Posamezna Številka 10 dinarjev Poštnina plačana » gotovini ZASAVSKI leto vit. štev. is r mti TRBOVLJE, 5. MAJA 1954 lidaja Okrajni odbor Socialistične rvtzt deiotnili ljudi » Trbovljah — Urejuje in odgovara uredniški odboi Odgovorni urednik: Stane Suitar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništvo in uprave Zasavski vestnik' Trbovlje l. uprava rudnika -Teleton it 54 — RaSun pri podtuinici Narodne banke v Trbovljah 814-T-146 — List tzhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din poletna 200 din. četrtletna 100 din. mesečna 34 din - Posomezna številka 10 dur Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneie •rtrt-nšii Tndli tt*KnTrgo močnejšim sovraži.ikoni Jo bila težka io ,ie terjala veliko žrtev. Okoli Moravč st.a se orahrp boril) Slnndrova ln Po-'or»ko brigada ki sta pokazali, li ■■ 'khko stori tnd) peščica •l”'1' urotl trumi okupatorjev. 1 Morcvčah in okolic je padlo uarodnoosvobodilnl vojni 148 »TT-v. ooleg tega P« Sc 28 fašističnega terorja. V Polde Eberl, občinski tajnik, ki je zagorski rojak. Spomenik bo bronast In ga bo izdelal akademski slikar Tine Kos — moravški rojak — bi bilo, da bi vsak revirčan, ki je bil za časa okupacije v partizanih v Moravčah in okolici, agitiral v svojem kolektivu za denarno pomoč, da se omogoči izvedba tega načrta. Spomenik bo najveličastnejši v širni okolici in bo hkrati izraz hvaležnosti črnih revirjev Moravčam Tine Kos — moravsui rojau — nosu eram revirjev rauravmin in to zastonj. Treba bo plačati | za pomoč ki so je bili deležni. samo material za spomenik v vrednosti 1 in pol milijona din. Iniciativni odbor za postavitev spomenika se je že pismeno obrnil na vse kolektive organizacije in društva- da omo- Dolžnost vsakega delovnega kolektiva iz Litije, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika naj bo, da po svoji moči podpre to akcijo. Prispevke Je pošiljati na naslov: Iniciativni odbor ZB Mo- počijo postavitev spomenika, ravče pri Domžalah. slavnostni koncert našega pev skega zbora »Slavček«. Kon-; cert in proslava 1. maja sta, dobro uspela ter je bila kon-1 certna dvorana nabito polna. VI Spodnjih Trbovljah so imeli j proslavo 1. maja že na pred- j večer v Domu »Svobode — Za- j savje« z izbranim programom | ob dobri udeležbi delovnih ko-‘ lektivov, in so bili ljudje tudi po proslavi v veselem razpolo-’ žen ju. Na dan 1. maja Je bila v Trbovljah budnica Delavske godbe na nihala po delavskih kolonijah Po osmi uri so začeli ljudje prihajati na Trg Re- ljo, 2. maja so ljudje šli na izlet na Kum, Mrzlico in Partizanski vrh, popoldne pa so bile v Trbovljah velike meddruštvene avto-moto dirke z udeležbo dirkačev iz Ljubljane, Za_ greba in Trsta, o čemer govorimo na drugem mestu. Kolektiv Elektrarne v Trbovljah je priredil proslavo 1. maja že pretekli četrtek ob 17. url v svoji dvorani na Dežmano-vem travniku Govor o pomenu 1. maja je imel tov. Jože Koritnik. Ob tej priliki so bili nagrajeni in pohvaljeni številni delavci tega kolektiva, prav tako je bilo izrečeno priznanje za usnešno delo v podjetju direktorju Elektrarne Trbovlje tov. Igor*u Merviču Zagorje Kako je bilo 1. maja v Zagorju? Tam so imeli velike slovesnosti, ker je OPO Zunanjega obrata rudnika v Zagorju z žalnim slavjem, počastila padle heroje NOV. Zagorje je v zelenju, zasta- dion se je začel slavnostni del prvomajske proslave, ki se je je udeležilo nad 2000 ljudi. Pred začetkom je godba »Svobode II« zaigrala internacionalo«, nato je sledil slavnostni govor, ki ga je imel tov. Otmar Pečar. Navzoče je pozdravil tudi predsednik LOMO Zagorje, ljudski poslanec tov. Alojz Lukač. Zatem so pevci »Svobode II« in »Loškega glasu« zapeli dve pesmi, za zaključek pa je tudi godba zaigrala nekaj glasbenih del. Prvomajske slovesnosti v Zagorju so imele letos še poseben pečat. Prvega maja je poteklo 10 let, odkar so gestapovci na Zeleni travi nad Zagorjem ubili tri zagorske aktiviste. V spomin na te žrtve je osnovna partijska organizacija rudniškega Zunanjega obrata sklenila obnoviti spominsko ploščo in postaviti tem trem padlim aktivistom dostojen spomenik To obljubo je OPO Zunanjega obrata rudnika držala. Tako je bilo v nedeljo. 2. maja, od- Zagorje je v zelenju zasta- kritje spomenika, ki bo še poz-vah in slavolokih pričakovalo < rodovom v spomin na predvečer mednarodnega praz-; Q de,Q okupatorskih hlap-nika delavcev 1. maja Ko.t Y cev — Na žalni komemoraciji časih v stari Jugoslaviji 1«Judi; sodelovala godba na pihala letos kmalu popoMne v petek Jn meSani pevski zbor »Svobo-zavladalo praznično razpolože-( de ^ ' .»V" Sf11«i SPOMLADI SE VSE VESELI nje. Akademije, ki je bila zvečer v Domu TVD »Partizana«, se je udeležilo precejšnje število Zagorjanov saj je bila dvorana skoro premajhna — Slavnostni govor je imel tov. Jože Ebert ki je poudaml pomen tega velikega praznika. Na akademiji so sodelovali nevei in pevke Svobode II godba, gimnazijski pevski zbori in recitatorji. Poseben poudarek je dal akademiji tudi novourejeni gledališki oder. — Ob istem času je bila akademija tudi v Domu »Svobode« v Kisovcu. Po okoliških vaseh in vrheh so go- Soomlnske govore so imeli za MK ZK in LOMO Zagorje tov Alojz Lukač, za ZB Zagorje tov. Rudolf Bantan za MO ZDSL Zagorie pa tov Milko Gostiša, prav tako je govoril za Klub prosvetnih delavcev v Zagorju tov France Klun, za sindikat rudarjev pa tov. Jože Zaletel. Govorniki so se zahvalili OPO rudniškega Zunanjega obrata za trud ob postavitvi spomenika padlim aktivistom, pokoinem tov. Ivanu Levstiku, tov. Vojki Nnpokoj in tov. Fe-(Nadaljevanje na 3. strani) Vloga in značaj antituber-kuloznega dispanzerja Vsi poznamo še v premajhni mer; vlogo in značaj raznih protituberkuloznih ustanov, zlasti pa delo antituberkuloznega dispanzerja To je ustanova, ki ima prvi in najbližji kontakt z okolico. V naši državi je danes preko 200 antituberkuloznih dispanzerjev, vendar njihovo število še ne ustreza dejanski potrebi, kakor nam na drugi strani primanjkuje strokovnjakov za vodstvo teh občekorist-nih ustanov. Delo v dispanzerju je obsežno in raznoliko Njegovi obiskovalci so vpisan-; v posebno kartoteko, v katero se vpisuje zdravstveno stanje posameznih pregledov, nadalje podatki o zdravstvenem stanju nosilca kartona te kartoteke ter njegova okolica in socialno stanje prizadetega. Z rentgenskim pregledom prsnih organov pa ni še končano delo dispanzerja. Ko ugotovimo da nekdo boleha za tuberkulozo, k-; jo je treba zdraviti, ga pošljemo v specialno bolnišnico za tuberkulozo. Na ta način dosežemo, da se bolnik z aktivno tuberkulozo pozdravi in da ne ostane več izvor za širjenje bacilov tuberkuloze. Seveda se pokličejo v dispanzer na kontrolo in pregled tudi njegovi domači, nadalje ostali, ki so živeli z bolnikom. Tako vidimo, da osnovna naloga dispanzerja ni pravzaprav zdravljenje tuberkuloznih bolnikov, marveč odkrivanje in pošiljanje takih bolnikov na potrebno zdravljenje. S tem preprečujemo okužbo ostale zdrave okolice. Bolnike z zaprto pljučno tuberkulozo pa pošiljamo v okrevališča, da se v njih telesno okrepijo, da se ne bi njihova tuberkuloza razživela in tako širila dalje. Zelo važna naloga dispanzerja je patronažna služba, ki jo opravlja visoko kvalificirana medicinska sestra. Ta obiskuje tuberkulozne bolnike na domu in daje potrebna navodila tudi ostalim članom družine in okolice, kako morajo živeti, da se ne bi sami okužili od bolnika in oboleli. Zato moramo pravilno razumeti dolžnosti in delo patronažne sestre,'jo v njeni službi in izvrševanju dolžnosti] podpirati, kajti le v pravilnem sodelovanju z njo je v veliki meri odvisno zdravstveno stanje bolnika in njegove okolice. Ta sestra poroča nadalje dis-J panzerskemu zdravniku o vseh življenjskih okoliščinah bolni- ■ ka ter o načinu njegovega živ-1 ljenja In zdravljenja. Vedeti moramo da je uspeh v protltuberkulozni borbi odvisen v prvi vrsti tudi od zdravstvene razgledanosti naroda. Široke ljudske množice morajo spoznati potrebo antituberku-lozne borbe in se same obvezati, da bodo na svojem področju podpirale zdravstveni kader v borbi proti tuberkulozi. Pomagajmo pri odkrivanju tuberkuloznih bolnikov in pokažimo jim pot do antituberkuloznega dispanzerja Tako bomo obvarovali sebe in druge od morebitne okužbe. Žalostno in tragično je seveda, da se prj nas še vedno do- gajajo primeri, da pride bolnik k zdravniku ali pa v dispanzer šele takrat, ko so pljuča močno prizadeta in od tuberkuloznih bacilov tako rekoč že uničena, Zdravljenje taksnih bolnikov je težavno in dolgotrajno ter čestokrat že neuspešno. Zato je zelo važno, da pride vsak boinik čimprej na pregled, da ga lahko pravočasno pošljemo na zdravljenje. Iz tega razloga je zelo pomembna fluorografska akcija, ki nam odkriva vse skrite primere tuberkuloze. Pomisliti pa seveda moramo, da tuberkuloza ni nikakšna sramotna bolezen, da bi jo morda morali prikrivati al-; pa tuberkulozne bolnike celo zapostavljati in v njih videti mogoče manj vredne člane človeške družbe To tem manj. ker nihče ne ve, da li ne bo morda ravno on sam že jutri Plen te zavratne sovražnice človeštva. Vsako obolenje pa