteljico je zastopal mariborski advokat g. dr. Mravlag. Stvar je zelo podučna in jo hočemo vsled tega obširneje popisati. Alojz Kralj, bivši deželni pismonoša v Mekotnjaku pri Ljutomeru bil je zavarovan   za  slučaj smrti
pri neki zavarovalni dražbi (Nationale Unfallver-sicherungs-Gesellschaft) na Dunaju. Spravil ga je k temu agent te dražbe Magdič, ki je obenem knjigovodja v prvaški posojilnici v Ljutomeru. Seveda se je Kralju takrat vse mogoče obljubilo, tako, da je sedel na lim. Zavarovan je bil za slnčaj smrti na 2000 K. Dne 2. svečana t. 1. ob 2. uri zjatraj šel je Alojz Kralj v Ljutomer k svojemu gospodarju, pekovskemu mojstru Ku-kovcu, da bi tam prevzel pecivo in je raznesil odjemalcem. Na tej poti imel je Kralj prekoračiti 9 malih mostov. Bilo je to zelo nevarno, kajti sneg je ravno kopnel, voda pa je bila povsod visoka. Vkljub temu je prišel Kralj srečno čez vseh 9 brvi. Zntraj ob V«8. uri pa so našli Kralja neposredno pred Ljutomerjem v Ščavnici utonjenega. Na tem kraju je mala steza ob vodi, ki teče tam okroglo 2 metra globoko pod stezo. Steza sama je bila pokrita z zmrznjenim snegom, noč pa je bila temna in deževna. Kralj je gotovo zdrsnil in padel v vodo. Poskušal je vun priti, kakor so to sledovi dokazali, ali posrečilo se mu ni in moral je utoniti. Marija Kralj, soproga ponesrečenca, ki je vboga koča-rica v Mekutnjaku, naznanila je to nesrečo še isti dan (2. svečana) preje omenjenemu agentu Magdič. Ta Magdič je poleg tega njen sosed in gre dan za dnevom v ljutomersko posojilnico. Agent je kočarici in njenemu sinu Antonu Kralj tudi rekel, da je nesreča takoj brzojavno generalnemu zastopu zavarovalnice v Gradec naznanil in da ima vdova nekaj čez 2 K za telegram plačati. Dne 14. svečana pa je dobila Marija Kralj od tega glavnega zastopa naznanilo, da se ji ne bode nič izplačalo, češ, da je bil Kralj pijan in je v pijanosti ponesrečil. To je bilo seveda popolnoma neresnično in žena je vsled tega po dr. Mravlagu tožbo, vložila. Pri obravnavi pa je zavarovalnica tudi dokazala, da je prišlo naznanilo o nesreči šele dne 7. svečana v rekomandiranem pismu agenta Magdiča. Glasom pravil zavarovalnice pa se izplača zavarovalno svoto le tedaj, ako se nezgodo tekom 48 ur naznani. Magdič je dobil sicer še na dan nesreče nalogo, da napravi to naznanilo. On je tudi rekel, da je telegr«fi|ral. Ali vse to ni bilo resnično. Šele 7. svečana je ta prvaški agent odposlal naznanilo in je bilo to že prepozno. Zaradi brezvestnosti in nemarnosti tega agenta bi torej Marija Kralj zdaj niti vinarja ne dobila. Le vplivanju dr. Mravlaga se je posrečilo, da je zavarovalnica vendar dovolila 1200 K plačila. Ostalih 800 K pa bode žena zdaj pri brezvestnemu agentu iskala, ki gotovo ničesar nima in se bode gotovo branil, plačati škodo, ki jo je vsled svoje nemarnosti nesrečni in težko prizadeti ženi napravil . . . Opozarjamo kmete na ta kričeči slučaj! Kdor se pusti zavarovati, naj preje vsa določila pregleda. In kadar se zgodi nesreča, naj jo vsakdo takoj sam v rekomandiranem pismu ali telegramu zastopstvu zavarovalnice naznani. Agentom Magdičeve sorte naj se ne zaupa, kajti taki ljudje imajo sicer vedno polna usta obljub in narodnjaških fraz, ali slovensko ljudstvo so ti ljudje še vedno v blato spravili!
Kulturna dejstva. Dr. H. Pfaundler objavlji velikost  števila takih   oseb, ki ne znajo ne pij sati ne brati (analfabetov).   Pri   temu 'je prišel do sledečih zanimivih zaključkov:   Na zgornjem Avstrijskem je analfabetov 0'90%, na Tirolske« 1"24%, na nižjem Avstrijskem l'23°'o; na Št a jerskem   pa   že   3-92%,   na   KoroškeJ 5-74% in na Kranjskem   b01°U.   Žalostmi dejstvo  je  torej, da   ravno   v pokrajinah,   kjea bivajo    Slovenci,    živi   največ   analfabetOTj Vzrok temu   žalostnemu dejstva je iskati v srečni prvaški politiki. Prvaki se borijo z nevi jetno ošabnostjo  za  visoko   šolo, oni imajo kup srednjih šol, — ljudsko šolo pa popolnomT| zanemarjajo. - Zato imamo veliko preveč slovenskih uradnikov, advokatov, duhovnikov in veliko premalo navadnih ljudi, ki znajo brati in pisatin V prvaško   univerzo bodejo potemtakem analfw beti   zahajati   morali ...    Ej   vi prvaki,   ako imate  res toliko   srca   za ljudstvo,   potem  on dajte potrebne izobrazbe, ki je dane3 začetek m konec vsacega napredka!
Iz Spodnje-Stajerskega.
Vbogi „Štajerc"!   Pobožni farizeji, ki za« jajo resnico v posameznih   farških   listih,   iuiaM „Stajerca"   posebno   na   »piki".   Odkar urednŠI „Štajerca" ptujskim   črnim   dopisunom ni hota) veselja napraviti,  da bi umrl, divjajo ti možat kakor turški derviši.  Seveda je „Štajerc" vsegc| kriv, kar se v Ptuju in sploh sirom sveta godi Menda je tudi »Štajerc" kriv, da imajo nekatej ptujski duhovniki  tako   pikantne   »romane" vesti, da je joj. Morda te „romane" enkrat olj javimo  in svet se bode še bolj čudil, kakor je čez  Vavpotičeve   „Liebsbriefe".   Ako   bodejl črni dopisuni   svoje obrekovanje in zavijanje k nadalje  prakticirali,   pustili   bodemo vse obzift in vso   »prijateljstvo" ...   V Ptuju  je   prec|| pripadnikov   protestantovske  veroizpovedbe.   1; protestanti so imeli pred kratkem shod in zd| je že „Štajerc"   temu   kriv   in je   že  naš lis: „protestantovski". Oj ti derviši ti! Vera je stvaj ki   nima  v politiki   nič   opraviti   in   po našec mnenju naj vsakdo po svoji poti v nebesa pridni Na Avstrijskem imajo   vse vere ednako pravia, celo   turška   ni vun   vzeta.  Nas vse to nic« briga. Kar se pa tiče naše pobožnosti, je goto« boljša,   kakor   »morala"   gotovih   celibaterjev I Ptuju, ki smrdi že do nebes. Adio!
.,Narodni dnevnik" ima v Ptuju bedastej poročevalca, ki sliši travo rasti in planke žva gati. Zadnji politični kaplanček presega tega if. pisuna v vsakem oziru. Ni to raj čuda, da je ravr. v tem nesrečnem celjskem listu največ časni karskih „rac" in največ naravnost otročjih oslari Samo ob sebi umevno je, da meče »Narodi, dnevnik" vsako lumparijo, ki se v Ptuju dogodi Nemcem v obraz. Zadnjič so neki pokvarjei otroci kradli. »Narodni dnevnik" pa že v tal zmislu poroča, kakor da bi bili ti tatinski otrw „nemčurji". Ah dotični duševni revež, ki poli celjski list z izbruhi bolanih svojih možgan, s je grozovito opekel. Pri tej ptujski tatvini j namreč Drofenikova družina najbolj očrnjena. t ta družina je skozinskoz slovenska. Otrok, i zna  tako  krasti,  čeprav  je šele 6  let star, j
Dic.roHich verongCucKteri insassen d.BaUons..,DeUtzsdl
Ponesrečeni t balon.
Ze v zadnji številki sn poročali o veliki nesreči zri koplova »Delitsch." Ta bal« se je dvignil v zrak in net v gondoli štiri osebe: trg« ca Karla Luft (iz Bitterfeld| zrakoplovca Leuchseurrij trgovca Hoecker in Graupm iz Leipziga. Balon je priS k nesreči v nevihto in grozni visočini je vanj stri vdarila. Ko se je to zgodflj bil je balon 2000 metrov £ soko. Padel je bliskoma df in so bili seveda vsi štiri po1 niki takoj mrtvi. Naša d našnja slika kaže te štiri p nesrečene može v gondi svojega balona. Nesreče zrakoplovih se zadnje č* grozovito množijo.
—   3
l:6    T čase
torej na .slovenski" način vzgojen. Povemo to samo zaradi tega, da celjski gospodje svojega ptujskega dopisuna enkrat pošteno za ušesa primejo, pa naj bode potem ta dopisun advokat ali pisar ali profesor ali študent ali vrag ali karkoli hoče. Žalostna resnica je, da se največ hunparij v Ptuju v „narodno-slovenskih" hišah zgodi. Ako „Narodni dnevnik" ne bode miroval, posvetili bodemo prav temeljito v ta brlog. Tudi mi vemo marsikatere pikantne osebnosti ...
Kaj je, gospodine Ozmec? Kakor znano, spadata ptujsko-ormožka slovensko-klerikalna poslanca med tiste možje, ki so raje tihi, nego da bi se trudili. Regulacija Drave je ustavljena, deželnozborska obstrukcija je napravila velikansko škodo ravno v tem volilnem okraju, — Ozmec in Meško pa molčita in spita doma za pečjo. Kaj neki to pomeni? Ali sta se morda že naveličala poslančevaoja? Ali sta morda dovolj lovorik nabrala? Ali pa sta morda dobila od kakšne strani tiho komando, da naj jezik za zobmi držita . . . Listi poročajo namreč, da je kaplan dr. Korošec na klubovi seji Ozmeca in Meškota tako grozovito oštel in ozmerjal, da nista imela niti enega dobrega lasu več. Govori s«, da je Ozuiec celo svoj mandat odložiti hotel ; kajti temu „simplen Landpfarrer" ni šlo v glavo, da bi se moral zdaj, ko je poslanec, klanjati pred Korošcem, ki je vendar kaplan in prefekt. Ozmec se pa zelo moti, ako misli, da bode on Korošca ukrotil. Korošec je danes gospodar klerikalne stranke in kdor se ne pokori, dobi brco, pa čeprav je žegnan .   .   .