je laže preprečiti kot oa zdraviti, in to nalogo preprečevanja ter širjenja tuberkuloze ima ravno antituberkulozni dispanzer. V njih se sestavljajo tako imenovane BCG-ekipe, to so zdravniki z medicinskimi sestrami. Ti cepijo otroke z BCG cepivom in to cepljenje igra veliko vlogo v zaščiti neokuženih od nevarnosti prircdne okužbe. Statistika nam pravi, da je po BCG cepljenju okoli desetkrat manj tuberkuloznih obolenj in še ta imajo precej lažji bolniki največkrat premalo zavedajo svojih dolžnosti do sebe in do ljudske skupnost Tako ne obiskujejo dispanzerjev, se nočejo zdraviti, ali pa se zdravijo nepravilno. S tem zavlačujejo . lastno zdravljenje In ogrožajo okolico, da jo okužijo. V pogledu zatiranja tuberkuloze zdravstveni kader res po- Z razvojem in dvigom komune se mora razviiati in dvigati tudi naša šola (S konference učiteljev okraja Trbovlje) Kakor smo v našem listu že , urejenih stranišč, letnih teiova-omenili, je imelo Združenje dišč, delavnic za ročna dela, učiteljev in profesorjev okraja šolskih vrtov in drevesnic itd. brez Trbovlje pred dnevi svojo drugo konferenco. Tega posvetovanja so se udeležili poleg članov Združenja zastopniki okraja, Nekaj šol je še vedno električne napeljave. IDEJNA VZGOJA LJIJDI — NAJOSNOVNEJŠA NALOGA PROSVETNEGA DELAVCA žrtvovalno in uspešno opravlja! MK ZK Trbovlie * trboveljske svojo nalogo, zato pomagajmo' r,K*w občine. Po osvetlitvi najvažnejših kov v zadnjem času je podal patronažni sestri ki obiskuje domove, poslušajmo jo in ravnajmo se po njenih nasvetih ter obiskujmo antituberkulozne; tov. Rudolf Strnad referat o dispanzerje. Cim prej in čim , vlogi prosvetnih delavcev in sobolj bo bolnik odkrit, tem prej le v razvoju socialistične družin pravočasneje se bo začel be. zdraviti. S tem bo tudi skrajša- medharodnih političnih dogod-; je namreč zelo stara in jih le Ko razpravljamo o stanju hi Kar se tiče oskrbe šol z učili P0*™*4*1 Prosvete in šolstva, Kar se tiče oskrbe sol z uciu, moramo nasioniti razpravo na je stanje nekoliko boljše, ven- dejanske možnosti družbe — je dar to ne pomeni, da je stanje d j tQV predsednik v tem POgledu povsod normal- J ^^ega i/>MO no in zadovoljivo. Večina u-cil na doba njegovega zdravljenja, njegova okolica bo očuvsna pred okužbo, držav4 pa bomo prihranili na ta način milijonske izdatke Prebirajmo poljudno zdrav- REFORMA ŠOLSTVA JE VPRAŠANJE CELOTNE DRUŽBE malo ustreza današnjim družbenim potrebam. Nato je govoril o sodelovanju prosvetnih delavcev na raznih j činiteljev. Trbovlje. Vprašanje se često-] krat idealizira. Gledati moramo na celotno jugoslovansko gospodarsko problematiko, medna-: radni položaj in vrsto drugih področjih družbenega in javne-. Na voj. in gosp. področju zazna-ga življenja. Analiza te dejavno- ; mujemo vidne uspehe. Tega pa sti nam pove, da je še vedno ; ne moremo trditi za idejno pre-premalo prosvetnih delavcev j obrazbo naših ijud; ge vedno aktivnih v družbenem življenju. ’ imamo v naši gredi ljudi, ki se O preustroju našega šolstva se Prosvetni delavci morajo igrati, ne morejg otresti stare kapita- je že mnogo pisalo in govorilo. stvene brošure in literaturo, S tem vprašanjem se je doslej obiskujmo zdravstvena preda- ukvarjalo in borilo le določeno vanja. Spoznajmo se s proble- j število prosvetnih delavcev, mi tuberkuloze, svetujmo in pomagajmo drug drugemu. V slogi je moč! Podpirajmo vsako protituberkulozno akcijo. Spomnimo se na vse žrtve, ki jih terja morilka človeštva — jetika. Strnimo se v čvrste borce proti tuberkulozi in podpiraj- mo ob vsakem koraku zdravstveni kader, da bo čim uspešneje opravljal svojo težavno nalogo. Pomislit; in zavedati se mo- značaj. Veliko otrok je že zbo- ramo. da naša ljudska oblast lelo za tuberkuloznim mer.ingi-, troši velikanske vsote denarja tisom, ker niso bili cepljeni z! za zdravlienje tuberkuloznih BCG cepivom. i bolnikov. Še večje in lepše us- Težko je vprašanje oskrbe pehe pa bomo dosegli s pomoč-bolnikov izven bolnišnic, ker se jo vsega delovnega ljudstva. vodilno vlogo med ljudskimi j ltetiene miselnosti in misticr množicami To poslanstvo pa lahko opravljajo le tisti prosvetni delavci, ki so se otresli ostankov stare miselnosti in nazadnjaških nazorov. Sedanji odnosi prosvete do družbe se ponekod pretiravajo in maličijo, češ da niso tipični Močno se pa pogreša sodelovanje OSS, okrajnega zbora proizvajalcev, delavskih svetov naših podjetij, obrtne in trgovinske zbornice in množičnih organizacij. Določen del krivde za ; Za socialistično družbo, da so takšno situacijo nosijo razum- j šole kot zgradbe in šolsko delo na pristojno mesto. Za uvedbo ljivo prosvetni delavci sami, ker j samo slabe. To delajo seveda višje osnovne šole govori več zrna. Tu čaka prosvetnega delavca težko in pomembno družbeno delo. PONOVNO NAJ SE UVEDE VIŠJA OSNOVNA ŠOLA To vprašanje je eden izmed predlogov, ki bodo predloženi niso v zadostni meri osvetlili sedanjega stanja šolstva prizadetim forumom in naši javnosti. V okraju imamo 26 šolskih tisti, ki o vprašanju niso pra- razlogov. Omenim naj le dva: Vilno poučeni ali pa bi morda kvaliteta učnih uspehov nižjih radi v kalnem ribarili To vpra- i gimnazij pada, ker se vanjo po-šanje moramo seveda gledati v j šiljajo tudi manj nadarjeni otro- objektivnih pogojih časa, ki v4 drugi razlog pa ima svoje poslopij, šest drugih se pa le njem živimo in z vidika ustvar- opravičilo v tem, da nižja gim- poslužujemo za redni šolski po- I lalne moči materialnih odnosov, uk. Vrsta teh šolskih poslopij je | od katerih zavisi končno prav-pa v nezadovoljivem stanju Ta- zaprav vsa naša prosvetna de-ko nimajo te stavbe higiensko javnost. Seveda pa ta splošna ugoto- fosp&cUhjM nasi/eti nazija teži za teoretično izobrazbo, medtem ko bi višja osnovna šola dala otroku več praktičnih napotkov za uk v obrti ali industriji. Citrona — vsestransko uporabljiva | Dobro čistilno sredstvo ostanki ožetih, nastrganih so ali vitev še ne pomeni, da so proračuni naših šol uravnovešeni. Ponekod bj bili lahko z gledišča materialnih moči posameznih 1 občin večji. Prav tako je želeti,j o samoupravljanju šole ne naj bi bili bodoči šolski prora- moremo govoriti. Govorimo o čuni bolj gibljivi glede partij in družbeni odgovornosti za vzgo- SOLSKI ODBORI — OBLIKA DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA ŠOLE Utrujenost, glavobol, zaspa- vodo, milom in krtačo, nato jih olupljenih limon, ki iih vržemo pozicij ter sestavljeni na podla- j0 doraščajoče mladine. Družba nost, razne krvavitve itd. so po- obrišete in dobro odrgnete s sve- v vodo za pomivanje. S črne po-gosto posledice pomanjkanja vi- žo limonino lupino. Z rok od- sode laže odstranimo maščobo in lamina C v našem organizmu. Ze slranite tako neprijeten vonj po saje ter neprijeten vonj. Porce-nekoliko svežega limoninega so- jedeh. lan se lepše svett. ka manjkajoči vitamin nadomesti. gi tržnih cen učil in ostalih bo opravljala to nalogo preko šolskih potrebščin. j šolskih odborov. Tu pa še ni Dobra rešitev reforme šol- ! rešeno nekaj vprašanj, kakor stva, ki obsega vprašanje učnih na primer vprašanje pristojno-načrtov. sistema in zbližanje sti, kdo bo vodil ali imenoval Neprijeten okus po zaužitem Aluminijasto posodo, pomival- ___________________ ____________ _________ ribjem olju odstrani žlica Urno- ne sklede, vodne školjke in po- g0ie z družbenim življenjem in te odbore in podobno. Pričako- Za hude bolnike, nervozne ‘n ntnega soka. dobno lepo očistile, če jih drg- njegovih potreb je pa možna vati je, da bodo ta vprašanja utrujene jez vodo razredčen In j Svetle in voljne lase dobite, če nete * ostanki limonine -upine. le z najširšim sodelovanjem rešena v dogledni prihodnosti. oslajen limonin sok (limonada) zadnji vodi pti umivanju las do- j Zginile bodo lise j družbe | Zadnji v razpravi je govoril najprimernejša osvežujoča pija- . date nekaj limoninega soka. j Rjaste madeže s tkanin odpra- \ Poročiiu tovariša predsednika tov. Mirko Skalim, načelnik ča■ Plavi lasje bodo postali še ................. "------- • ......... Prehlad zdravimo s toplo llmo- svetlejši, če jih osvež!te z raz-nado. i redčenim limoninim sokom. Usta in grlo ter vnete mandlje | Kožo osvežite, če sesekljate li-razkužujemo z grgranjem tople monine olupke, jih date v vte- limonade. vite z vročim limoninim sokom. so sjedili še referati »Od stare Sveta za prosveto in kulturo pri Madeže črnila, črnega vina, k novi šoli«, ki so jih podali to- OLO Trbovlje. Odgovoril je na borovnic in podobno odpravite z variši Kenk, Klun in Marcijan. vrsto vprašanj diskutantov in mrzlim limoninim sokom. j Ti referati,’ki govore, kakšna nakazal nekaj najvažnejših na- Roke, ki so nam potemnile pri naj bj bila sodobna šola, da bi j 1°®. ki jih postavlja družba pred Potenje pospešuje prav tako . tero se potem umijete, topla limonada. Za okisanje solate lahko upo- Katar, bolečine zaradi žolčnih raW#a«_fud[| limonin jok, zlasU in ledvičnih kamnov ter sklepne- čico ter jo potopite v vodo, s ka- lupljenju krompirja ali sadja, ustrezala zahtevam sodobne ar- očistimo če drgnemo z limonino hitekture, pedagogike in zdrav- ga revmatizma ublažimo s toplo limonado. Hitro si osvežite obraz, če namočite krpico v mrzel, razredčen limonin sok ter jo nato na pol ožeto polagate na obraz. Gube še za bolnike, ki ne smejo uživati kisa. Tudi juham in mesnim omakam lahko dodajamo limoninega soka. Vlečeno testo se lepše vleče, kvašeno bolje vzhaia in tudi bi. lupino. Sveže meso in manj trpežne salame ohranimo sveže, ie ovlažimo z limoninim sokom. stva. so sprožili pravo. živahno raz- RAZVOJ ŠOLSTVA ZAHTEVA PERSPEKTIVNI PLAN V razpravi je bil stavljen tudi predlog, da bi odločilni pred- več- sodobnega pedagoškega delavca. F. Š. Ustanovljen jugoslovanski klub v Adis Abebi Adls Abeba, 3. maja (Tanjug)-Ob prvomajski proslavi F jugoslovanskem poslaništvu v Adis Abebi so Jugoslovani, ki žive v Etiopiji, ustanovili svoj NOV DELAVSKI SVET PRI »ZALES« Člani delovnega kolektiva les- stavniški organi sprejeli | _____ bodo 'zgladile in koža se bo z o- skvitno testo je rahlejše, če mu ne industrije »ZALES« (Zasav- letni načrt za gradnjo novih klub. Njegova* naloga bo, da bo pet napela. j dodamo žlico limoninega soka. ske lesne industrije) so si Izvo- šolskih objektov. Članstvo je ; organiziral življenje in delo ter Kožo na rokah ohranite lepo ’ Nekaterim juham, mesnim lili nov delavski svet in upravni namreč mnenja, da se v stara poglabljal prijateljske stike prožno in rožnatobelo če po na- omakam, pečenkam in sladicam odbor, ki ga vodita tov Lenče šolska poslopja ne bi vlagalo med Etiopijo in FLRJ. Za pornem gospodinjskem delu, po- lahko dodajamo sesekljano li- kot predsednik DS tov. Edvard več sredstev, kot terja to le j predsednika kluba so izvolil« mivanju itd. umijete roke s toplo monino lupino. Kralj pa kot predsednik UO najnujnejše vzdrževanje šol. dr. Savo Nedeljkoviča Janez Mohor: TOVARIŠA Zadnji rudarji popoldanske izmene so vstopil: v kletko pri jašku, ko je po rovu pritekel z dolgimj koraki Hribarjev Martin in skoro brez sape planil med nje. Takoj nato je signalist zaprl varnostna vrata, dal znamenje v strojnico in kletka je zdrsnila v glob no. Mariin si je obrisal potno čelo in pogledal po ostalih. V drdranje drseče kletke se je na pol izgubil njegov »Srečno!* Le nadzornik Mejač, ki je stal ob njem, je glasno odzdravil in ga vprašal, zakaj je tako pozen. »Po babico sem še moral,* je odgovarjal Martin in si kar naprej brisal pot s čela. Zvoneta, ki mu je stal nasproti, je spreletelo. Sovražno ga je pogledal In »e obrnil na drugo plat. Včasih sta bila z Martinom neločljiva prijatelja. Potem sta se zagledala oba v eno dekle. In kolikor raje sta Imela njo, toliko bolj sta sovražila drug drugega. Nazadnje se je dekle odločlio za Mariina. Zdaj, danes, bo rodila. Martin je bij ves v srečnem pričakovanju. Zvoneta pa je klalo, da bi samega sebe požrl. Nekdo se je še pošalil, da je svoje otroke pričakoval pri litru, ne pa v jami — in že je kletka udarila v dno. Izstopili so in odhiteli vsak na svoje delovno mesto. Skoro so pr/ jaiku zamrli ko. raki. Izgubili so se v nadkopnem rovu in v vpadnlku, ki se je za prvim ovinkom spuščal prot! tretjemu horizontu. Samo signalkrt je oetal pri kletki. Martin je hitel proti svojemu delovišču. Topi jek korakov v nizkem rovu mu je b!) na ušesa, pesem novega življenja — družine. Saj je bilo lepo, ko je bil lani, in tudi, ko sta živela z ženo sama, je bil srečen. Toda pričakovanje nečesa novega, nečesa, kar šele pride, kar sta z ženo ob tihih večerih, ko so visele zvezde nizko nad vrhovi, izsanjala, ga je osrečevalo do brezmejnosti. Samega sebe ni več poznal. Bil je mehak kot maslo. Tudi Zvone je hitel na svoja delovno mesto. Toda njemu ni bilo tako lepo pri srcu. Dekle, la, zdaj Martinove žene, ni mogel pozabili. Zato tudi ni mogla ugasniti sovraštvo In pekoča zavest poraza v njegovem srcu. Da nista bila na kletkI v jašku, ko je na široko razlagal svojo srečo, bi ga treščil po široko raztegnjeni čeljusti, da bi se mu pocedila kri iz nje. Saj je čveka1 prav gotovo samo zato, da bi njega zbodel. Pa — sat bo še priložnosti ♦ Pri jašku je zazvonil telefon. Signalist je dvignil slušalko. »Imaš pripravljeno?« »Pripravljeno.« »Lahko začnemot« »Dajmo!* Odložil je slušalko In pritisnil na signalni gumb. Cin, cin, cin. V strojnic! pri Izvoznem jašku /e zapel zvonec. Strojnik je pregledal Instrumente. Vse v redu. Potegnil je vzvod. Stroj je zarjul, vrvenlce so se premaknile, vrvi so se nategnile in kletk' sta zdriall po jašku ob gladkih lesenih vodnicah. Ena v dno po polne vozičke premoga, druga z njimi na svetli dan. Druga izmena je začela z delom, ( Zemlja «e tudi popoldne ni Kakor v jašku tako se je umirila. Od časa do časa je po- sam čakal prirastka v družini. Le ure so se vlekle kakor zadah-njen kruh med prsti. sprožilo v Izvoznem rovu pri transportu, v strapskih, kjer se je zb ral premog s posameznih odkopov in še dalje na odkopih in prav na kraju, kjer so male skupine dveh do treh rudarlev kopale ozke rove v premog, da bi tako pripravile delo za ostale. Rudarji Imenujejo ta mesta priprava v premogu. Tudi Martin je delal na laki-nem mestu. Ko je prišel tja, se je njegov tovariš že razgledoval, Rudarji prve izmene so ga opozorili na pritisk. »Strop tišči v les, da poka od časa do časa, kakor bi hotel vse skupaj hudtč vzeti,* so ga pokvarili čil les, kakor bi z obupnim krikom hotel opomniti ljudi na te-ž6, ki jo prenaša. Martin in Jaka sta pridno tesarila, kopala, nalagala in od. pravljala polne vozičke k zavornemu jašku, od koder so nadaljevali pot proti izvoznemu jašku in Separaciji. Toda k ilhlu se je zgodilo. Nakladala sta voziček, utrujena od dela in težkega jamskega zraka, ko je za njima zagrmelo. Rov se je napolnil z drobnim premogovnim prahom, da sla svetilki, ki sla bili obešeni na stojko pred njima, izgubili vso svetlobo in žareli kakor trski v megleni luči. Groza jim je uda- »Zalo so postavljali tako mo- i rila v kosti. Obstala sta kakor čan les,* je godel v brke, ko je Martin prispel do njega. »Srečno, Jaka!* »Srečno! Pozen si.* »Po babico sem moral,* se je opravičeval Martin. »Tako?* Jaku se je obraz raztegni/ »Kaj praviš, kaj bo?« Martin mu je vrnil smeh In skomignil z rameni. »Vseeno, kaj. Samo, da bi bilo po sreči!* Slekel je suknjič, za ohromela. Zrušekl Jaka je prvi prišel k sebi. »Prekletol Da ni zdržal strop vsaj še to uro!* Cez hip je preblisnilo možgane tudi Martinu. Zaprlo /ima je pot. Tudi če se ne bo več rušilo, jima bo zmanjkalo zraka in poginila bosta v tel luknji kakor podgane. Spomnil se je na ženo in otroka, ki vihal rokave, vzel v roke lopato ga še n/ videl. Nel Ne sme umre- in začel polniti voziček. Tudi Jaka se mu je pridružil. Pozneje nista več govorila o tem. Bilo pa le med njima neka/ prazničnega. Mariin je čutil v sebi toliko ljubezni, da /e n/ mogel skriti niti v najbolj navadnih besedah, s kater‘mi sta uravnavata svoje delo Jaki pa se je obraz kar naprej raztegoval v smeh in bil poln pričakovanja, kakor bi til Kopati mora, da se izkopljeI Zagnal se je proti zaprtemu rovu In hotel z rokam' zgrabiti za les, ki je zlomljen štrlel s svojo bledo belino iz črne gmote. Jaka ga je prestregel. »Sl znoreli BI rad sprožil ie več?« »Jaka, laz moram veni Razumeš, veni* Z Izbuljenimi očmi je strmel preko Jake v les. »Prišei boš m jaz tud:.* Jaka je bil miren. Mariin ga je holel odrinili. »Ženo Imam in otroka. Čakata me.* | I »Kaj misliš, da čaka name samo še hudič tam spodaj?« ga je zavrnil Jaka in si z umazano roko šel preko čela. I •Pusti mc, izkopal se bom,* je Martin trmoglavil dalje, odrinil Jako in planil proti zasutemu izhodu. Jaka ga je prijel za rame in potegnil nazaj. »Pameten bodil Počakati morava/ Odkopali naju bodo! Saj ni tako hudol Meni se je to že pripetilo pa sem še živ.* Martin ga ni poslušal. Gledal je mimo njega v temo. 1 »Kaj govoriš, ko.. .* »Misliš, da bi rad crknil v tel luknji?« ga /e trdo ustavil Jaka. »Sediva in počakajva,* je nadaljeval mirno, »saj naju bodo skoro pogrešili in precej nato tudi izkopali.