Reich I pred sodni jo. Razmere na ptujskem kolodvoru so že tako daleč dovedle, da morajo železniški uslužbenci poštenjaka Reichl pred sodijo priganjati, da tam svoj dolgi jezik zagovarja. Opetovano že smo povedali, kakšno stališče zavzema ta gospod napram svojim uslužbencem. Ako jih ne more denuncirati, no, potem jih na drug način šikanira ali pa deluje tako, da se jih prestavi. V kratkem času, odkar je Reichl tu v Ptuju, je bilo že troje uradnikov prestavljenih. Ali to temu možakarju še vedno ni dovolj. V svojem dunajskem žargonu psuje tudi poštene delavce na predrzen način, tako da se" je le čuditi, da mu še nikdo ni na lici mesta tako odgovoril, kakor to zasluži. Uspeh delovanja Reichlna je v tem kratkem času ta, da ga nikdo ne mara, ne v mestu, ne v družbi, ne na kolodvoru. Vse mu obrača hrbet, ako se Reichl pokaže . . . Med žrtve svojega nasilnega postopanja sme Reichl tudi ekspedijenta g. Gross prištevati, ki je bil zaradi njega v Maribor prestavljen. Mislilo bi se, da ga bode Reichl vsaj zdaj pri miru pustil. Ali ne, tudi zdaj izpušča še svoj strup nad njim. G. Gross pa se je teh šikan naveličal in je Reichlna pred sodnijo poklical. Tožil ga je namreč, češ da je Reichl pred kratkem enkrat na kolodvoru zaklical: „Sperrt's alles zu, der Gross ist da!" (Zaprite vse, Gross je tukaj.) Kdor pozna Reichlove manire, bode gotovo verjel, da je mož to rekel. Ali pred sodnijo je Reichl seveda tajil. Dejal je, da se ne ve spominjati, da bi te besede rabil, da je to pač mogoče, ali žaliti ni hotel nikogar itd. Rekel je tudi, da hoče s svojim personalom v miru živeti. Oj ti grdo farizejstvo ti! človek, ki zna tako dobro denuncirati, ki je že tri družine iz Ptuja spravil, ki je delavce psoval na nesramni način, ta človek, ki se mu vsakdo na kolodvoru iwgiba, pravi da hoče v miru živeti. čas bi pač bil, da bi „v miru" živel, to pa kot — penzi-jonist. Tekom razprave je bil tudi prometni kontrolor g. Koschera zaslišan. Rekel je m. dr., da Reichl tožitelja ne more videti. Nadalje je povedal, da predno je prišel Reichl v Ptuj, ni bilo nikdar pritožb čez uslužbence. Zdaj pa je teh pritožb na cele koše. (Seveda, g. Neumann ni imel nobene sposobnosti za denuncijanta!) Zanimivo je tudi, da se Reichl v posebni knjižici še zdaj natanko vpisuje, kdaj pride g. Gross v Ptnj. Celi privatni detektiv je ta „gospod"! Nadalje omenimo še, da je imel Reichl grozoviti strah, da bi se g. Gross kot priča zaslišal. Sodnik je to tudi odklonil. Reichl pa je globoko vzdihnil, kajti drugače bi prišla marsikatera lepa epizoda na dan. Ker priče niso točno izpovedale in «o govorile očividno pod vtisom Reichlnove navzočnosti, je bil ta oproščeo. S tem seveda njegova nedolžnost ni dokazana. To pot se je Reichel še izmuznil, ali prišel bode čas, ko bode tudi njegovi slavi konec.
Pa SO le dobri Nemci. V Gradcu je otvoril ptujski slovenski zdravnik dr. Bela Stuhec gostilno, v kateri prodaja vina iz svojih goric. Svoji k svojim, — ali to velja le za slovenske kmete; slovenski gospodje lahko delajo kar hočejo.
Vinska kriza na spodnjem Štajerskem postaja dan za dnevom bolj občutna. Iz vseh strani se nam poroča, da imajo vbogi kmetje vse kleti z vinom polne, medtem ko ne pride kupec od nobene strani. Mi ne bodemo danes preiskavah vzroke te žalostne gospodarske nesreče. Ali nekaj hočemo pribiti. Že od septembra 1. 1908 naprej smo pisali in svarili prvake, da naj nikar ne razširjajo gonjo proti nemšovu in Nemcem, ker s tem našim pokrajinam v gospodarskem oziru grozovito škodujejo. Prvaški listi pa so se našemu svarilu rogali. Hujskali so naprej in zapeljani fantje so napadali posamezne Nemce. Posledica pa je bila, da so — kupci izostali. Zdaj jamrajo tudi prvaški- listi in kličejo vlado na pomoč. Ja, tudi vlada ne more prisiliti kupcev, da bi prihajali. Vi prvaki ste s svojo brezvestno gonjo odpodili kupce, vi ste krivi, da se našemu kmetu vedno slabše godi. Naj so pogleda prvaško politiko od katere strani se hoče, vedno je ta politika globoka nesreča za slovensko liudstvo. In preje si ne bode to slovensko ljudstvo svoj položaj zboljšalo, dokler ne požene svoje voditelje čefz vse gore . j .
V cerkev, al ti pa dam eno za vuho! Iz Rogatca nam poročajo napredni možje: V nedeljo 17. t. m. bilo je v Rogatci pri pozni maši toliko ljudi, da so, kateri so kasneje prihajali, zunaj ostajali, posebno ker je bilo toplo pred-poldne. Med temi zunaj sta bila tudi dva v nogah bolehna fanta, katera sta se na cerkveno obzidje vsedla. Ko ju je mož korajže g. dekan zapazil, je pridrvil ko podivjan in je enega teh fantov tako po obličju udaril, da se je revež skoraj*pod obzidje prevrgel. Ko je tam korajžo pokazal, je zapazil nekega Hrvata, pridirjal do njega in zavpil: »Kaj, ti pa idi rajši k Spornu »Štajerca" brat, ko pa da tukaj sediš; v cerkev, al ti še tebi dam eno za vuho." Ne vemo, kaj mu je ta Hrvat zažugal, da je ko blisk skočil od njega in mu je korajža odpadla. Zunaj navzoči ljudje so se kar glasno pogovarjali in protestirali proti temu postopanju pri hiši mira božjega. Ali je Kristus tako svoje ovce v svojo čredo klical? Kedaj je Kristus poganjal katero ovco s cerkve v gostilno ? Ko bi na obzidju takrat sedela tista ki ima par ljubeznivih listkov   od  korajžnega   gospoda,   gotovo bi bil on
bolj ljubezniv, kaj--------Zatorej gospod dekan,
ne prenaglo ven s korajžo, ker bi Vam je še znalo zmanjkati. Za drugič pa vemo, daje vse eno, če gremo »Štajerca" brat, ali pa v cerkev, ker nas sam g. dekan tako uči. Zato pa »Zivio Stajerc!"
Občinske volitve v Možganjcih pri Ptuju so se vršile pred kratkem. In bile so presneto čadne. Dobili smo colo vrsto pritožb in kmetje v občini so zelo razburjeni ter drug drugega povprašujejo: ali za našo občino ne velja cesarska postava? Vložil se je tudi priziv proti tem volitvam, kajti dandanes ne živimo več v časih, ko so posamezni mogotci ljudstvo pod svojo peto tlačili. Poroča se nam, da pri volitvah v tej občini ni bila volilna lista tako razpoložena, kakor določa to postava. Ako župana ni bilo slučajno doma, kar se opetovano zgodi, potem ni mogel nikdo to volilno listo vpogledati. Nadalje se celo vrsto volilcev, ki plačujejo svoj davek pošteno in redno, ni vpisalo v volilno listo; to pa samo zaradi tega ne, ker ti volilci ne ližejo pete gotovim mogotcem. In vkljiib temu, da so ti volilci svojo pravico zahtevali, jih vrhovni modrijan ni vslišal. Nadalje so bili nevolilci, za nšesmi mokri fantički, na volišču in celo v volilni sobi. Tako ni imel v volilni sobi mladoletni županov sin prav nič opraviti. In vendar se je muzal tam okoli kakor kaplan okoli fajmoštrove kuharice. Z eno besedo: v Možganjcih vladajo še turške razmere, katerim se bode pa kmalu konec naredilo, časi so minuli, ko so veljali privilegiji posameznikov več kot državljanske pravice vseh. In mi bodemo že odločno ljudske zahteve zastopali. Svaka sila do vremena!
..Krščanska" ali klerikalna ljubezen. Posestnik Kostanjevec v M o ž g a n j c i h pri Ptuju prišel   bode   čisto gotovo v nebesa. Zakaj ? No,
zato ker ima enega sina-duhovnika. In ta sinček pozna tako izvrstno božje zapovedi, da se ga zamore svetopisemskim učenjakom prištevati. Posebno dobro se baje na ono lepo zapoved razume, ki pravi: Spoštuj očeta in mati . . . No, nam je to končno deveta briga, kajti oče Kostanjevec že ve, kako je vzgojil sinčeka Ko-stanjevca. Povedati smo hoteli le to, kar govorijo hudobni jeziki po Možganjcih. Ti hudomušni jeziki pravijo namreč, da je sinček Kostanjevec, ki je fajmošter tam sv. Jnrju, pred kratkem enkrat očital lastnemu svojemu očeta tatvino-. In nadalje pripovedujejo, da je oče Kostanjevec svojega sina vsled tega ne posebno krščanskega očitanja skozi vrata vrgel. Mi seveda ne moremo trditi, da so vse te govorice do pičice resnične. Ali nekaj je na tej stvari, nekaj smrdi, smrdi, —in upamo, da nam oča Kostanjevec to pojasnijo. Kajti to vemo že dolgo, da gotovi duhovniki prav radi na četrto božjo zapoved pozabijo .   .   .