* Mariin se je nekoliko unesel. Sedel je ob vozičku na tla. Jaka je vzel obe svetilki s stojke In eno ugasnil. »Da nama ne zmanjka svečave,* je opravičil svoje početje. Nato je sede/ k Martinu. »Čislo mirno morava sedeli, zraka bo malol* * Kakor so se ob dveh zbrali rudarji zgoraj pri jašku, so zdaj posamič In v skupinah prihajali k njemu spodaj. Koraki so bili težki, obrazi umazani, oči Jrud-ne. Prsti, črni kakor premog, so krčevito stiskali svetilko, kramp ali kakšno drugo, v jami uporabno stvar, ki Jo je bilo treba od- nesti ven, da jo zamenjajo aU oddajo v popravilo. Nadzornik je v mislih štel svoje ljudi. •Mariina spet nll In Jaka tudi še ni priseli* Kakor bi sprožil stroj, so mu začele drseti skozi možgane vse mogoče misli. Ena pa je bila vse jasnejša, vse večja: v rovu je pritiski Se jima je potem, ko je on odšel, kaj zgodilo? Poglede je na uro. Devet in petindvajset. Prva kletka je izginila v jašku nad njimi z rudarji druge — druga pa je v zameno vrgla Iz sebe prve rudarje tretje Izmene. Nadzornik se je obrnil k svojim ljudem: . »Tovariši, Martin !n Jaka sc nista prišla. Kaj, če se /Zmo/ kaj zgodilo? Kdo gre z menoj Pogledali bi, kaj jel* , Možje so se dvignili. Nihče n več mislil na konec šlhta /n počitek. Nadzornik se je obrm In odšel proti vpadniku. Brez sesede so mu sledili. Tudi Zvone-Toda že po nekaj korakih rnu r zastala noga. N lega je r.as: . ^»Slopi, stopi,* je zagodel, ne da bi pogledal, kdo je pred nj Zvoneta je vrglo Iz prem P vanla. Uravnal je korak po lih, temne misli pa so *• m£nr dZ/e kar naprej po Jesenske megle po tajop jto soteskah. To bo imela 7dai, ni hotela njegal Spomnil ^ Martinovega nasmejanega za na kletki. Kri mu /e ^ t v glavo In v togoti je .c^at, zobmi. In jaz ga dren^ •- se Nc, ne morem, si je P° v govoril- (Konec Pred jubilejem 100-letnice trboveljske občine Prof. Janko Orožen, Celje Trboveljska občina in njena zgodovina (Odlomek trboveljska občina obsegala ka-tastralne občine: Trbovlje, Knez-dol, Sv. Lenart, Ojstro, Sv. Marko in Dol. Dol je vključil, ker je prav tako spadal pod okraj Prebold. Toda Dolanci so želeli lastno občino in okrajni glavar je to upoSteval. Nova trboveljska občina Je štela 1966 prebivalcev, od tega jih je bilo v Trbovljah — 726, v Knezdolu — 343, pri Sv. Lenartu — 284, na Ojstrem — 184, pri Sv. Marku 429. Po provizoričnem občinskem zakonu so imeli volilno pravico samo občani 6 premoženjem iz »Kronike Trbovelj«, ki bo izšla letos v knjigi) tresla preko južnega dela občin, skega področja. Stalno rastoče stroške je ob- (odnosno z ustrezno službo), samoupravo. Voljeni Prve volitve so bile že leta 1850. so vodili rodove (za- Kako so se vršile, o tem ni podatkov. Celotno občinsko pred-stojništvo je štelo 8 članov, in sicer občinskega predstojnika (župana) in 7 odbornikov. Za župana so izvolili prešnjega višjega rihtarja Franca Pusta. Prihodnje volitve naj bi bile leta 1854. Vendar so jih s posebnim Občina je element samouprav ve. Vendar se je kot zgodovin-sko-socialna tvorba le polagoma pretolkla do polne veljave. V zgodnjem srednjem veku, ko je naše ljudstvo živelo še na plemenski podlagi, je imelo Prirodno starešine druge), bratstva in plemena. Ko je nastala država in so se pri-fodne enote notranje razkrojile, se je začela izgubljati tudi stara plemenska samouprava: posle Prejšnjih plemenskih poglavarjev so v znatno izpremenjeni obliki prevzeli od vladarja imenovani ali potrjeni fevdalni gospodje (plemiči, poznejši graščaki). Vendar so se sledovi starih županov ohranili do XIV, stoletja, spremenil se jim je položaj, bili so samo še zastopniki graščaka (zemljiškega gospoda) v naselju. Na področju laškega gospostva so izginili tudi ti župani popolnoma, to sicer že konec srednjega veka. Pogosti priimek Zupan (nastal iz župan, ker Nemci niso imeli črke za »ž«), ki ga srečavamo v laških Urbarjih XVI. stoletja, še opozarja nanje. Na področju celjskega spitala so se pa župani v tej podrejeni vlogi ohranili do XVIII. stoletja, ko so se začeli razvijati temelji za novo občino. Kot temelj novih občin je bil bistvenega pomena teritorij kot bivališče določenega števila ljudi Početki občinskega teritorija segajo v dobo Marije Terezije. Cesarioa je zaredi lažje ugotovitve vojnih obveznikov 1. 1770 Ustanovila popisne ali konskrip-cijske občine (tedaj so hiše dobile številke)., Jožef n. je leta 1784 zaradi splošnega obdavčenja uvedel davčne občine. V trboveljski pokrajini so preja-nje popisne občine kar izpreme- za*wn°m sistirall to odredili, nili v davčne. Ko so leta 1825, **aj kar naprej posluje stari od-za cesarja Franca L, vsa zem-jbor’ ^ se po potrebi dopolnju-IjiSča premerili, da bi napravili namestniki, novi kataster, so prejšnje po- ie država po porazu leta Pisne davčne občine Ret j e, Loke 1859 krenilana pot k ustavi, je to Trbovlje združili v novi ka-; ^dala leta 1860 uredbo, da se Je prihajalo volit manj volivcev, kakor je bilo treba izvoliti odbornikov. Za odbornike so volili same domačine, le kak učitelj ali duhovnik Je bil med njimi. Leta 1871 je pa nastala pomembna izprememba. Tedaj so uvedli tri volilne razrede in s prvim razredom so prišli v občinski odbor zastopniki štirih rudnikov in dveh tovarn. Novi možje niso bili samo zastopniki velikega kapitala, ampak tudi Nemci. Res je, radi so pritrjevali, da niso nasprotniki Slovencev, toda imeli so se za predstavnike višjega naroda in zdelo se jim je popolnoma naravno, da so jim Slovenci podrejeni. Slovenski odborniki so to prenašali, kajti narodna zavest se je krepila le polagoma. Tako so v občinskem odboru leta 1879 kot prvega častnega občana izvolili bivšega njclnlškega ravnatelja Pongraca Eicheiterja. Imel je pač nekaj zaslug za občinsko gospodarstvo. Toda javljali 6o se tudi znaki, ki so izvirali iz nemškega nacio- činski odbor kril iz občinskih doklad. Leta 1854 so znašale doklade na direktne davke 10 odst. in na indirektne davke (užitnino) 15 odst. Dohodki tistega leta so znašali 446,4 goldinarja in izdatki 452,14 goldinarja. Malenkostna vsoto čeprav je imel denar veliko vrednost. V prvih sedemdesetih letih so padle doklade na direktne davke celo na 5 odst. in na indirektne davke na 10 odst Dohodki in izdatki so znašali tedaj okrog 12 tisoč goldinarjev Konec sedemdesetih let so polagoma začeli rasti izdatki in temu primerno so se dvigale doklade direktnih davkov, medtem ko so doklade indirektnih dav. kov zadrževali, da ne bi podražili mesa in vina. Leta 1900 so znašale doklade na direktne davke 25 odst., leta 1906 so dosegle 35 odst., leta 1909 65 odst., a leta 1914 celo 79 odst. Izdatki so na- posebnih davčnih uradov, je morala občina sodelovati tudi pri izterjevanju davkov. Posli lastnega delovnega področja so obsegali vse, kar po svoji prirodi sodi v občinsko samoupravo. Na prvem mestu jn bila skrb za javno varnost. Deloma jo Je izvrševala država, ki je leta 1870 ▼ Trbovljah ustanovila žandar-merijsko postajo, in deloma občina, ki je leta 1875 namestila v Trbovljah in v Hrastniku prvega stražnika (hkrati pisarja). V to vrsto dolžnosti je sodilo tudi nadzorovanje obrti in dajanje dovoljenj za njihovo izvrševanje, odobravanje stavbnih načrtov in kolavdacija že izvršenih gradenj. Sprva je dajala občina tudi dovoljenje za sklenitev zakona, smisel tega je bil v tem, da se zavaruje pred povečanjem števila revežev. Skrb za občinske uboge je postajala vedno važnejša. Do leta 1873 je bila prvotna ubožna blagajna prt župniku, tedaj jo ie pa ta izročil občinskemu odboru Spričo izredno nomanikljlve ure. skrbe za starost je bilo ubožcev mnogo, občinski očetje so se kar preplašili, ko je pozneje izšel zakon, da za sprejem v občinsko zvezo zadošča desetletno bivanje v občini. Izrazito občinska zadeva je bila skrb za ceste. Trbovel jska občina ie morala Dredvsem skrbeti za okrajno cesto s postaje na Vrh, od koder se spušča prod Savinjski dolini. Jeseni in spomladi so jo popravljali in posipali. Župan jo je po primernih odsekih razdelil na posamezna naselja, tudi rudnika sta dobila svoj del. Rihtarji v naseljih (lz-prva so še bili) in odborniki so določeni odsek razdelili na posamezne kmete. Bilo je mnogo upiranja m kazni, najtežja kazen pa je bila vojaška eksekucija: vojaka so poslali v hišo, kjer je ostal, dokler gospodaT ni ustregel Oblast je pa z eksekucijo grozila včasih tudi županu. Ko je bil leta 1867 ustanovljen okrajni zastop, je občanski odbor začel misliti na svoje ceste in dela je polagoma začel Izvrševati v lastni režill. Toda tudi za izgradnjo ceste ob Bobnu, ki jo ie prevzel okraj, je morala po_ skrbeti občina. .... (Se nadaljuje! Trbovlje pred zgodovinskimi obletnicami nalizma. Slovenci so gotovo zve- ! rasli na okrog 100.000 K; šola tastrski ali davčni občini Trbov' *opet javijo občinske volitve. *am Terpoitz deli za hujskajoči govor, ki ga je imel leta 1880 v vodenski restavraciji celjski podžupan Daniel Rakusch. Ta duh je leta 1884 privedel do ustanovitve »Schulve-reina«, ki mu je bil predsednik Jje. Na podoben način so nasta-to katastrske (davčne) občine Knezdol, Sv. Lenart, Ojstro to Sv. Marko. Kot nadrejeno oblast Je cesar Jožef II. leta 1781 določil naporni in davčni okraj, ki je totel svoj sedež v Preboldu, na pa vinjski strani Mrzlice, Še višja oblast je bilo okrožje, ki ga Jo Marija Terezija ustanovila v Celju. V doba Marije Terezije so se polagali tudi prvi temelji občin-®*i samoupravi. Posamezne po-(davčne) občine so dobile to"0ie predstojnike (rihtarje), ki J**11 ie pomagalo opravljati posle "pkoliko odbornikov. Predstoj-to*e in odbornike so volili ob-potrjevala jih je pa prv> instanci okrajna oblast, drugi okrožni urad. Njihova j ®toga je bila v tem, da so iz-, i *evali odredbe gospoščinske ® državne oblasti, zlasti pa so to°r®li skrbeti za javni red in , 'Vsakem kaljenju poročati ob-' to-- Trbovlje so dobila celo ^Jega rihtarja. Leta 1825 je to ba°?