Posojilnica v Framu (Frauheim) je samo ob sebi umevno prav hudo »slovenska". Svoje prvaško „narodnjaštvo" pa kaže v prvi vrsti s tem, da — slovenskim kmetom prav dobro ra-čnniti zna . . . Po našem mnenju so vse pr-vaške posojilnice ednako malo vredne. In vsaka teh žalostnih »posojilnic" rešuje slovensko ljudstvo na svoj posebni način. Kar se tiče omenjene posojilnice v Framu, prav lahko trdimo, da zna za člane svojega načelništva prav imenitno, prav mastno rajtati. V rokah imamo račun te posojilnice v dveh izbrisnih pobotnicah. Iz tega spisa je razvidno, da računa framska posojilnica .za eno izbrisno pobotnico skopaj 14 K 85 vin. (!!). Od te svote pride na koleke 5 K, na poštnino 41 vin, na poveritev T44 K. Celih osem (8) kron pa si zaračunita člana pred-stojništva za »pot". Hmhmhm! Noben minister nima boljše plače nego predstojniki framske posojilnice. Za vsak izbris 4 krone! En predstojnik zamore 10 izbrisov na en dan prevzeti in zasluži na ta način v par urah 40 kron . . . Pač lepe razmere! člani plačujejo v »slovensko" to posojilnico, — voditelji pa grabijo in grabijo, da se jim žepi polnijo . . . Vse za blagor naroda, — hahahaha!
Napredna zmaga. Na dravskem polju se kmetsko ljudstvo vedno bolj zaveda svojih pravic in svoje moči. Ljudstvo prav dobro ve, da leži bodočnost le v gospodarskem delu. Zato se ne briga več za prazne fraze gotovih klerikalnih možicov. Pred kratkem so se vršile občinske volitve v Cirkovcah. Klerikalci so napenjali vse moči in slaboznani kaplan Melhior Zorko, katerega junaštvo smo že opetovano popisali, je skakal okoli, kakor da bi imel živo srebro v sebi. Pa vse ni nič pomagalo. Volilci so izvolili v pretežni večini može odločno naprednega mišljenja, na čelu jim vrlega g. Kužarja. Vkljub temu, da niso vsi izvoljeni naši pristaši, marveč so tudi nekateri člani »narodne stranke", nas ta izid veseli. Občina je dokazala, da ne mara za brezplodno politiko sovraštva in nasilja. To naj pa tudi vsi vpoštevajo. Kajti politike v grdem navadnem zmislu besede ne potrebujemo v Cirkovcah. Tudi ne, ako prihaja iz celjske »narodne stranke". Cirkovce hočejo mirni napredek na gospodarskem polju in možje se bodejo znali braniti hujskanje, pa naj pride od katere strani hoče. Toliko smo hoteli povedati. V ostalem pa čestitamo vrlim volilcem v Cirkovcah, da se niso pustili od nikogar zapeljati. Živeli naprednjaki!
Župnik Sušnik — obsojen. Dolgo je trajalo, ali zdaj je vendar-le prišlo. Župnik Sušnik iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici je obsojen kot človek, ki nagovarja h krivi prisegi. Kakor znano bil je Sušnik zaradi zapeljavanja h krivi prisegi svoj čas obsojen na štiri mesece težke ječe. Mož je seveda reknriral, dokler je šlo. Ali vsi njegovi rekurzi so bili odbiti. Zdaj je tudi zadnja instanca, ka-sacijsko sodišče na Dunaju odbila rekurz in potrdila prvo sodbo. Sušnik je torej obsojen na 4 mesece ječe, ker je vkljub svoji duhovniški suknji neumne ljudi h krivi prisegi napeljaval. Žalostni je ta slučaj in z bengalično lučjo razsvetljuje grde razmere v farovžih politikujočih duhovnikov. Nočemo generalizirati in vreči blato na celi stan. Ali to je pribita resnica: čimbolj politikujejo duhovniki, tembolj propadajo v moralnem oziru. Kako globoko je ta Sušnik padel, tega nam pač ni   treba   iz   novega   popisavati.
Vse, kar smo mu mi v našem listu očitali, je bilo do pičice resnično. Sušnikovo življenje je stalo pred našimi očmi kakor veliko gnojišče. Kaj so farani v črešnjevcu vse storili, da bi jih cerkvena oblast rešila tega pohujšljivega kutarja, ali vse zastonj. Sušnik je bil moralično propadel človek; ali bil je tndi izborni priganjač klerikalne politike. In zato so ga pustili v Črešnjevcu. Saj je sam iz prižnice to trdil! Potem pa je prišla njegova nesreča. Sušnik je ženske pretepaval in potem h krivi prisegi napeljaval. In sodnija ga je morala obsoditi. Človek bi mislil, da bode cerkvena oblast takoj Sušnika odstranila. Ali ne! Vkljub temu, da je bil ta mož že na 4 mesece ječe obsojen, smel je še nadalje sv. mašo brati. On, ki je ime Božje sramotil, ker je napeljaval k smrtnemu grehu krive prisege, — on je smel še naprej v cerkev zahajati, pred oltar stopiti in s tem verska čutila vseh poštenih ljudi žaliti. Ali cerkvena oblast ni premislila, kako velikansko pohujšanje je, ako stopi krivo-prisežnik pred Božje obličje? Samoumevno je seveda, da je bil Sušnik tudi do zadnjega hipa „vestni" dopisun mariborskega „Slov. Gospodarja", v katerem je sam sebe hvalisal in svoje farane napadal. „Slov. Gospodar" se ne sramuje, da ima med svojimi dopisniki krivoprisežnike. Prepričani smo, da bode Sošnik celo iz ječe temu „katoliškemu" listu dopisaval, ako mu to posvetna oblast ne prepove. „Slovenski Gospodar" postal je torej glasilo krivoprisežnikov. čestitamo ! Upamo, da je zdaj afera Sušnik končana. Ponovno trdimo, da smo mi bili prvi in edini, ki smo tega farizeja v pravi luči pokazali. Seveda, leta dolgo smo se proti njemu borili in duhovniška oblast nam ni hotela verovati, da ta človek omadežuje obleko Božjega namestnika. Zdaj nam pač veruje, zdaj, ko se je zgodilo velikansko pohujšanje . . . Slučaj tega bivšega župnika Sušnika naj bode živ „memento" za tisto cerkveno oblast, ki ceni duhovnike žalibog le po njih politični sposobnosti. Pazite, gospodje, kajti taki slučaji škodujejo veri bolj kot vsi krivoverci! Pazite, kajti enkrat bodete dajali odgovor!
Nevarnost kranjskih  lesnih  trgovcev. Pod
tem naslovom piše „Marburger Zeitung" : Čudno je, da se doslej v varstvo deželnih interesov ničesar ukrenilo ni. Dokaz, kako se v tem oziru postavo prezira, je sledeči slučaj: Za sodnijskoma okrajoma Marenberg in Slov. Gradec nahajajoče se veliko gozdno posestvo, ki je bilo enkrat lastnina g. J. pl. Gasteiger, postalo je 1. 1909 skupno z glažuto Josefstal lastnina lesnega trgovca Lenarčiča iz Kranjskega. Ker uslužbenci glažute pod novim nezmožnim vodstvom niso mogli izhajati, se je kmalu delo ustavilo. Zdaj je Lenarčič začel svoj glavni namen izvrševati: Brezobzirno gozdove podirati in jih potem svoji usodi prepuščati. To se je že v veliki meri zgodilo. Velikanske plošče gozda se je posekalo v največjem neredu. Od lanske spomladi do poletja se je podrlo več tisoč debel, medtem ko ležijo ostanki (veje, viški, odpadki) tam okoli in tvorijo prava zbirališča gozdu nevarnega mrčesja. Ker se tudi v pravem času ne podira, prepreči se vzlet semena. Vsled napačnega sekanja sta mraz in sneg gozde tudi popolnoma uničila. Zlasti Struca kaže sliko, kako daleč zamorejo brezvestne roke krasni gozd pripeljati in kako potem natura to grozno delo še nadaljuje. Predpise gozdne postave se ednostavno prezira ali pa se jih zavija. In tako gre nesreča naprej, dokler ne bodemo imeli tudi v teh krasnih pokrajinah — kranjskega Krasa s svojimi skalami. Se poznejši rodovi bodejo pod tem dejstvom trpeli. Omenimo še, da na tej celi veliki gozdni posesti ni nastavljen noben državno izkušeni gospodar in je sploh vso osobje nezadostno. Lovec ima naslov gozdarja, nadgozdar ima le mali delokrog, ker ni samostojen in so mu roke vezane. Naj gre pozneje vse v nič, da se le v sedanjosti na roparski način (Raubbau) kolikor mogoče denarja iz gozdov potegne. V bivši gla-žuti je zdaj magacin lesnega oglja, kjer imajo razni delavci opravila. Stavbeno stanje poslopja je že nevarno; pred kratkem padla sta dva težka troma doli; k sreči nista nobenega človeka zadela. Ali tudi tukaj se prezira postavo, dokler ne bode par družinskih očetov ubitih. Oblast se pa prav nič za te razmere ne briga, menda zato ne, ker je premalo   državnih oseb za gozdarsko
nadzorstvo. Pozneje se bode seveda vse to grozno maščevalo — ali prepozno!