° zavzemal Franc Pust (Ko- Se^iTCd,'tem ko 30 ^ tri btv-! Za naslednika so mu ^Popis. davč. obč. (Trbovlje, Lo-1 Franca Kalana, ki je bil . > Retje) imele svoje rihtarje • - - . tovornike. Enako Je bilo v novih katastrskih (davč- Obfl ITI A Vl * imnlo on nikiarjo 1 A na osnovi februarskega pa- i Odpor s »lovenske strani so je tenta iz leta 1861 so v polnem Pokazal že leta 1877. Tedaj je smislu obnovili svobodno obči- priil° v Petjem razredu na voli-no. V duhu tega patenta je vla- iče 47 ™livcev. Leta 1880 Je pa da 5. marca 1862 izdala nov prišlo do prave demonstracije. • A. . , Jr ' , ! je posegla tudi po tretjem raz- snel okvirni značaj. Na njegovi rcdu in daIa izvoliti Tako Je podlagi je 2. maja 1864 izšel ■ štajerski deželni zakon, obsegajoč občinski red in občinski vo- Začetek trboveljske občine pred 100 leti — občinski praznik trboveljske občine — pričetek obratovanja trboveljskega rudnika pred 150 leti — glavni poudarek pa bo poleg navedenih zgodovinskih obletnic na praznovanju 30-letnlce velikih dogodkov v Trbovljah, ko je 1-junija 1924. leta revolucionarni proletariat zadal zloglasni fašistični Orjuni v Trbovljah smrtni udarec. Ta dan — 1. junij — si je Ljudski odbor mestne občine Trbovlje izbral za občinski praznik Trbovelj. Da pa bomo navedene zgodovinske obletnice Trbovelj in njihov občinski praznik dostojno proslavili, je bilo v ta namen formirano več odborov, med njimi: propa gandnl odbor, kulturni, fizkul-tumj in gospodarski odbor ter še drugi odbori. V časa od 29. maja do 6. junija t. 1. bodo preko celega tedna v Trbovljah razne kulturne in športne pri* reditve, prav tako bo ob tej priliki v našem revirskem centru velika industrijska in obrtna razstava, ki bo prikazala razvoj gospodarske dejavnosti v Trbovljah. Pričetek proslav in slovesnosti bo soboto, 29. maja, popoldne z veliko vajo trboveljskih gasilcev ter z otvoritvijo gospodarske razstave. Zvečer istega dne bodo trboveljski taborniki zdravstvo sta zahtevali največ. Doklade so se dvignile v tolikšni meri zato, ker se je rudnikom in tovarnam posrečilo, da so državni davek močno zmanjšali. Naloge občine so bile mnogoštevilne. Že izza ustanovitve so nekatere izmed njih pripadale tako imenovanemu prenesenemu delokrogu, to je občina jih je , - - - vršila za državo. Take vrste na- razvili svojo društveno zastavo, loga je bilo novačenje za vojsko. I sodelovala bo Mladinska godba Dokler niso leta 1876 ustanovili 1 na pihala 1« Trbovelj, po hribih občinah: ,imele so rihtarje., leto • frcalo do leta 1850. To' Čin « rojstao leto modeme oblet ' , tollla se je iz revolucije 1840 1848—1849. Dne 17. marca *ent • v oblikl cesarskega pa-lej J tošel provizorični zakon, na načelu: Osnova obči °dn° države Je svobodna kot (to Novo občino označuje v L^aJevno. pozneje Je prišla n, ok? a okrepil. Na koncertu je zbor odpel 15 dokaj zahtevnih umetnih in narodnih pesmi Pevovodja Jože Skrinar je ob sodelovanju z inž. Ivančičem v razmeroma kratkem času uvadil te pesmi, na nastopu po jih je z zborom KINO »SVOBODA-CENTER« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal sledeče filme: Danes, v sredo, in jutri, v če- Opal Lacey pa vseeno Kida ni preveč očarala, kajti ta 6e je i že zaljubil v šerifovo mladostno | prijateljico Dusty Fargo. Silver Kid je razkril tolpx> v mestu in tudi vohunsko vlogo lepe Lacey, ki se je lagala, da ima med ko-p>ači zlata svojega brata Roda. V resnici je bil Rod le eden od razbojnikov, ki je ubil šerifovega prijatelja Dana, mu ukradel zlato In še zemljo. V pravcati bitki med policijo in razbojniki je bila nevarna tolpa popolnoma uničena, padla ie tudi Lacey, pogumni Kid in Dusty Fago sta p>a s poroko zap>ečatila svojo ljubezensko romantiko sredi krvavih borb za uveljavljanje reda in zakonitosti v komaj naseljeni divjini mehiški film „Biser“ Predstave po. znižanih cenah. Od sobote do ponedeljka ameriški film „Cyrano de Bergerae" V ned»lio donoldne ob 10. uri »Slavčki v kletki" Za mladino 10 din, odrasli 25 din na balkonu. KINO »SVOBODA« Trbovlje II. bo predvajal ameriški barvni film „Dvoboj pri Srebrnem potoku" Razpored predstav bo razviden z lepakov. podal z izjemo ene pesmi povsem zanesljivo. Zbor je precej enotno glasovno obarvan, mestoma je premalo dinamičen, zveni pa zlasti v fortisimu polno in ubrano. Obdržal pa je še vedno veliko hibo, k} se zanjo menda ni potrudil, da bi jo odpravil, ki po je zelo važna pri petju — izgovarjavo. V izgovarjavi vokalov je zbor zelo neenoten, to p>a vpliva na učinek pesmi. Uporno, da bo tudi to napako v prihodnje vsaj delno popra -vil. — Ce se dotaknemo še solistov, b} hoteli pripomniti, naj bi se v bodoče ravnal zbor p>o solistih, ne pa obratno, ker se dinamika izvajanja na ta način na neprimernih mestih stopnjuje in kvari lepo izvedbo postni. Zbor sedaj nadaljuje s svojim delom in se pripravlja na sodelovanje pri kulturnih prireditvah ob 100-letnici trboveljske občine, ki jo bomo praznovali v začetku meseca junija. Tedaj po upamo, da se bomo mogli o njegovi kvaliteti izraziti povsem pohvalno. -a- Zahvala Podpisana Ivana Bizjak iz Račiče št. 9, Loka pr} Zidanem mostu, vdova po ponesrečenem i Alojzu Bizjak, se zahvaljujem podružnici DOZ Krško za takojšnje in celotno izplačilo zavarovalnine 2ivljenjsko In nezgodno zavarovanje vsakomur najtopleje priporočam. Račiča. 20 aprila 1954. IVANA BIZJAK Miro Pucova,- TIHA VODA Roman Kakšen vrag ga Je tedaj pre-®°t:l, da je vsemu nakljub obsedel tu, v tem prekletem kotlu? Kad si je zatajil okolnosti, ki mu jriso ravno govorile v prilog in J® zato pozabljal, aa je ostal v Zabukovju zaradi neke temnopolte vdove, ki je imela gostilno v zgornji vasi. Kajti to vse je že ®milo ... Togota, strašna togota ga je Popadla. Glej, toliko let je že šlo in z njim} njegova prekras-na mladost in njegova zmogljivost, uživati vse hkrati Sprejel 1® bil mesto Inženirja pri rudnl-in ta preklet} rudnik ga bo sega požrl. Toda on se ni ho-™ vdati, kaj pa šel A kljub te-~lu; da je sam pri sebi bojevito godrnjal, je na dnu srca natanko odel, da se je že davno vdal. Koro ležal Je v širokem nasla-jaču in je zijal v strop. Misel, a bo tu v Zabukovju umrl In da ze K°kopan v tej težki ilovnati mu jo v razgreti glavi 'u prevladala vse ostale. - ral1 ffa je postalo, neizmerna Prnost mu je jela spreletavati se ude. se od razburjenja je orle i 6e opotekel k oknu in ga P/ v jeznem zaletu, rasi °Zi cvet°če aKacije, ki so ^ Pred njegovo hišo, je uzrl Mlake, to sivo skupino rudniških hišic :n barak, ki so se kopičile druga za drugo kakor zanikrne sive gobe, zrasle po dolgem dežju. Pred njimi se je raztezala lesena rudniška kantina z umazanimi okni in s streho tz črne le-nenke. nedaleč od te pa sta mu zakrivala razgled dva velika kupa nerabnega premogovega smet. ja. Rečica se je kakor črna godlja valila izza rudniške separacije, ki je pošiljala svoje dimnike v nebo. »Zrakal« je zahropel. Toda zrak, ki ga je vdihaval, je imel okus po premogovih sajah. No-votny je pljunil skozi okno TRETJE POGLAVJE »Naša čustva nas ne smejo obvladati, temveč mi jih moramo obvladatil« si je govorila Agata Novotny, vrteč črni čipkasti sončnik s hitrimi gibi svoje lepe roke. Ta mise) se JI je zazdela tako vzvišena in v nekem oziru tudi tolažilna, toda čim večkrat st jo je ponovila, tem bolj so ji žarela oči in vedno več nemira in užaljenosti se JI Je risalo na obrazu. Togotna razburjenost, ki jo je obbčutila, pa Jo je navdajala z začudenjem in z žalostjo. Tega ni smela dopustiti — ni smela dopustiti, da bi nekaj psovk in žalitev spravilo iz ravnotežja njen notranji svet, ki si ga je bila zgradila z mnogimi mukami... In nenadoma ni bila več videti razburjena. Povsem svobodno in mirno je sedela v kočiji in si je dvigala sončnik visoko nad lepo počesano glavo. Držala se je naravnost pretirano ravnodušno in je povešala oči. Ni hotela gleda, ti Mlak, skozi katere je držala cesta. Ni ravno sovražila Mlak. ker so bile brez cerkve, brez boga in brez miru zadovoljna pa bi bila, če b’ zginile s površja zemlje .. z Novotnyjevo hišo vred. Toda resničnosti ni moči Izbrisati s preprostim poskusom, da zatisneš oč! pred njo, si je nekam pikro dejala. Svoje življenje moraš živeti naj bo tako ali tako — to je že predobro vedela. A to spoznanje je nekako kalilo tisto ravnodušnost, ki si jo je bila skoro s samodopadenjem razprostrla po obrazu Kočija je zavila mimo separacije in tedaj je nehote v duhu uzrla ves rudnik ki se je bil vgnezdil v sredino doline in čepi na skladih premoga ki so vredni milijarde in milijarde Pomislila je, da bi mnogo rajši spet živela v stari vasi. ki je daleč stran od tega črnega bogastva In si je ohranile svojo staro podobo vsemu sve,M odmaknjenega vaškega paradiža Mia. ke pa rasejo kakor kak divjak in »gverk* sega že preko obrobnih gričev v stranske doline in se razprostira še naprej ob reki Savi — nihče ne vč kje mu bodo končno meie »Hitro poženi« je velela ko-čijažu »Se zamudila bom k maši.