Razmere v Hrastniku so postale v zadnjem času že take, da jih je primerjati onim na Turškem. Od Roševe bande nahujskani fantiči, preoblečeni v garibaldinske srajce, mislijo menda res. da se bode že celi svet pred njimi tresel. In oblast tega ne vidi, ali pa je preslaba, da bi temu konec napravila. Tolovaji v vrstah hrastniško- trbo velj skih .narodnjakov" so na progo rudniške železnice kamenje naložili. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da seje ta zločinski napad pravočasno opazil in da ni najdlo 30 oseb svojo smrt. Pričela je sodnijska preiskava. Mi smo seveda naprej vedeli, da se ne bode ničesar dognalo. Kajti zgovorjeni tolovaji ne bodejo drug drugega izdali. Vrana ne izkljuje vrani očesa. In zato se je morala preiskava končati. Gospodje pri sodniji naj bi Rosa in njegove sinove vprašali, kje je krivec? Ti jih gotovo poznajo. Kajti v Roševem taboru, v Roševi krčmi se vse te lumparije skuhajo . . . Komaj je bila javnost malo nad tem slučajem pomirjena, ko so zopet nekateri hrastniški »sokoli" grozili in streljali z revolverji na nemške „turnerje". Ti se tega seveda tudi niso pustili dopasti in so te razgrajače menda pošteno preklofutali. čez par dni pa so pisali pr-vaški listi, da so „turnerji" sokolčke napadli in kamenovali. Prišlo je do sodnijske razprave, pri kateri so pa bili vsi obtoženi .tnrner-ji" oproščeni. V nobenem oziru se ni moglo njih krivdo dokazati. Radovedni pa smo, kaj bode oblast zdaj s sokolskimi revolver-junaki storila. Ali bodejo taki mladeniči morda res pravico imeli, streljati na ljudi, kakor na vrabce ? Ali bode vlada čakala, dokler se kakšna nesreča ne zgodi ? Ali imajo ti fantiči sploh pravico, streljati in nositi revolverje? Na vse to zahtevamo odgovora! Roševega trinoštva v Hrastniku mora biti konec!
Radovedni smo, ali bodejo prvaški listi svoje laži o hrastuiških nemških „turnerjih" zdaj popravili, ko so bili ti o p r o š č e n i in se je pred sodnijo njih nedolžnost izkazala. Mislimo, da bodejo ti listi" zdaj kričali nad sodniki, ker so ti po pravici in ne po želji prvaških tolovajev sodili .   .   .
Fajmoštrovi psički. Fajmošter Muršec ima par psičkov, ki imajo to navado, da ljudi grizejo in jim hlače trgajo. Zato je bil fajmošter na 10 K globe obsojen in je moral tudi hlače plačati.   Pobožni   gospod   se je pritožil, pa mu ni
nič   pomagalo.   Ja, ja,    tndi   žegnani   psički so Uboj podvrženi postavi ...                                            in
Sejem V Pekelskivasi. Piše se nam: V pon-ier z delek, 2. majnika se vrši v Pekelskive3i na ko- umrl lodvoru Poljčane veliki živinski sejem. Živino-a Sei posestniki so vabljeni, prav v obilnem števila Pone živino na sejem prignati, ker se ne bo vstopnina'ec. 1 (štandgeld) pobirala; povrh pa dobi vsaki zavec j vsako goved, katero ta dan na sejem postavi Huza ali prižene, pol litra dobrega domačega vinaipeljs zastonj. Da bode dosti kupcev prišlo, zato skrbi vod sejemski odbvr.                                                      tiri I
Letni sejem v Ptuju, ki se je vršil preteklo Vlak soboto, dne 23. aprila, se je prav dobro obne-p? sel. Živine se je prignalo: 350 kosov konj, 992' km kosov govede. Trgovina je bila pri navadnih funa cenah prav dobra. Tudi kramarski sejem ni bilfnše slab. Prihodnji živinski in svinjski sejem se bodežem vršil dne 4. maja t. 1.                                         "9U'
V Šoštanju so otvorili 21. aprila novo hišo*   J« za ubožce. Kakor znano, je g. Woschnagg star.', da ob   priliki   cesarjevega  jubileja   na  velikodušni Pod način sklenil,   da daruje  trgu hišo za ubožce za- R malo bolnišnico.   Občinski  zastop je ob tej pri-Da v liki g. Franca Woschnagg tudi častnim občanom^ imenoval. V novem  poslopju zamore  stanovati*ena skupaj 8 vbogih družin v IG sobah. Poleg tega* de imajo še lepi vrt in   travnik na razpolago. Ple- uhos meniti   dobrotnik   si  je pač za   večne čase za-'-slažil hvalo cele občine, čast mu!                      Dreti
Pozor! Vsi advokati v Ptuju so sklenili, dal od 1. maja t. 1. naprej   uvedejo v svojih pisar-' nah popolni  nedeljski   počitek.   ObJa  • nedeljah   torej ne bode  nobena   advokatska pi-';ne sarna v Ptuju   več   odprta,   na kar opozarjamo«^ kmete.
slov
'Osle
Novo gostilno v Ptuju so otvorili s 1. njal jom nasproti minoritskega kleštra. Gostilno je ; prevzel g. Fr. Strohmeier, ki je znan kot:Cl izborni krčmar in jako priljubljen pri kmetih.g* (Več glej v inzeratu današnje številke.)
Premije za viničarje. Mariborska podružnica
aka sem
kmetijske   družbe   razdelila je  sledečim viničar-. jem za večletno službovanje   pri  enem in istem   , gospodarju   premije:   Franc   Frass   (32    let   pri > vinogradniški   šoli)   30   K:      Johan    Puchmann, ', (29   let   pri   Bohmn   v   Framu)   30 "TTpFranC*1 Tscheppe (25 let pri dr. Raku v Rosbahu) 25 K
- T. >rva
tem
Franc   Poscharnik   (25   let   pri   pl.   Bitterl   v-Gamsu) 25 K;   Johan Hammerl (19 let pri go-n spej Knezda) 20 K; G. Komar (14 let pri vinogradniški šoli) 20 K. čestitamo vrlim tem možem,    , ki so   svojim  gospodarjem  tako zvesti in praviF vzor za kmetijske posle.
Veliki požar v Bohmenkirchu.
V vasi Bohmenkirch na Wiir-temberškem je divjal pred kratkem velikanski požar, ki je večji del vasi popolnoma uničil. Neprevidne otroške roke so požar povzročile. Neki 6 letni deček je namreč pred očetovo hišo zažgal kupček slame. Plamena pa so takoj tudi slamnato streho hiše zažgali. K nesreči je bil hudi veter, ki je zanetil ogenj po celi vasi. V hipu so se na več kot desetih strehah pokazala plamena. Skupno je pogorelo 73 poslopij in je ogenj napravil za okroglo 600.000 markov škode. Naše slike kažejo nesrečno vas po požaru.
iin ;i.
v
Ivis
sme
ki ,
i dt
ar
mn'
)m
dul
ske
>ml
lete
re
l0b: 8VC »lj
bi! iudi
Ivo
------------------------------------lz
oooooooooooooo nod
Ali si se že naročil )',
„Štajerca"?|
Vsaka kmetska hiša on
list
mora ta list imeti! »
Bilder von der Brandkatastrophe in Bohmenkirch
ooooooooooooo
.s
5
Na cesti pri Celnicu na Dravi   so  se in ftepli fantje.   Pri  temu bil je Franc er z nožem tako težko ranjen, da je drugi umrl.   Storilca  so  orožniki v osebi hlapca ja Seniec iz Janževe gore zaprli. Ponesrečil je v kamnolomu v Rogatca neki vec. Kamnolom se je podrl in reveža zasul. vec je dobil smrtnonevarne rane. Huzarji tatovi.  Kantiner Horvat v Radgoni ipeljal več  huzarjev  k tatvini.   Kradli   so vodo, perilo,   uniforme   in mrvo.   Horvata štiri huzarjev so že zaprli. Vlak povozil je  v  Leobno   70  letno   po-:co .Varijo  Kenitzer.   Dobila je take rane,
kmalu nato umrla. Junak noža. V Celje pristojni delavec Jože vinšek je v Inomostu nekega tovariša težko *em ranil in potem pobegnil. gubil se je v Radgoni 77 letni cestni po-Jos.  Glauninger.   Starček je  opetovano da 9e usmrti in ni to izključeno. Id  vlak je  prišla v Hočah   žena  čuvaja Bevica je imela otroka v naročju in ho-vlak  stopiti.   Padla je in prišla z nogo Kogo ji bodejo morali odrezati. ko maščevanje.  Iz Rogatca se poroča, Mikolič in njena hči moža prve ja  — kastrirati  hoteli.   Rabili sta
elavka
v.
Pretep in uboj. V bližini Ptuja so se pre-nedeljo zopet fanti grozovito stepli. Sedem
v leži težko ranjenih v bolnišnici. Pisar ja je bil  tako  težko  ranjen,   da so mu
ane iz črepinje stopili. Fant, katerega po-o kot mirnega, je na ranah umrl. Surovost slovenskimi fanti je žal že grozno velika. osledica prvaške hujskanje; najhujši pre-in obijalci so tudi najhujši prvaški za-ci!
Iz Koroškega.
se jim gre ?  Slovensko   ljudstvo  na
kem kakor sploh povsod je v pretežni ve-
|:metskega stanu. Vsaka politika, ki bi bila
takemu ljudstvu koristna, morala bi biti —
Ali je pa tudi v resnici tako ?   Misli-'
ne!   V prvi vrsti pribijemo, da
aškimi voditelji slovenskega ljudstva na
kem ni skoraj nobenih  kmetov.    Nemški
kmetje imajo enega  Kirschnerja,   enega
ayerja in celo vrsto dragih poslancev, ki
iva kmetska kri. Slovenski pa — nobene-
eta! Ali je morda Grafenauer kmet? Ne,
orglarski  mojster,  ki je že vsled svoje
odvisen od farovžev.   In   dr.  Brejc,  dr.
r itd. — to so advokati! In Ražun,   Pod-
Einspieler itd.,   —  to  so politikujoči du-
i. Vso prvaško gibanje na Koroškem leži
v  rokah   politikujočih   duhovnikov   in od
„visnih mož. Kar se duhovništva v politike
smo pa vedno opazovali, da nima srca za
;ki stan.   V srednjem veku je stalo politi-
duhovništvo na strani kmetskih   zatiral-
dokazuje že dejstvo, da so se v kmet-
nntih kmetje v prvi vrsti proti požrešnim
:m obračali.   In danes si povečujejo poli-
duhovniki   vedno   svoje   plače   na   troške
skega ljudstva . . .    Zakaj  se  gre torej
m? Za kmetsko ljudstvo se jim ne gre!
eta niso še nikdar ničesar koristnega sto-
se jim le za svoj žep!!    In zato tudi
obro opazujemo, _ kako  pomagajo prvaški
svojemu stanu. Čimveč neumnosti je med
ljudstvom,  tembolj   se   polni  nenasitna
bisaga.   Čimveč sovraštva in  prepira je
judstvom, temboljše »kšefte0   delajo prva-
Jvokati . . .   Zase  hočejo   prvaki   edino
za odiranje slovenskega ljudstva in svo-
novom  hočejo  isto   zasigurati.    S e b i č-
do skrajnosti, v  lepe sloven-
fraze   preoblečena   sebičnost,
je prvaška   politika   povsod  in
o še na Koroškem!
ametna  uredba.   Od  začetka t. m.  sem
la je zveza koroških kmetijskih zadrug v
razprodajo mesa. Namen je, da se kme-
?likor mogoče  dobro  razprodajo   preobile
omogoči in da na  drugi   strani   mestno
Jstvo cenejše meso dobiva. Dosedanji po-
80 se prav dobro obnesli. Cena mesa je ure-
po kakovosti od  1 K 8 h do 1 K 40 h,
ko  mesarji  prodajajo   od  K   1-28 do
K 180 pa tudi do K 2'—.Ni čuda, da so vsled tega kupci prav radi prihajali. Upamo, da se bode to prodajo nadaljevalo; kajti edino na ta način se bode tudi tesno gospodarsko zvezo med kmetijskim in mestnim prebivalstvom uresničilo. In tako pametno zvezo potrebuje dežela, kajti drug smo od drugega odvisni.
Štrajk. V Beljaku štrajkajo čevljarski pomočniki. Delavci zahtevajo 1 uro manj dela in 20°/o-no zboljšanje plače.
Huda krava. Težko ranila je krava na posestvu kmeta Paula v Strašiču pri Celovcu 18 letnega posestnikovega sina.
Gozdni požar. 20. aprila popoldne nastal je v Kapnzinerwaldu pri Beljaka požar, katerega so pa gasilci kmalu zadušili.
Samomor. V Celovcu vrgla se je 16 letna hči kočarja Mandl iz Pussarnitza pod osebni vlak, ki jo je takoj razmesaril. Nesrečnemu dekletu se je zmešalo.
Ustrelil se je baje iz ljubosumnosti kolar G. Miihlbacher v Celovca. Krogla mu je predrla oko in ga težko ranila.
Mrliča iz vode potegnili so pri Arnoldsteinu. Baje je to mrlič nekega Italijana, kateremu se je mešalo in je padel v vodo ter utonil.
Izginil je neznano kam potlir Zampieri v Beljaku.
Na poti v Ameriko je na visokem morju umrla gospica M. Frank iz Beljaka.
Srake. V Beljaka so zaprli neko žensko, ki je v raznih hišah kradla kakor sraka. Istotako so zaprli zaradi tatvine in goljufije Tomscheto-vega hlapca Wolfsgruber v Beljaka.
Cigan—goljuf. V Bistrici so zaprli orožniki cigana Jakob Wolf, ki je na Tirolskem za 320 K goljufal.
Požar. Piše se nam: 24. aprila proti pol 1. uri ponoči pričelo je v šupi Štefana Wieser v Bodentalu (občina Slov. Plajberg) iz neznanega vzroka goreti. Ogenj se je tako hitro razširil, da je tekom komaj 2 ur pet poslopij i. s. 2 hleva, stanovalno hišo in gospodarska poslopja s krmo, obleko, pohištvom vred popolnoma aničil. Le z veliko težavo zamoglo se je 15 kosov govede, 2 mlada konja, prašiče, ovce in nekaj predmetov ter žitja rešiti. DomaČi pes, ki je bil priklenjen na verižici, in kokoši ter domači zajci so pogoreli. Baje je posestniku in njegovi ženi tudi svota denarja z drugimi spisi v plamenih ostala. Wieser izvrševal je tudi trgovino z mešanim blagom in je vsa zaloga zgorela. Škode je od 18000 do 20000 kron. Poslopja so bila nizka zavarovana. Komaj 'A škode je krita. Posestnik, ki je naprednjak in zelo delaven ter priden, njegova ženo in 4 otroci, ki so si vsi komaj življenje rešili, nahajajo se zdaj v največji bedi. Tudi sosedna poslopja so bila vsled vetra v veliki nevarnosti in je le delu prebivalcev zahvaliti, da se ni še večja nesreča zgodila. Občina Slov. Plajberg pa žalibog niti ročne šprice za slučaj take nesreče nima.
Mrliča našli so v potoku Grašica v Rožu. Mrlič je že segnit in ga niso spoznali.
Stepla sta se v Sv. Martinu pri Beljaku hlapca Koderman in Gaspar. Zadnji je Koder-mana s sekiro težko ranil. Ubil bi ga, ko bi drugi ljudje ne stopili vmes.
Po svetu.
Mark Twain, najpomembnejši amerikan-:ki hu-moristični pisatelj je umrl.
Cerkveni rop. V Uspenskijkattdrali v Moskvi so tatovi pokradli zlatnine za več kot en milijon rublov. Iz svetniških slik so pokradli vse dragoceno kamenje. Tatove še niso dobili.
Samomor učenca. V Lvovu se je ustrelil gimna-ziast Schwalb. Bil je takoj mrtev. Dečku ni več življenje dopadlo.
Etna, ki je zadnje tedne ogenj bruhala in velikansko škodo napravila, se je zdaj zopet pomirila.
Velikanski požar. V mestu Lak Cbatles (Amerika) je pogorelo več sto hiš, cerkev, klošter, rotovž itd. Škode ie za 10 milijonov kron.
Nečloveško. V Pensilvaniji so obdolžili rudarji nekega moža, da se peča s suženstvom. Napadli so ga, pribili na leseni križ in kronali s trnjem. Nesrečnež je kmalu izdihnil.
Anarhisti so v bližini mesta Baku umorili ter oropali kneza Aleksej Bakutoja. Ruske razmere I
oooooooooooooooooooo Gosenice!
Uničujte gosenice, nabirajte jih raz dreves in sežigajte jih.    Pa ni dovolj,  da samo sadno
drevje čistite. V bližini hiš in sadonosnikov so tudi hrasti in druga drevesa polna mrčesja. Čistite i te, da se sadno drevje ne okuži. Delajte, dokler je čas!
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Par besed o čilskem solitru.
Spisal Vičanski Škerlec.
Veliko se govori in piše dandanes med kmeti o raznih umetnih gnojilih. Nekteri priporočajo te, drugi zopet dtuga umetna gnojila ; jaz bi pa rad podal par besed iz mojih izkušenj o čilskem solitru. Kaj da je in kakšni je čilski soliter, tega ne bodem našteval, ampak podam le važnejše njegove lastnosti in kako se naj žnjim ravna. (Piistavim le, da je precej drag, pa ako prav sodim, ne predrag.)
Torej : Shranjen mora biti na popolnoma suhem prostoru, ravnotako se more trositi ob čisto suhem vremenu med rastline. Ker je to velevažno dušičnato gnojilo, v vodi raztopno, se umeje, da ga zemlja ne obdrži v sebi; mora se torej potresati v dveh ali treh-delih, ko so rastline v rasti. Ko bi ga potresali šele tedaj, ko se zrnje ali sad snuje, bi bilo že prepozno in imeli bi več izgube, ko dobička. Po mojem piepričanju ga je najboljše en del za drugim po tri tedne narazen v ednakih delih trositi. Nekteri trdijo, da deluje čilski soliter na močno rast slame, ne pa, da bi se pridelek zrnja povečal. To bi bilo le v tem slučaju mogoče, ako bi zemlji manjkalo zadostne množine kalija in fosfoiove kisline. Teh dveh gnojilnih sredstev čilski soliter ne vsebuje, ampak dušik.
Po mojih večletnih izkušnjah prištevam Čilskemu solitru prednost napram žvcplenkislemu amooiaku in to zbog tega, ker ima čilski soliter še iz početka dušik v solitrne kisline, da jo rastline lahko takoj sprejemajo in uživajo. Vse drugače pa je pri žveplenokislem amonijaku, pri katerem se mora prej spremeniti v soliterno kislino in potem ga še rastline uživajo. Pri teh spremembah se pa izgubi veliko dušika. Da je čilski soliter priporočenja vreden za vrhno gnojenje, to trdim z mirno vestjo, posebno pri slabih poljskih rastlinah. Kdor bi pa temu ogovarjal, naj naredi tozadevni poskus in potem vse pridelke natanko stehta iz posameznih parcel, ki jih je izmeril vse v ednaki meri in potem izračuni večji pridelek, in stroške za čilski soliter in potem takem si na jasnem H koncu še pristavim: Kdor hoče pomagati ovsu in sebi s pomočjo Čilskega solitra, naj ga vzame za en ha kakih 150 kg. Za koruzo kakih 200 kg proračunje-no na 1 ha in krompirju 200—250 kg. Tudi pros6 se ti bode izkazalo zelo hvalažno, ako mu podeliš na 1 ha kakih 80—100 kg Čilskega solitra. Pripomnim še, naj se vselej prej pognoji zemlja v zadostni množini s kalijem in fosforovo kislino. Dobiček in dobri uspehi ne bodo izostali, ako vreme k temu posluži.
Gospodarske.