« V resnici pa se j; je mudilo pustiti Mlake za Seboj, Mlake, kjer so ležali kupi odpadkov in pepela na dvoriščih. Mlake, kjer si sleherno nedeljo lahko našel kakega zaklanega, rudarja v grmovju ob Rečici Mlake, kjer je bilo življenje novo in brezupno in so ga zato ljudje z vso silo skušali živeti, dokler je pač šlo. Vedno se ji je zdelo, da zre stara vas Zabukovje skoro s prezirom na to rudniško naselje .. Zabukovje je pač čutilo, da ima duhovno premoč nad Mlakami, zaradi svoje cerkve v baročnem slogu, zaradi farovža, občine, šole In neštetih trgovin in gostiln. In ker se je s svojo dušo še vedno počutila, kakor da sodi v staro vas. je nehote odobravala dejstvo, da se je Zabukovje s temi prednostmi po vseh predpisih okoriščalo In ie bogatelo... Ni se naslanjala v kočijo. Ko je sedela tako zravnano in se ji je lepa glava upogibala nazaj kakor zaradi teže temnih kodrov na zatiljku, se je zdela mnogo višja, kakor je bila v resnici. In bila Je lepa s pravilnim; potezami svojega obraza in občutljivimi temnordečimi ustnicami — toda moški so to le redkokdaj opazili, tako jih je odvračala njena nedostopnost. Bila je ženska okoli tridesetih let, toda v resnici se je zdela mlajša zaradi neke neiz-rabljenosti v potezah svojega obraza, zaradi gladke beline svoje kože in vitke gibkosti postave. x Njene sive oči, ki so se zdele za gostimi črnimi vejicami nekoliko temnejše, so včasih strmele prazno predse kakor kamnite oči kakega kipa — tc jo je delalo na videz še bolj hladno. Nad očmi so se ji bočile visoke črne obrvi, ki so ji risale močno črto na izredno belo In nežno polt obraza; ta preveč mirni obraz pa se je prav zdaj spreminjal v lahnih, mehko drhtečih sencah Iti jih je skozi njen čipkast; sončnik pošiljale dopoldr nsko sonce. Kljub vsej mirnosti ji je še vedno bedela neka ogorčenost na dnu srca, a te ogorčenosti si ni marala priznati. »Hitreje, hitreje! je spet zaklicala kočijažu, ki Je sedel na svojem vzvišenem sedežu, kakor da spi v novi paradni uniformi Toda visoka rudniška kočija se je še naprej kar veličastno počasi zibala Zabukovju naproti Se dobre četrt ure pa bom tam! si je delala. Da, v resnici je bilo med obema naseljema. med Mlakam; in Za-bukovjem, take malo vožnje — njej, Agati, pa se je vedno dozdevalo, da leži med njima cela večnost To je bila večnost, ki je ločila njo samo od tistih vedrih let, ko se ji je zdelo, da je še mlada 2. To je bilo pred dvajsetimi leti — okoli leta 1850 da se je v Zabukovju naselil bivši podjetnik Martinek iz Pardubic na Češkem Mož je imel Slovenko za ženo ki je bila po bog vč kakšnih čudnih okoliščinah zašla tja na sever Bil je že vdovec, ko je v domovini bankrotiral in se preselil v oddaljeno slovensko vas, da bi se skril pred upniki in v miru živel od tistega, kar mu je ostalo po bankrotu S seboj ie pripeljal hčerko — resno desetletno dekletce z razpuščenimi lasmi V svoji dolgi obleki, s čipkastimi hlačkami, ki so ji za dobre štiri prste kukale izpod krila, in s floretinskim slamnikom na glav} j® bila deklica čudna in smešna prikazen za zabukov-ške otroke Ime ji le bilo Agata Kmalu se je s svojim visokim pojočim glaskom povsem gladko navadila govorit; slovenski, svoj materinski jezik Tistih pet let, kar jih je prebila v stari vasi, Je pozneje kljub vsemu štela med najbolj srečna leta svojega življenja Agatin oče je vzel v najem novo Parašuhovo hišo. ki jo je njen lastnik rajši odda' za dober denar, kakor pa da bi sam stanoval v njej Hiša je imela dve lepi kleti, v prizemlju pa vežo, kuhinjo in štiri sobe. Se celo na podstrešju sta bili dve prostorni sobi. Za tiste prilike je blls hiša skoro graščina' (Dalje prihodnjič) UXQ ^ StOCKT Dve poli k razvoju športa Pozdravljamo razpravo o športu, ki jo je sprožil »Zasavski vestnik« s člankom »Trboveljski športni javnosti v premislek« in želimo, da bi v njej sodelovalo kar največ ljubiteljev športa v Zasavju. Hkrati se nam pa zdi potrebno, da bi v tej razpravi imeli pred očmi določena načela, ki morajo v našem športu nujno obveljati, določene smotre, ki jih moramo zasledovati, ako hočemo razvijati zares socialistični šport. Predvsem nam mora biti jasno to, da športa ne gojimo zaradi športa samega, da šport ni samemu sebi namen, ampak da je z njim tesno povezano vse ostalo udejstvovanje ljudi, pa naj si bo to na proizvodnem, na kulturnem ali pa na državno-političnem področju. Zato moramo v njem videti eno izmed važnih sredstev za dosego ciljev, ki si jih postavljamo na vseh teh področjih našega družbenega življenja. S športom si utrjujemo telo, krepimo voljo, z njim vzgajamo srčne in plemenite ljudi in ustvarjamo pogoje za njihovo zdravo telesno in učinkovito duševno življenje. Z njim postajamo notranje svobodni ljudje, ljudje, ki ne morejo postati plen lastne samoljubnosti in škodljivih nagnjenj, pa tudi ne zunanjih mističnih ali kakršnih koli drugih kvarnih vplivov. To vse s-kupaj pa pomeni, da se s športom vzgajamo v ljudi, ki bodo sposobni bolje proizvajati, upravljanje ki ga kupujejo m prodajajo režiserji kapitalistične igre za hazardnim dobičkom, in kjer je dobil šport enako vlogo, kakršno so imele gladiatorske igre v starem Rimu, ko so pod geslom »kruha in igre« blažile nasprotja, v katerih se je lomil propadajoči družbeni red. Takšen šport, če je sploh vreden tega imena računa z vsemi človeškim, slabostmi. V športniku podpihuje sebičnost, ozkosrčnost, podkupljivost; v gledalcih podžiga brezglave strasti, jih spravlja v ekstazo, na tisto stopnjo živčnosti, ko je zares potrebno igrišča ograditi z visoko mrežo in obdati s širokim jarkom z vodo, da bi publika ne vdrla med igralce in s pestjo ter brcami sprostila -svoje do skrajnosti napete živce, ali pa spremenila zgubljeno stavo sebi v prid. Vse to pride do izraza, če postane šport navadna trgovina. Pri nas še še vedno nismo popolnoma otresli tega škodljivega pojava, še vedno nas obremenjujejo ostanki kapital stične miselnosti in ravnanja v športu. Ta miselnost ima še dovolj hrane, da vegetira in se uresničuje. Kaže se v kupčevanju z Igralci, plačevanju po doseženih golih, nešportnem obnašanju športnikov in občinstva na igriščih itd. itd. Zato moramo tem bolj biti previdni, tem bolj oboroženi z zdravimi nazori o športu. Le tako ga bomo znali pravilno ocenjeval in usmerjati odločneje posegati v upravljanje • Nadaljnji negativni pojav, ki gospodarstva, naj si bo to v pod- tako izv,ra iz prizadevanj jetju, ali pa v organih naše obla« rekorderstvu za vsako ceno, sti, znali bodo pravilneje m učin- ^ športni monopolizem oz. cen- koviteje uravnavati politično življenje v naših družbenih organizacijah in vedno bomo pripravljeni in sposobni braniti našo socialistično domovino pred katerim koli sovražnikom. Ce tako dojamemo vlogo športa in ga v tej smeri razvija- j mo v naša športna in telovadna j gesla starih Grkov: zdrav duh (t j. moralne, karakterne, po- j litične, razumske kvalitete člove- ’ ka) v zdravem telesu (t. j. ne le j posameznikovem, marveč tudi ; narodnem). Prvi pogoj za takšen razvoj j našega športa pa je, da zajame- ! mo v naše športna in telovadna j ter planinska društva kar največ ljudi, predvsem mladine, pa tudi odraslih. Prizadevati si moramo, da bo naš šport res množičen, da ga bo ljudstvo osvojilo. Le tako bomo uresničili navedene smotre športa. Pri tem se moramo Izogibati predvsem mišljenja, da je glavni namen športnega življenja doseči kar največ vrhunskih rezultatov, zmagovati na prvenstvih, dosegati rekorde, ali drugače povedano: boriti se za »dvig kvalitete« v športu na neko višjo stopnjo, da bodo recimo, Trbovlje imele predstavnika v zvezni ligi, ali pa lahko zastopale naš šport v tujini. Za dosego ciljev, ki smo jih navedli, je vse to sekundarnega pomena In bo do tega samo po sebi prišlo, ko se nam bo posrečilo v naših društvih zajeti večino mladine, ki jo bomo sistematično vzgajali v pravem športnem duhu, jo navadili na zavestno disciplino, na redno temeljito vadbo, jo naučili požrtvovalnosti in plemenitega tovarištva. Potemtakem naj bo osnova in glavna naloga voditeljev v naših športnih društvih v tem, da poskrbijo za čim širšo udeležbo mladine v telovadnicah, na igriščih, da jo popeljemo v gozdove in v gore, ne pa, da za vsako ceno skušajo doseči zmago svojega moštva, pri čemer pride včasih do naravnost nevzgojnega in celo antiso-cialističnega ravnanja s športniki. Iz prizadevanj po rekorderstvu se nujno poraja drug negativen pojav v športu, t. J. njegova komercializacija. »Kvaliteto« športa želijo nekateri »dvigniti« na višino, da bo sposobna privabljati na igrišče čim več gledalcev. Šport naj bi postal proizvod oziroma usluga na ravni cirkusa, bikoborbe, spopadov med psi, petelini ali kakor že hočete, od čigar kvalitete zavisi njegova cena, t. j. vstopnina, po kateri ga bodo pripravljeni plačevati gle dalci. Spotma društva naj bi se, če gremo po tej poti do skrajnosti, spremenila v podjetja za pridobivanje sredstev, s katerimi bi se lahko okorišča) ožji krog članov funkcionarjev, vzgajal športno letoviščarstvo In športni turizem, šport pa naj bi se spremenil v čisti profesionalizem. Takšna komercializacija športa nima nič skupnega s socialističnim športom. Do nje je nujno prišlo v kapitalističnem družbenem redu, ko so se že začeli majati njegovi temelji, ko je tudi športno življenje postalo področje blagovno — denarnih odnosov, kjer je športnik navadno blago, tralizem. V Trbovljah, denimo, naj bi pod geslom »sloga jači, nesloga tlači« obstajalo samo eno športno društvo Z gornjim geslom se strinjamo, ampak ne vedno in povsod, temveč le v določeni dobi in v določenih okoliščinah. Dobro pa vemo, da so prav