Spomladanski mraz v  vinograda in sado-
nosnikti. (Naznanilo deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru.) Kakor v preteklih letih hočemo tudi letos k skupnemu postopanju v odporu proti spomladanskemu mrazu opozarjati. Vsi naj torej sledeča naznanila vpoštevajo. Izkušnja uči, da pomaga le kolikor mogoče splošno kadenje, ki se izvrši na pravi način. Seveda ne sme biti mraz tako hud, da sploh vpliv dima odstrani. Čeprav se ne more zanesljivo trditi, da bode to nastopanje proti mrazu pomagalo, vendar lahko rečemo, da so debeli, mokri dimovi oblaki najboljše sredstvo proti mrazu. Najbolj v nevarnosti so tesne in globoke postranske doline in med temi zopet oni vinogradi ter sadonosniki, ki ležijo v globočini doline (Tslsoble) ali v njeni bližini. Na te se bode treba pri kadenju torej v prvi vrsti ozirati. Da se določi pravočasni začetek kadenja, izvršila se bodejo na deželni vinogradniški in sadjarski šoli v Mariboru opazovanja na posebnih aparatih, katerih uspeh se bode s streli iz možnarjev naznanilo. Ako kaže opozovanje zvečer, da bode v prvih urah prihodnjega jutra bržkone mraz, potem se bode ob pol 8. uri zvečer iz poizkusnega vinograda zavoda enkrat ustrelilo. Ako je nevarvost še večja, potem se bode dvakrat ustrelilo. Ker se te strele v oddaljenejših krajih ne bode culo, naj jih bližni posestniki naprej dajo. V takem slučaju naj bodejo za kadenje določene osebe pripravljene. Opazovanje se bode v takih nočeh na šoli nadaljevalo. Kadar je v jutru neposredna nevarnost, oddalo se bode 3 strele. To bode znamenje, da naj se gre takoj na lice mesta in naj se pripravljene kupe zažge Ti kupi za ogenj naj bodejo že preje pripravljeni. Priporoča se rabo smolnatih hebelov (Raucherkuchen), katera se na ta način napravi, da se črno smolo segreje in polije v malih 20 cm v sredini merečih jamicah čez žaganje, zrezani trtni les ali vejice. Ogenj naj ne gori v plamenih, marveč veliko dima. Za ogenj je torej porabiti vse odpadke iz gospodarstva, kakor plevel, kompost, mah iz travnika in gozda, travo, gnoj, šoto itd. Največja nevarnost je neposredno pred in po solčnemu vzba-:anju. V tem času je treba toraj močnega dima. Kadar je solnce višje prišlo, ako pride močnejši veter, ako se "nebo oblači, potem je nevarnost minula in ogenj se lahko pogasi. Dostikrat se bode dalo zvečer signal, ponoči pa se bode vreme v toliko zboljšalo, da ne bode več nevarnosti. Zopet drugokrat ne bode zvečer signala, ponoči pa nastane nevarnost. Zato je dobro, da v nevarnih časih vedno ena o=eba čuje. Neobhodno potrebno je, da se vse hitro in pravočasno izvrši, zlasti da se daje strele naprej.
— 9 —
Loterijske številke.
Gradec, dne  16.  aprila:        9, 59, 47, 27, 73. Trst,   dne     23. aprila:       68, 50, 73,    5,    8.
i^T*- Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži   vprašalnemu   pismu   retur marko.   Brez marke ne pošiljamo odgovora.
Vsak birmanec je nesrečen, ako pri birmi ne dobi Bohnel-ure, kajti le tako hoče vsak imeti. Zahtevajte torej takoj veliki cenik od firme Max Bohnel, Dunaj IV., Margarctenstrasse 27/27, ki se ga vsakomur sastonj in franko posije. Kdor vposlje to notico, dobi 5°/0 rabata.
.-'•. Znanstveni preizkusi na univerzitetni kliniki v Wiirzburgu so podali sledeče:                 9 Naravna Franc Jožef-ova grenčica vpliva zanesljivo in ne povzroča nikakih težkoč. Celo v slučajih, kjer se je vživala pri občutljivem črevesu — osobito v rekonvalescenci vnetja Slepega Črevesa s soudeležbo trebušnice — doseže „Fr<me Jožef-ova" grenčica odvajanje brez bolečin.
Tržna poročila
Ptuj, tedenski sejem dne 22. aprila 1910:
Vrsta
Pšenica    .   .
Rž    ...    .
Ječmen     .   .
Oves    .   .   .
Kuruza    .    .
Proso   .   .   .
Ajda    .   .   .
Krompir   .   .
Fižol    .    ...
Leča    .   .   .
Grah    .    .   .
Kaša    .    .   .
Pšenični  gris
Riž  .   .   .   .
Mera in teža
Sladkor   .   .   .
Češplje . . . Čebule (luk) . Kimel .... Brinjeve jagode Hren .... Zelenjava    .   .
Ustna moka   .
Moka za zemlje
Polentna moka Goveje maslo . Svinjska mast . Špeh frišni . . Špeh okajeni . Žmavc .... Češplje frišne .
Sol.....
Puter frišni . . Sir, štajerski . Jajca   ....
kilafod
9     50
kila04
Goveje meso .  .   .   . Telečje meso .  .   .  .
Mlado svinjsko meso
Drevesno olje .   .   .   .
Rips olje......
Sveče, steklo .   .   .   . Žajfa navadna    .   .   .
Žganje......
Pivo.......
Vinski jesih    .   .   .   .
Mleko, frišno.....
Mleko brez smetane . . Les, trdi, meter dolgi . Les, mehki, meter dolgi Lesni ogelj trdi .... .   »          »     mehki     .   .
Premog (Steinkohle) . . Mrva........
kilami
1 kila
|od
do
"»K
kila
kila
kila
kila
liter
liter
liter
1 liter
1 liter 1  kub. met. 1  kub. met. hektoliter
100 kila
Slama (Lager) Slama (stelja)
Zelje, glava......
Mestni urad ptujski, dne 23. aprila 1910.
Za  sv.  birmo! ~^Pk
Molitvenike. kn. Škofijsko potrjene v veliki izberi, v usnju, celuloidu ali v slonovi kosti, kakor tudi take z velikimi črkami priporoča \V. Blanke, Plnjn, nasproti nemški cerkvi.       877
V Mariboru    150
se kupuje rezano blago, perilo in obleke znano ceno in dobro pri  Adolf  Wesiak,   Maribor,
Hemeroide! - - -- - Bolezni želodca! Izpuhi na koži!    -   -
Brezplačno naznanim na željo vsakomur, ki trpi na boleznih želodca, prenavljanja. odvajanja, ostavljenja krvi, lienie-roidah, tlehtah, odprtih nogah, vnetju itd. kako je bilo mnogo bolnikov, ter so leta dolgo trpeli, ozdravljenih in to hitro ter trajno. Stotero priziiaiijevaliiih iu zahvalnih pisem.
Bolniška sestra Klara, Wiesbaden   66,   Walkmuhlstr.   26. 201
Komi              352
za trgovino z mešanim blagom, s Ia referencami, zeli svojo službo čimpreje zamenjati. Pisma pod .,Commis', poste restante, Dobje bei M i in I p it i s.
Za prodati je        350
hiša z gostilno,
nekaj vrta zraven, ki stoji tik farne cerkve ob državni cesti blizo Konjic. Cena je 9000 K. Naslov se izve pri upravi „Stajerca".
Učenec       šis
se sprejme v pekarrji Berner. Maribor.
Malo posestvo*
16 m. od Maribora (Ilaupt-platz), obstoji iz njiv, travnikov, visokega gozda in lepega vrta za zelenjavo, dvorišče in stanovalna hiša s 3 sobami, kabinet, kuhinja, še čisto davka prosto, lepo gospodarsko poslopje za 3 kose goveda in 8 svinj, zelo primerno za pen-zionista ter za vsako obrt, se proda pod  lahkimi plačilnimi
Sogoji.  Vpraša   se  pri   gosp. os.  Tsehech, Pohrež, Damm-gasse 299.          339
Krepki
pekovski učenec
ne pod 16 let star, se sprejme takoj ali pozneje s polno oskrbo pri g. Wieschanz. pekarija, Mitterndorf, Mflrztal na zgornjem Štajerskem.     338
Denar   brez  vsacega truda in kapitala !|
Xamore zaslužiti vsakdo, brez da zapusti svoj posel, tudi v najmanjšem mestu od 50 do 100 K mesečno. Tudi gospodje. Blagovolite poslati svoj naslov z K 2-50 (tudi v markah). Za to svoto dobite franko vzorec i original stroja, patentiran od c. kr. urada, za vsako osebo in vsako domačijo neobhodno, potreben stroj. Točna odpošilja-' tev inopis pri vsakemu kosu (povzetje 50 vir. več). N. Olaina, Dnnaj VI., BrUckengasse   161.
Mladi
komi   in učenec
en
371
se takoj sprejmeta   v trgovini
z mešanim blagom P. Fleck v
Sv. Duhu.
Učenec       370
se   takoj   sprejme   z   dobrini
pogoji v  trgovini z mešanim
blagom Vitus Mory v Pliberku
na Koroškem.
Učenec      »69
zmožen nemškega in slovenskega jezika, se sprejme pri A. 0. SvarSniku, trgovina z mešanim blajom v Monsbergn pri Ptuju.
Za kmetijstvo se sprejmeta
en fant in ena dekla.
Naslov:     Gradec,     gostilna Triesteistrasse 54.    3'8
Dobri samostojni
• • sedlar f| %
se    sprejme    kot    delovodja
(Geschattsfubrer.)  — Naslov:
Helena  ITainbiirger,   Grebinj
na Koroškem.      367
Kuhinjsko dekle 375
se čimpreje sprejme v gostilni Lanreneic  v   Veliki  Nedelji.
f•■•■■■■■■■■■■■»
Epilepsija, Krči, Nervozno stenje.
Izredni uspehi potom
„Epileptikom"
post. varor. Cena K 7*—. Zahtevajte zdravniško razpravo it. 36 autonj od glavne zaloge. Apotktke nr Austria, Dunaj IX, ali pa naravnost od fabnke: Prir. SchwaMiM*th«k«, Frankfirt trn Mata. 8
Na prodaj je         336
W* zemljišče, ~Wt
tri četrt ure od Maribora v kat. občini Vodole (Wadlberg) občina Lcitersberg v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amerikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudba na Karola Sark, c. kr. uradnik v pokoju, Maribor Poštna ul. 9.
[od
|do
50 kila$
50 kil 50 kil
20 —    18
100 k.
Roik. patent 3-— j J"*'".'0*
Srebrna rosici*—
ki
	kron
I.-budilnica	a.—
Kolesje, ki	
bije .   .	»■—
Godba    .	10'—
6 valčkov .	14--
kron
Ura na pen-dclj 70 cm   7-_
Bije kol ra
stolpu   .   .0/— Z gc<lbeno
budilnico 14*—
*ven .   -   - „ Žel. b. rosk. 4'— i Stolpov! n»o-
Srebtna, dvoji       i      "°.v? ;   ■   • 5'— . ,.       _       I Kuhinjska mantelj    • 8'—         or*   .   .   . 3 —
Original-Ornega, Schaffhausen, GlashUtte, Helios, Ara alpha, c. kr. pre-
iskuSene, od K 15'—, nadalje   xloio   in   srebrno   blago   po originalnih fa-
bričnih cenah, 3 leta garancije.    - Izmenjava ali denar nazaj.