medsebojna trenja in borba med nasprotji kadar je pravilno usmerjena, tisti činitelj, ki dviga družbeno življenje in njegov red k vzponu, pa naj gre za katero koli področje udejstvovanja oziroma dogajanja na svetu. Včasih prepirček v družini okrepi njeno osnovo, svobodna konkurenca blagodejno vpliva na razvoj gospodarstva, prav tako pa tudi zdravo tekmovanje med društvi istega kraja pospešuje in šir: razvoj športa. Prav gotovo je bilo takoj po osvoboditvi potrebno združiti vse športne sile našega revirja v eno samo športno društvo, da bi čimprej obnovilo športno življenje in ga usmerilo v socialističnem duhu, s tem pa tudi utrdilo pozicijo soc.ali.zma. Danes pa. ko so pri nas socialistične sile že dovolj trdne, ko razvoj na določenih področjih našega družbenega življenja lahko sproščamo, kot n. pr. v gospodarstvu, kjer uveljavljamo samostojnost podjetij, delavsko samoupravljanje, svobodno konkurenco, bo prav gotovo tud športu v takšnem kraju, kot so Trbovlje, v korist, če bo tu obstajalo več športnih društev. Tudi v nasprotjih je harmonija in sožitje, pa nai to velia za življenje materije ali pa ljudi: v harmoniji nasprotij živi ves svet in prav In če se bodo trboveljska športna društva razvijala v takšni harmoniji medsebojnega tekmovanja, brez surovega in ponižujočega klubaštva, bo prav gotovo njegova posplošenost, s; tem pa tudi njegova energija j porastla. Tekmovanje med društvi je bolj zanimivo kot pa med j moštvi enega samega društva. Zajelo bo znatno širši krog športnikov, kot jih v enem samem društvu, ko se povzdignejo talenti. Vsako društvo bo imelo svoje najboljše moštvo svoje najboljše tekmovalce, njihov krog se bo širil in predstavljal močne!ši vir res kvalitetnih športnikov, ki jih bo predvsem odlikoval socialistični lik športnika. Tekmovanje med trbo- veljskimi društvi bo gotovo mnogo prispevalo k razširitvi društva, razen tega pa ne bo za vsako tekmo treba iskati nasprotnika od zunaj, ali pa potovati k nasprotniku izven Trbovelj, kar bo olajšalo finančni problem društva, vsaj za ostala moštva, če že ne za prvega. Takšna organizacija športa bo nedvomno okrepila naše športno življenje, ga delala bolj pisanega in živahnega. Vsekakor bo bolj uspešna v današnjih pogojih našega družbenega življenja, kot bi bila mo. nopolističnocentralistična organizacija. Treba pa je pri tem zares ohra- j niti harmonijo nasprotij gred na- j Šimi športnimi društvi, pobijati! moramo določno škodljive poja- Avto-motc dirkam v Trbovl oh je prisos vova o nad 5000 g edaicev VEČINO PRVIH MEST SO OSVOJILI GOSTJE IZ OZEMLJA STT Velikih društvenih avto-moto dirk, ki so se vršile v Trbovljah v nedeljo, 2. maja popoldne, se je udeležilo 36 tekmovalcev iz Ljubljane, Zagreba, Trsta, Kopra in Trbovelj. Na obronkih dirkalne proge od Dimnika do Katarine se je zbralo v nedeljo popoldne pre- Maribor, čas 4:30,8; 3. Albin Ferluga (Matschless), Trst, čas 4:35. Kategorija 500 ccm: 1. Fabio Spesoti (Matschless), Koper, čas 4:25,6; 2. Stefan Pažur (BMW), Zagreb, čas 4:35,8; 3. Peter Guček (DKW), Trbovlje, čas 4:47. Kategorija nad 500 ccm: 1. Li- čas ve klubaštva, kjer koli se poka- | (DKW), Maribor, čas 4:54; 3. žejo. Tu pada velik del odgovor-' Livijo Kobez (Parilla), Trst, nosti na vodilne funkcionarje j čas 5:32,4. društva na vaditelje, pa tudi na j Kategorija 250 ccm: 1. Milan zavedne športnike same. Vsi mo- j Rupel (Guzzi), Trst, čas 4:40,2; ramo z vzgledom in primernim 2. Livijo Kobez (Parilla), Trst, ko 5000 gledalcev, ki so bili; vijo Kobez (Parilla), Trst, priča zanimivim dirkam, kakrš- 4:34; 2. Štefan Pažur (BMW), ne smo imeli sedaj v takšnem Zagreb, čas 4:36; 3. Polde Strlo merilu in obsegu prvič v Tr- (Guzzi), Ljubljana, čas 5:01,7. bovljah, za kar gre agilnemu Prikolice, 2 tekmovalca: 1. Avto-moto društvu Trbovlje Stefan Pažur (BMW), Zagreb, vse priznanje. j čas 4:35,4; 2. Ivan Ribič (BMW), V posameznih kategorijah soi Ljubljana, čas 5:11,7. bili doseženi sledeči uspehi: j Na športnih avtomobilih so Kategorija do 125 ccm: 1. j se kosali 4 tekmovalci; najboljši Mladen Čerič (Puch), Maribor, i čas je dosegel Viktor Bečela na čas 4:40; 2 Anton Tlakar' avtu Talbot 2500 ccm ter dose- poukom, če že ne z vzgojno kaznijo, že v kali zatreti vsak pojav nešportnega odnosa do nasprotnika. Tako bomo dokazali, da razumemo pravega duha socialističnega športa ter da smo vredni materialne pomoči, ki naj jo daje skupnost. Če kratko povzamemo to, kar cmo rekli o našem športu, pridemo do naslednjih smernic: 1. društvom naj ne bo glavni cilj rekorderstvo in prvakarstvo, temveč prevzgoja človeka: zato naj gredo v svojem delovanju v širino, t. j. zajamejo naj v redno vadbo kar največ mladine pa tudi odraslih oseb: 2. društva se naj borijo proti komercializaciji našega športa: 3. društva naj opustijo mono-polistične-centriistične težnje ter v svojem medsebojnem športnem tekmovanju pobijajo vsakršne klubaške pojave. Za uresničevanje teh načel se bo boril aktiv ZK pri SD »Svobod:« v prepričanju, da izvirajo ta načela iz naše sedanje objektivne družbene stvarnosti in zato tudi u=neh ne bo izostal. Aktiv ZK pri ŠD »Svobodi« Trbovlje čas 4:49; 3. Hinko Šimenc (DKW). Ljubljana čas 4:54,3. Kategorija 359 ccm: 1. Fabio Spesoti (Matschless), Koper, čas 4:28,9; 2. Mladen Čerič (Puch), gel čas 4:41.9. — Najboljši čas dneva pa je dosegel Fabio Spesoti na motorju 350 ccm znamke Matschless iz Kopra ter dosegel čas 4:25.6 Po končanih dirkah je bila slovesna razdelitev nagrad in pokalov v Domu »Svobode II -Trbovlje«. Vsi prvoplasirani so dobili pokale, drugoplasirani pa plakete. Rudar fe rešil točko Odločilna tekma v nogomet- strani. Železničar iz Maribora nem prvenstvu Vzhodne sloven- j je v prvem polčasu dosegel gol ske lige, ki se je odigrala v Tr- -- ----’— 1*‘ bovljah 1. maja t. 1., je privabila na stadion ŠD »Rudarja« preko 1500 gledalcev, ki pa niso bilj zadovoljni z igro nogometašev Rudarja. Železničar iz Tvfaribora se je predstavil trboveljski publiki kot moštvo, ki zna igrati nogomet, saj je bil med celo igro boljši nasprotnik in daleč prekaša Rudarja, zlasti pa v tehničnem pogledu in hitri igri, kar smo pri domačih igralcih pogrešali ki so se gibali po igrišču, kakor bi imeli svinec na nogah. Res je, da so gostje dali povod za surovo igro, vendar se ne bi smelo zgoditi, da bi igralci Rudarja na to reagirali še v večjem stilu. Tekma je bila tipično prvenstvena in je ob določenih trenutkih prekoračila okvir spodobne igre na eni kot na drugi Žreb je odločil - sreča se je nasmehnila Veliko nagradno žrebanje naročnikov »Zasavskega vestnika«, ki so do 30. aprila t. 1. poravnali naročnino za naš list, se je začelo na dan 1. maja ob pol 11. uri dopoldne na stadionu 5D »Rudarja« v Trbovljah ob na vzočnosti preko 1000 ljudi. V komisiji za žrebanje dobitkov so bili poleg članov uredništva in uprave »Zasavskega vestnika« navzoči tov. Peter Adlešič kot zastopnik MO SZDL Trbovlje, nadalje iz vrst občinstva zaradi kontrole pravilnega žrebanja tov. Peter Jelen in tov. Fani Grabličeva iz Trbovelj — žrebne listke z imeni in naslovom vseh naročnikov, ki imajo naš list plačan do konca leta 1954, pa je vlekla iz vrečice pionirka Heda Povše iz Trbovelj. Listkov z imenom in naslovom tovarišic in tovarišev, ki so naročnino za naš Ust poravnali, je bilo v vrečici 1138 — vseh dobitkov za žrebanje pa 110. Žreb je odločil takole: 1. nagrado: kompletno kuhinjsko opravo dobi Justi Simončič, Račiča, Loka pri Zidanem mostu; 2. nagrado: brezplačno slikanje (6 slik) v ateljeju »Foto« v Trbovljah Anica Marcel, Sp. Trbovlje, Kolodvorska 21; 3 nagrado: 1 steklenico slivovke Anton Umek, Hrastnik 130; 4. nagrado: 500 din v gotovini Miloš Uršič, Trbovlje. Trg Svobode 13; 5. nagrado: knjižno darilo Leopold Lovše, Tirna 15, Sava pri Litiji; 6. nagrado: .ep steklen servis Fridolin Kokec, Trbovlje, železn. postaja; 7. nagrado: 300 din v gotovini Krista Razbor-šek, Zagorje, Dolenja vas; 8. nagrado: 1 buteljko vina Andrej Forte, Trbovlje-Klek 18; 9. nagrado: brezplačen obisk nogo meinih tekem SD »Rudarja« v letu 1954 Anton Sikovec, Tr-tovlje-Marko 45; 10 nagrado: 1 električni Kuhalnik na 2 lonca Karel Bregar, Tlb.i. Ije, Trg Revolucije 24; 11. nagrado: dva suha prekajena jezika Betty Gruber, ScUwr.nberg, Zahodna Štajerska; 12. nagrada: 1 stekle nico slivovke Leopold Jerman, Trbovlje-Gabrsko 12; 13. nagrado: 1 knjižno darilo Adolf Kokalj, Sp. Trbovlje, Kolodvorska 17; 14. nagrado: 1 buteljko vina Ivan Cestnik, Zg. Trbovlje, Cesta Tončke Čečeve 27; 15. nagrado: 500 din v gotovini Krista Bauerheim, Hrastnik 286; 16. nagrado: 1 moško srajco Jože Jager, Trbovlje, Nasipi 1; 17. nagrado: 1 steklenico likerja Franc Smodič. Obrat Trbovlje, Trbovlje-rudnlk; 18. nagrado: 1 lep keramični pepelnik Francka Komar. Trbovlje-Bevško 64; 19. nagrado; enoletno naročnino na »Zasavski vestnik« Vida Čibej, Marija Sirjc 7 pri Zidanem mostu; 2u. nagrado: 5 vreč cementa Vera Gec, Trbovlje-Glo-bušak; 21. nagrado: 1 suho sa-larno Franc Vidmajer, Trbovlje-Ccče; 22. nagrado: 500 din v gotovini Miloš Dolinšek, Hrastnik 193, 23. nagrado: 1 steklenico likerja Viktor