Max Bohnel, Dunaj, "^r^"
Zapriseženi ccnitclj in izvedenec. —■ Največja in najstare&A firma. — Osno-vaiia 1840. — Cenik s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto.        ^
Pohištvo
» veliki izberi, politirano, mat in lakirano,  vloge za po-
stolj, n »trace, blazine,   tuhne,  posteljske odeje, preproge
ta špic itd.,   divaai,   z-ofe,  stoti po   najniJjih cenah  twdi
na obroke priporoča
P. Srebre, Maribor
Tegetthoffstr. 23.                        «
lepo
Trgovski pomočnik
ki se je izučil v vseh branšah pri trgovcu na I dobiti mesto v taki trgovini, kjer bi se bolj* nemškem jeziku, najrajše v kraju, kjer je vefl valetv nemških. — Ker mu na tem mnfl rad sprejel službo, če tudi bi imel s početkanM ali plače. — Cenjeni dopisi se prosijo potica (]n Martin  Kos,  trg. pom.  v Dobovi,  poste t|&   ^^
redne : ----------------------------------------------------b štipe
Zaradi smrti se proda
h   okr
posesiko h
'/,   ure  od  farne  cerkve,   obstoji   iz 1 govejska stala, svinjaki in vse v dobrem stifcdravja 4 glave živine, 4 svinje in drugo gospodarske ca  na meri 22   oralov,   zraven   lep   sadono?nik. i::i\-.lja  jn travniki. Živine se lahko redi  10 pjav. Cena j*i •  > na, posestvu ostane 5000 K. — Več se izve y Sajelšniku. gostilničarju pri Sv. Jerneju, sv.F01e§
za zav
'                        ------------------------------------------------»arsko
Bm oz, ■jj, kot (Prošnj Iti naj! |j3eželn( der I prošnj:
se uspešno odstranijo po rabiHj sem najbolje znanega Kiralnteko    k stralski naravni produkt).   Can,_„i„ steklenice ] K 50 h.   Popis i r,val°-hvalnimi pismi xartonj  in poitlaki   J Eucalyptus-milo,   najboljše   g~^ pegumi,   mozuli,  Beki (Leber! in nečistosti obnua. — Kucil edino vplivni proti haslju, osin H       , Siju, astmi itd.     Zav°d
ERHST HDgJi 1
— KliageathallL^
Se  dobi   v  Ptuju   lekarna
Gradei
in astma
Preti j.osiiHki be varuje s pogledom na varnostno znamko
moren" H.  Molitor.
Id št;
Za sveto birm«
Priporoča svojo bogato zalogo: voščeni
vsakšnobarvne svilnate trake, bele nogavice; lakaste, rumene in črne čevlji
velikosti.
Nadalje za  fantiče:   fine   klobučinatnel nate   klobuke,   narejene   obleke,   bele ovratnike in kravate.
Cene so jako nizke in   postrežba  zelo lterea€ pošlje se tudi po poštnem povze^^-m-
=  FRANC HOINlf
modna  trgovina v  Ptuju,  nasproti (teatra).
Gostilniška otvoriljf^
Pedpisani   naznanja  uljudno, da   °'v°niatmr»
nikom t. 1. novo                                                   BW*"
.                            'reK  1
gostilno pri mestnemu lot«
(Gasthans „zum Stadtpark'1) v Ptujn nasp/IH?" ritskega kloštra.             1*1 OP>
Imel bode vedno najboljša vina. i/.vnfc0V, pivo,  nadalje   mrzla  in gorka jedilu.    ^'asI|»©J51 priznano dobri zajutrk (FrilhstUck.)
Svojim znancem in prijateljem zagotovi ■•■■•' da bode postrežba vedno tako dobra in t dir va, kakor so je bili v prejšni njegorijj^ jj navajeni.                                                                           ...
Na mnogoštevilni obisk vabi
Fr. Strohf na-,
373                                               gostilničar  (nasprt'"")^
Pozoi lrzan.etoT7-ž
Zdaj je čas, nabirati zdravilno zelenjad     # ^
Bezgov cvet, Jelovi in smrečnati pogoni N^ sok, Lipino cvetje, „Spitzwegeri^^S'
in   druga  zdravilna   zelenjad  kupuje  vsako ^|3 plačuje dobre cene                  ~ A
KARL GOLLESCH, imamHW     /
4927
— 7
15047
372
čina) t, an] i
as.
at
opij,
:anu,
ve, je ?
pri
ptllB ?nn
£tni»
srcdstW ■fleckel lyptusl ilovsta
:ss
. s.
Za dne 1. julija 1910 pričenši polletni   te-
J na deželni  podkvarski šoli v Gradca pride
|vredne in revne podkvarske  kovače   10   de-
ih štipendij a 100 kron s prostim   stanova-
po razmerja prostora v zavodu, nadalje od
li  okrajnih   zastopov   dovoljene    štipendije
a 100 K do razdelitve. Pogoji  k  tema   so:   Starost   najmanje  18 [ zdravje in krepki telesni razvoj, domovinska ica na Štajerskem, dobra ljudsko šolska iz-in najmanje 2 letna vporaba   kot   pod-iki kovač.
Poleg tega se mora  vsak   prosilec   potom [erza zavezati, da bode po absolviranju tečaja kvarsko obrt najmanje skozi 3 leta   na Šte-ikem oz. v okraju, od katerega je dobil   stihij, kot mojster ali pomočnik izvrševal. Prošnje je nasloviti na deželni odbor in od-,ti najkasneje do 31. maja   1910 na direk-deželne podkvarske šole v  Gradcu   (Direk-der LandesHufbeschlagschule).    Dodati je prošnjam reverz, krstni  in domovinski list, pismo,  zdravstvena  in   šolska  spričevala, fvsko knjižico,  premožensko  in   nravnostno vab.
Taki podkvarski kovači, ki se ne potegujejo Štipendije in bi se vendar radi tečaja udele-naj se naznanijo v prvih '6 dneh tečaja pri ji zavoda. Dokazati imajo pri temu starost manje 18 let, 2 letno porabo kot kovaški ločnik, dobro ljudskožolsko izobrazbo, nadalje dložiti učno pismo in delavsko knjižico.
Gradec, 17. aprila 1910.
— Od štajerskega deželnega odbora.
114
snih roka vije j
ne in i ele
lo
^Leopold Slawitsch
> gi
zidala se bode nova
ispodska hiša s prešo.
lale   se   bodejo  fure   (vožnje) opeke in peska.
nteresenti naj se oglasijo pri posestniku
trgovcu v Ptuju.
3-23
3 HP do 320 HP.
Najcenejša obratna moč danjosti. Pri uri in P 13 rinarja. Ed-lostavna raba/obrat bren presledka. 1  pfHotenjeiz-aspM iljučeno. Pogori brei ostani/vrsto   kov, torej
Slasti p  ,pez uma
,v F zanosU
in u m dint-«ovi  lik. Za
tmetij-:e na
£<
^
hmA
.#
ro
asproti
njad :
ogoni,j gerii
ako
IBOR.1
lene, lin-
*f

^^ / obrat, aS /žage in &}/ električen   /no razsvet ^ * Ijavo posebno dobro. Proračuni troškov, informaciji in prospekti zastonj. Na vprašanja se takoj odgovori. Obrat| se lahko ogleda.
Gradec
Annenstrasse 30.   m
pr/porocu/emo kotpriznano
tfug,~r>Mri:ioi
kot      iovamiško znamko
wtftci  Pridftek.f UMOl    za kavo!
Sadni mošt
garantirano   brez   dodatka vode
iz Mošancker-jaboljk  se po polovnjakih  iz kleti v Krčevini pri Ptujo proda. Vpraša se pri g.
|g. Rossmann, Ptuj
Untere Draugasse 16.                 3*1
Za oskrbnika
310
vzamem na moje malo posestvo pri sv. Jederti nad Laškim trgom poštenega, oženjenega človeka brez mnogo otrok. Posel: Pomagati in nadzorovati pri košnji, sad spravljati in prešati. Plačilo : Proslo prijazno stanovanje, vrt, četrtina sadne pijače (v dobrem letu 2—3 polov-njake) in nekaj sadja. Dobro mesto za krojača, čevljarja, zidarja, katere v tem kraju posebno potrebujejo, tudi za delavnega penzijonista je pripravno.    Oglasiti   se  je  pri
Jožefu Sohelino, nadučitelj v. p. v Mariboru na Dr., Nagystrasse 10.
Več vili podobnih
stanovalnih hiš
z vrtom pred hišo in vrtom za zelenjavo se pod
najboljšimi plačilnimi pocoji proda. Vpraša se pri
g. Alois Riegler, Maribor, Flossergasse 6. 345
Cepljene trte
Jobto raščene z bogatimi koreninami, Bwgumler, Gutedel, Silvaner, Traminer,   Mosler, Portugiser, teler in Rulander v velikem in malem se doliiye pri
■ P. Srebre v Maribor« ■
Tegetthoffstrasse 23.
Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno!            276
Previetje edine razprodaje me spravi v položaj, za le K 490 oferirati elegantno, ekstra plošeo amerik. 14 kar. zlato daM« Švic, žepno ura. Ista ima dobro idoče S6 urno Anker-kolesje premirane znamke „Speciosau in je na električni poti s_ pravim zlatom prevlečena Garancija za preciznost 4 leta.
1  k. K 4 90
2  k. K 990 Vsaki'juri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena,  ev.  denar M- nazaj. — Posije po povzetju
L HOLZER, Krakow, Stradam I8|2I.
Pozor vinogradniki!
45.000 cepljenih trt imam na prodaj več vrst; Silvanec zeleni, laški Rizling, beli Burgundec, Mosler, zlatnina bela, Ribola goriška in več drugih vrst, tudi rudečih, cena je kot 12 kron naprej za sto komadov, imam tudi več tisoč korenjakov, cena 4 krone sto komadov. Cenik na zahtevo I Imam tudi razna vina, bela, rudeča in črna. (Jena od 30 do 40 vinarjev liter; pošiljam od 56 litrov dalje. Josip Ootiž, trtnar in vinogradnik, Vrhpolje, p. Vipava (Krajnsko.)                               353'
Meščanska parna žaga.
Na ntven lentnem trgu (Lendpiatz) v  Ptuj«
Kaven klahiice in plinarske hiše   postavljena jt
aova parna žaga vsakemu v porabo. Yaakena ae les hlodi, itd. po zahtevi takoj rai-iaga. Ysakdo pa sme tudi  sam oblati, vrtati is ____            •pab.ati i. t. d.
fabrikant v Ptuju
% ponuja t nedoseženi kakovosti
Stran gf al z — opeko
gi Doppelfalz — opeko
Biberschwanz — opeko
nadalje   v   najboljši    kakovosti Weisseueski
Portland-cement
ter izvrstno apno*   '*<
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočata   iivrstne   šivalne ■troje (Nahma-schinen)  po sledeči ceni: Singer A   .   . 70 K — h Singer Medium90   , — Singer Titanial 20   , — Ringachifchen      ........140   „ —
Ringichifchen za krojače   .... 180  , — Minerva A   .   .   ........100  „ —
Minerva C za krojače in Čevljarje 160 , — Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 „ — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodb: plačuje tadi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno.
45
rjp^ger , A. Thierrf' balzam
(Postavno varstva) Edino pristen z   nuno  kot varnostno
znanko. Vpliva proti krču v želodcu, napenjanju, zaslinjenju,  motenju   prebavlje-nja, kaSlju, boleznim pljuč, bolečinam
v prsih, hripavosti itd. Zunaj čisti rane, odstrani bolesti, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali ena
velika posebna steklenica K 5*—. Apotekar A. Thierry'Ja edino pristno
eentifolien-mazilo
vpliva zanesljivo   pn bulah,   ranah,
vnetju Se taki   stare Trate.   2 dozo
K 3-60.   Adresira se naj na apoteko
angelj-varuha
H. Thierry v Pregradi pri Rogatcu
___________Dobi se v največih apotekah.___________62
i BiilBii iti!
4800 metrov 82 cm širokega rumhurSkega platna preje 8& h zdaj 55 h. 3000 metrov 150 cm Širokega klošterskega platna za rjuhe preje K 1-90 zdaj K 130. 2600 kosov zarobljenih kompl. velikih rjuh brez Šivanja preje K 3-50 zdaj K 2-60. 4000 metrov pisanih ali karir. dobrih tkalnih cajgov, cela Sirokost za tuhr.e, preje K 1-70 zdaj K t-10. 2800 metrov teskih damast rosnih obrisačev (Handtuch) prejo K 110 zdaj 80 h. 3000 metrov krepkih .Hand-luchov« za gospodarstvo, preje 80 zdaj 50 b. 860 k. staronemškib. platnenih namiznih prtov preje K 3-50 zdaj K 260. 6000 metrov čisto težkih oksfordov za srajce preje 1 K zdaj 70 h. 2400 metrov krasno izbranih plavih cinikov z zidanim svitom, preje 70 h, zdaj 60 h. Težki dvojni druk, preje 90 h zdaj 68 h. Krasni Stofi za dame enobarvni, vsake barve, preje 3 K zdaj K 1-96. Krasno izbrana perilna voljna, svitla ali temna preje 90 h, zdaj 65 h.
..Kaufhaus zur Siidbahn"
Graz, Annenstrasse 68/17. Vkljub   tem  izrednim cenam se ijvrSi   naročbe čej K nadaljnih troSkov.
pe1- Ilustrirani cenik lastonj i« franke. "^
273 brez.
Josef Murschetz
kamnosek in trgovina s stavbenim materijalom
v Ptuju
(pri železniškem prehodu)
priporoča
svojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov po najnižjih cenah.  Nadalje apno in cement (prvorazredno blago).    Cementne cevi vsake velikosti se najceneje oddaja.                   gi6
Ljudska kopeij mestnega kopališča v Ptuju.
čas za kopanje: na delavnikih od 12. are do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 ure taprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12.
ure opoludne.
I kopeij z vročim zrakom, paro ali „brausebad"
z rjuho K —"60; postrežba K —"10,
Najboljša pemska razpredaj« I
Ceno perje za postelj!
1 kg. lirik iliiaaia 21; b.pk i I 40 h; na pol Mik 2 K 80 h ; k.lii i K; belih aekkik 6 K 10 h; 1 kg. najfinejših, neieni-kelik, ihcaaik k6 K *) h, 8 K; 1 kg. flaura« (D»a-nen) aivega 6 K, 7 K; belega 16 K; najflsejBi prsni IS K. Ako h vzame 6 K, potem franko.
8«B- Ootsve postelja "Mm
;i krepkeja, rdecaga, plavega, belega ali rumenega naakinga, 1 Ufcsat, ISO cm. dolg. 116 cm. Širok, i S glavahaa klariaaua, raaka 8* cm. dolga, 58 cm. Široka, napolnjene z novim, siruB, trajnim in flavmastim »»»jpu za postelj« 16 K; lel-dau* 80 K; dMM 24 K;  posamezni   tlfceati  10 K,  12 K,  14 t,  1« K;
Starat Maria« S K,  8 K 60,   4 K. S« poiljt p* pavutis  ti i K naprej franko.   Ismanjava  ali vrnitev  franke d*T*q«M, Kar s« dapada denar nazaj. S. Beniaoh, DeMhaalta Mt. 71$, BShmarwald. Cenik gratis in franko.
SAMO
1
^W»*te>
je tisti, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrijo, g. dr. G. DE1TE v Berolinu, <la ima veliko pralno moč
večjo nego milo ali milo in soda
ne da bi se lotil perila.
Minlosov pralni prašek
Je torej najboljše, kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je POCENI in daje
bliščečo beloto in je popolnoma brez duha.
Zavitek 7, kg stane BC" samo 30 vin-
Dobiva se v trgovinah a drogerijami, kolonijalnim blagom
in milom.
3iTa debel© L. Minlos
Dunaj, I. Molkerbastei 3.
Portland-cement
(Perlmoser)
po najnižjih cenah pri Franz MakBSCh, trgovina z železom,   kovinskim   blagom   in orožjem v PtujU.                         22°
Otročji vozički
v zelo velikem iz-biru se dobivajo že od 12 kron naprej v novi veliki ma-nufaktnrni trgovini
3obaim Ko$$
Celje
na   kolodvorskem    prostoru.
Na zahtevanja se požlje cenik poštnine prosto.          2
Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin
našli Naročr strijo : 3 kron leia ra sko 4 leto; z za cele Ameril za druj računi
priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, rebler za koruzo, sesalnice za gnojnico, tri-jerje, stroje za mah, grabi je za mrvo, ročne grablje (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, stroj za košnjo trave in žltja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preže. preže za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", daje največ tekočine, se dobije le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in lranko.
Varstvena marka „Anker'1
Liniment Gaspici comp.
nadomestilo za
anker-pain-expeller
je znano kot odpeljajoče, Izvrstna in bolečine odstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1*40 m K 2*—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „Aokeru, potem se dobi pristno ________                          to sredstvo.
po^l Dr. Richter-jeva apoteka,,zlati lev"
\\\+ II         v P"l'> Elisabetstr. St 5 nov.
ItjK^ I                Razpošilja se vsak dan.        637
3franilnica
Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-
tno-kraailaiinem uradu.
Mestni denarni zavod.
V  mestu  Brežice  na
proda se zaradi preselitve prosto stoječo, en« zelo masivno zidano, skoraj noToH
stanovalno hišo i
z vrtom za zelenjavo in- kinč, dve njivi in [* je zelo nizka 32.000 K pri naplačilu z dej. Hiša   obsega:   10 sob, 4   kuhinje, 2 velbanift kleti, dervamica na dvorišču s 5 odd., vodnji rišču. Hiša je v najemu in nosi okroglo 140)1 Hiša je 15 minut od železniške postaje oddalji na okrajni cesti, na prometa   bogati  kolcdnjfi primerna je torej za VSakO OilPt, istotakot nista ali privatnega.    Pii   objektu  nahajajoči j istotako ob cesti in se zamore   porabiti  kot j beni prostor. V bližini se mnogo zida.   — j pri g. Konrad Neuhold, hotelir v Slon, ali pa pri upravi „Stajerca."
Kari Kasp jj*
trgovina z mešanimblagom in zaloga«     v   '
= PTUJ = Skl
priporoča svojo bogalo zalogo          PlOj   Či
špecerijskega blag      kn
nadalje smodnika za lov in razstrelbe, ti,
ter predmete mnnicije za lov kakor | Ptujsk kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno svoji fare j v umetnem gnoju za travnike, njive in v) man i. s. Tomažova moka, kajnit itd., nadalje veje bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih! so odi
je jav: pokaži ki je novala *     .       ,       , n a   P
si valili stroj p ioj za vse           !iubi 1
obrtno in domače šivalno deliem!
Se dobi pri:
travo
Singer Co. akc, dr. šivalne %-
Ptuj, HauptplatZ Št. 1. nedelj
i                ~              —            na Pt
so pr: vso S' je Ju napra bode izvolj' ta mi nanjo vitezi ček t zatre' je ta zap zveče slehe: Topo! je br podol ramo Nobe ali si sto i n s p o 8 si sv pravi
OHenie.bi ■ mu og«*^
Elegantna I Solidna I Krasno, eksa ohišje, platirano, z brušenim iaceli < hišja, posrebreno kovinsko cifcrl kazalec, 1 kos 7 K — po povzel
J. Stlionberger Dunaj]
Porzellangaase 45 28 : Ceniki zastonj in franka j
Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-!___«, jooega posredovan)«, istotako tudi za posredovanje vsakorsnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Uradne ure
za poslovanje s J
strankami ob de-l
lavnikih od
8-12 urs.
Danko.
kako go d k Ornei 'in tt
Ravnate
Ijsfriu
Veliko mamifakturno trgovino
JohannKoss, Celje
na kolodvorskem pro na voglu (Stadt Wi
tržar
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart
priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejše.
Tiskal: W. Blanke v Pta