Fcle, Trbovlje-Oementarna; 24. nagrado; 1 lep keramični pepelnik Angelik Jerič, Cemšenik; 25. nagrado: 1 svileno kombinežo Jože Škrinjar, Zg. Trbovlje, Obrtniška c. 4; 26. nagrado: 1 par smuči Vinko Jeretina, Zagorje-Kisovec 34; 27. nagrado: 1 steklenico likerja Zofi Vetrih, Trbovlje, Partizanska c. 35; 28. nagrado: 1 zavitek pisalnega papirja Jakob Umek, Trbovlje, Trg Svobode 24; 29. nagrado: 1 zbirko knjig Prešernove družbe 1954 Lado Frelih, Trbovlje-Nasipi 8; 30. nagrado: 10-dnevno brez- plačno letovanje v Počitniškem domu rudarjev na Partizanskem vrhu (Planini) Alojz Kišek. Hrastnik 285 ; 31. nagrado: 1 lonec za kuhanje perila Milan Podkrajšek, Trbovlje-Zabjek 39; 32. nagrado: 9 ma plošč »Izolit« Janez Režun, Trbovlje (rudn. materialna uprava); 33. nagrado: 500 din v gotovini Vinko Strovs, Hrastnik-Ojstro 19; 34. nagrado: 1 knjižno darilo Rozalija Jernejčič, Radeče 6; 35. nagrado: 1 steklenico konjaka Obrat Trbovlje, Trbovlje-rud-nik; 36. nagrado; 1 buteljko laškega rizlinga Milan Razboršek, Vojna pošta, Zrenjanin; 37. nagrado: 500 din v gotovini Jože Jager, Trbovlje, Vodenska c. 18; 38. nagrado: 1 garnituro slikar skib čopičev Alojz Lebič, Obrat Trbovlje. Trbovlje-rudnik; 39, nagrado: 1 steklenico slivovke Anton Kotar, Šmartno pri Litiji 42; 40. nagrado: 5 vreč trboveljskega cementa Dominik Strbucelj, Hrastnik-Log 317- 41. nagrado: 1 zbirko knjig Prešernove družbe 1954 Vida Zahrast-nik, Radeče-Papfrnlca; 42. nagrado: 500 din v gotovini Justi Koritnik, Trbovlje, Vreskova 26; 43. nagrado: 1 knjižno darilo Jože Sladič, Trbovlje, Trg Svobode 30; 44. nagrado: 1 otroško posteljico Angela Sotler, Radeče 114; 45. nagrado: 300 din Marija Romih, Trbovlje, Strojna tovarna; 46. nagrado: 1 elektr. svetilko za posteljno omarico Lojze Požun, Trbovlje. Vreskova 34; 47. nagrado: 1 torto Mici Pavlič, Zg. Trbovlje, Savinjska c. 30; 48. nagrado: 1 steklenico desertnega vina Ana Šober, Vel. Sir,je 22; 49. nagrado: 1 moško kapo Jože Železnik, Trbovlje-Zabjek 3; 50. nagrado: 5 vreč cementa Jože Guna, Trbovlje-Novi dom 21; 51. nagrado: 1 tono apna Ivan Ključevšek, Zagorje-Kisovec 85; 52. nagrado: 1 zavitek pisalnega papirja Ernest Laznik, Radeče-Njivice; 53. nagrado; 1 moške hlače Ignac Drnovšek, Trbovlje, Strojna tovarna; 54. nagrado: 1 steklen servis Mart. Gosak, Trbovlje, Trg Revolucije 24; 55. nagrado: 1 steklenico laškega rizlinga Viktor Malovrh. Hrastnik 253; 56. nagrado: 500 din v gotovini Jože Tr.,an, Trbovlje, Cesta 1. maja 2J; 57. nagrado: Jože Humski. Hrastnik 311; 58. nagrado: 1 elektr. svetilko za nočno omarico Bernard Kokalj, Trbovlje, Kolodvorska c. 9; 59. nagrado: 300 din v gotovini Jože Krevl, Trbovljc-Ga-brsko 25; 60. nagrado: 7-dnevno brezplačno letovanje v Planinskem domu na Mrzlici Rudi Japelj, Trbovlje, Partizanska c. 5; 61. nagrado: 1 zavitek pisalnega papirja Elica Kajtna, Radeče (Podjetje »Peta«); 62. nagrado: 1 tono apna Milena Drnovšek, Zagorje; 63. nagrado: 1 knjižno darilo Ana Zidar, Vel. Šir je 59; 64. nagrado: 1 steklenico slivovke Mira Trentelj, Trbovlje, Trg Svobode 38; 65. nagrado: 1 steklenico laškega rizlinga Alojz Željko. Trbovlje-Bolnica; 66. nagrado: 1 steklenico likerja Niko Cerar, Obrat Trbovlje, Trbovlje-rudnik; 67. nagrado: 1 steklenico vina Malvazija Ivan Klobčič, Cemšenik; 68. nagrado: 500 din v gotovini Jože Matulj, Trbovlje-Bevško 21; 69. nagrado: 1 knjižno darilo Milka Nah-mal, Zagorje-Loka; 70. nagrado: žensko volneno blago Liza Lukač, Sava-Ponoviče; 71. nagrado: 1 zbirko knjig Prešernovi družbe 1954 Ignac Klenovšek, Trbovlje, Pod gozdom 5; 72. nagrado: 1 kolač sira Rezi Ruč-man, St. Janž; 73. nagrado: 1 moško kapo Tončka Kokal, Ko-strcvnica 19; 74. nagrado: 1 ščetko za loščenje parketa Julka Romih, Trbovlje-Globušak 2; 75. nagrado: 500 din v gotovini Ivana Žnidaršič, Loka pri Zid. mostu; 76. nagrado: 1 steklenico renskega rizlinga Anton Gril, Hrastnik (Dom TVD Partizana); 77. nagrado: 1 steklenico vina Edi Cepin, Hrastnik, Kolonija 80; 78. nagrado: 1 sliko z okvi- rudnik; 83. nagrado; 1 knjižno darilo Alojzija Fožič, Trbovlje-Delavski dom; 84. nagrado: 1 kolač sira Alojz Gobec, Beograd; 85. nagrado: 1 knjižno darilo Milka Janežič, Litija, Gradec 68; 86. nagrado: 1 kuhinjski stolček Pavel Irt, Polš-nik 18; 87. nagrado: 1 moška srajca Ivan Jekoš, Trbovlje, Cesta 1. maja 24; 88. nagrado: 1 otroške smuči Franc Glavan, Trbovlje, Trg Franca Fakina 25; 89. nagrado: 1 steklenico vina Anton Gustarin, Trbovlje, Novi dom 22; 90. nagrado: 1 tono apna Amalija Gramc, Cesta 1. maja 22; 91. nagrado: 1 kolač sira Matija Berger, Trst; 92. nagrado: 500 din v gotovini Ivan Kra-fogel, Obrat Trbovlje, Trbovlje-rudnik; 93. nagrado: 1 knjižno darilo Mirko Razberger, Trbovlje, Trg Svobode 29; 94. nagrado: 1 steklenico laškega rizlinga; 95. nagrado: 1 steklenico slivovke Stanko Jamšek, Sava pri Litiji; 96. nagrado: 500 din v gotovini Hinko Lebinger, Litija; 97. nagrado: 1 knjižno darilo Franc Poženel, Zagorje; 98. nagrado: 1 moški klobuk Vinko Krznar, Radeče; 99. nagrado: 1 steklenico vina Brane Vipotnik, Zagorje; 100. nagrado: 1 prekajeno šunko Ivica Sotcnšek, OLO Trbovlje; 101. nagrado: 500 din v gotovini Mat« Filipič, Trbovlje, Rudarska šola; 102. nagrado: 500 din v gotovini Franc Arbi. pečar, Zagorje; 103. nagrado: 500 din v gotovini Anton Pavlič, Kotredež-Cebine 7; 104. nagrado: 500 din v gotovini Lojze Hofbauer, Hrastnik; 105. nagrado: 500 din v gotovini Elza Woif, Radeče-Papirnlca; 106. nagrado: 500 din v gotovini Ivica Mauscl, Trbovlje, Cesta 1. junija 7; 107. nagrado: 500 din v gotovini Matija Vlah, Trbovlje-Nasipi 30; 108. nagrado: 500 din v gotovini Zvone Biderman, Hrastnik; 109. nagrado: 1 eleganten elektr. vžigalnik (darilo »Mehanike«, Trbovlje) Marija Senegačnik. Trbovlje-Marko 44; 110. nagrado; brezplačna poskusna vožnja z aeroplanom (darilo Aerokluba Trbovlje) Ivan Vidergar, Trbovlje, Ulica 1. maja 29. Vsi dobitniki naj pridejo ali pa pošljejo v upravo »Zasav- po krivdi ožje obrambe, ki je dopustila, da se je leva zveza gostov lahko neovirano znašla pred čuvarjem vrat Taušem, ki ni mogel storiti drugega, kot pobrati žogo iz mreže. Po zaslugi Tauša II, so gostje dosegli samo 1 gol, kajti po svoji igri bi lahko že v prvem polčasu vodili s 3:0, vendar je bil Tauš tokrat junak dneva, ki je rešil svoje moštvo poraza in dosegel nedoločen rezultat. — V drugem delu igre se je Rudar otresel pritiska, akoravno je Florjane na desnem krilu zaradi poškodbe v prvem polčasu samo statiral. V sedmi minuti je Perc po lepi kombinaciji dosegel gol in postavil končni rezultat tekme 1:1. S tako igro, kot jo je Rudar pokazal v soboto proti Železničarju iz Maribora, zlasti pa s tako ostrimi starti, ne bo prišel daleč. — Sodnik Gvardjančič iz Ljubljane je sodil objektivno. Pokalno tekmovanje v namiznem tenisu v Radečah Pokalnega tekmovanja v namiznem tenisu ki se je vršilo preteklo nedeljo v Radečah za pokal OLO Trbovlje, se je udeležilo 17 namiznoteniških ekip, in to 12 članskih, 3 mladinskih in 2 pionirskih ekip. Vsaka ekipa je imela po 3 tekmovalce. Skupno se je kosalo 51 tekmovalcev. Vrstni red tekmovanja je bil sledeč: Članska ekipa; 1. Rudar Trbovlje. 2. Proletarec Zagorje, 3. Industrijska šola STT Trbovlje, 4. Kerni čar Hrastnik, 5. Loka. 6. Kemičar, 7. Hrastnik II, 8. do 12. mesto: Radeče I. IiOka II. Partizan Trbovlje, Radeče IT in Papirnica II. Mladinci: 1. Rudar Trbovlje, 2. Proletarec Zagorje, 3. Industrijska šola STT Trbovlje. Pionirji: 1. Rudar Trbovlje, 2 Proletarec Zagorje. Skupna razvrstitev društev. — 1 mesto je dosegla ekipa Ru-darja Iz Trbovelj, člani, mladinci in pionirji s 35 zmagami! 2. mesto Proletarec Zagorje z 29 zmagami: 3. mesto Industr. šola STT Trbovlje s 17 zmagami; 4 mesto Kemičar Hrastnik z 11 zmagami; 5. mesto Loka pri Zidanem mostu s 6 zmagami; 6. mesto Papirnica Radeče z 1 zmago Pokal OLO Trbovlje je os volil torei Rudar ir. Trbovelj. Preklic Preklicujem, kar proti Martinu Tomcu Pevec, Zagorje, Dolenja vas. sem govoril _____ Pavel Preklic Preklicujem besede, Izrečene proti Miri Hribar iz Trbovelj-— Mirko Pirečnik. Novi dom. Trbovlje- rom Planinska postojanka Mrz- ( skega vestnika« po svoje dobit- lica Jakob Gabrijel, Zg. Trbov-, lje; 79. nagrado: 500 din v goto-; vini Anton Racman, Breg; 80. j nagrado: 1 voziček premoga An-i drej Rcžar. klepar Zagorje: 81. nagrado: 1 steklenico laškega rizlinga Martin ltojšek, Trbov- gjencu izstavijo pooblastilo za ke najkasneje do 31. maja 1954 v uradnih urah od 7. do 14. ure — po tem roku pa dobitki zapadejo. Tisti, ki svojih dobitkov ne bodo vzeli sami. pač pa poslali po nje druge, naj poobla- Ijc. Vreskova 27; 82. nagrado: 500 din v gotovini Franc Reme-uik, Obrat Trbovlje, Trbovljc- dvig dobitkov. Uredništvo in uprava »Zasavskega vestnika« Zahvala Ob bridki izgubi naše dra ge mame, babice in prah: biče . Marije Klenovšek se iskreno zahvaljujem vsem, ki so sočustvovali nami, dalje vsem cem vencev, 1 daroval koloniji »Nov dom«, »Pod gozdom« in kmlji »1. maj št. t*. na zahvala pevskemu o u »Zarji« jn delavski godbi ■ kor hvala vsem. n » spremili na zadnji pon. Družini Klenov In Tratne