Povejmo si odkrito, da smo se — uči* telji — prepogosto pustili varati od lepih fraz. Zadnji dogodki nas zopet enkrat po» trjajo v spoznanju te grenke resnice. Učb teljstvo ne šteje več kot tedaj, >ko ga je vsak* do lahko smatral za — quantite negligable. Tritisoč ljudi ne upoštevajo tako, kot bi bilo prav, tritisoč ljudi merijo z merili predvojne dobe, z merili iz onih dni, ko smo bili naj« globlje na dnu. Ko to -ugotavljamo, si moramo povedati resnico — kakorkoli je neprijetna — da nais pri vsem zapostavJjanju gledajo kot polinte* ligente, kot Ijudi, katerih izobrazba je skraj* no nedostatna, pa bodisi tudi zgolj v stro* kovnem pogledu. Tudi v strdkovnem! Pre=> štejte vse očitke diletantizma, nezrelosti in česa še visega nasproti onim, ki hočejo1 spra? viti naše šolstvo višje, pa boste videli, ko» liko zmožnosti nam pripisujejo! Ali so očitki o naši polizobrazbi uteme« ljeni? V nobenem stanu ni popolnih ljudi jn tudi v našem ne. Tudi na znanje, ki je le siva tecrija, ne damo ničesar; taki heretiki srao in ostanemo. Vendar ise stan, čigar gla* silo izhaja že 68 let, čigar strokovno glasilo živi pol stoletja, še ni tako zanemaril, da bi njegove pripadnike uvrščali med polizobra* žence in da bi ž njimi postopali kot s pol« izobraženci. Od prvega začefka učkeljskega stanu so se naši predhodniki zavedali, da je izobrazs ba, iki so nam jo uradno dovolili, nezadostna in preozka. Kdor je bedel nad nami, je gle* dal, da nam je zaprl obzorje. Dobro je ve* del, da je ozkoobzorni človek najboljši hlas pec in da ga je najlaže mogoče izrabljati. Od prvega začetka našcga stanu pa vidimo, da so se naši najboljši duhovi borili za to, da si učiteljstvo samo pomaga iz duševme bede, da razbije planke, s katerimi so ga hoteli za* planlkati. Ideja samo.izobrazbe se je rodila takrat, ko so nam predpisali toliko znanja, kolilkoir ga je bilo treba, da so nam lažje na< rekovali svojo neomejeno voljo. Kakor rdeča nit se vleče ta ideja skozi dve generaciji uči« teljstva. Tudi Cankar jo je videl, ko je go* voril po Jermanu, da je vse od Boga, le ne« umnost ne, in da storimo po njegovi volji, kar storimo proti neumnosti. O dclu učiteljstva za povzdigo lastne izobrazbe pričajo knjižnice, pričajo tečaji, pričajo predavanja, priča podrobno delo v javnosti. Posebno ono delo naše starejše ge» neracije priča, ki je imela pojem naroda v srcu in ne na jeziku, ki je videla narod okrog sebe v preprostem našem kmetu in fci je raz^ umela problem izobrazbe kot vprašanjc praktične pomoči slovenskemu ljudstvu pri njegovem gosipodarskem in kulturnem napre« dovanju. Naš stanovski predhodnik je videl v znanju bistvo mimo 'teorije ter je odkla* njal vsako umsko špekuliranje brez prave zveze z življenjem in njegovimi nujnimi dnevnimi potrebami. Ta prvotna smer samoizobrazbe je, žal, prezgodaj zašla na stranpot. Kakor so sma« trali ndkdanji taborski rodoljubi za istojo dolžnost, da so se ukvarjali vsi z vsem, s povijanjem sonetov in z razlagami o gnoji* lih, tako je tudi učiteljs-tvo stopilo na tla, ki naj bi pomenjala vseistranost, pa so bila v resnici kaos. Pozna se to v naših knjižnicaft, v naših društvih, v mčiteljskem javnem delu, vsepovsod, kjer ise je učitelj udejstvoval. Učitelj je šel po sledovih rodoljubovsuniver* zalistov in je izgubil smer. Praktičnost uči» teljskega dela je tonila v meglo, ki jo opre« deljuje nadučitelj v »Hlapcih« tako=le: Za^ upajmo v vsesplošni napredek. ki je naturna nujnost in iJci se ne ustavi nikjer in nikoli! Z drugo besedo, stan je pozabljal, da so vede danes že tako specializirane, da je vse« znalost dokaz samo visestranske nevednosti, pa da zapravlja dragocen čas brez k&risti, kdor se ukvarja z vsem in z vlsakršnim. V izadnjih letih je 'začela prodirati za» vest o tem tudi v naših vrstah. Vseznaloist se je izkazala v pravi luči, kot tratenje eners gij, kot pozna dedščina iz one vase zagle* dane, davno premagane rodoljubarske dobe. Pokazalo se je, da s svojim počenjanjem v resnici ne pridemo preko pleh!kih fraz o na* predku, ker je izven človekove moči, da bi si osvojil vsaj del vsega obširnega znanja, ki ga objemajo danes vede. Ideja o samoiz« obrazbi je spet oživela ter prinaša izciščenja onih pojmov, ki so jih drugod že izčistila dcsetletja. Dokaz oživljenja ideje je ;pTed« vsem prizadevanje samoizobraževalnih krož» kov, ki so se razvili med učiteljstvom in ki so skušali prav usmeriti vse delo za 'kulturni dvig stanu. To delo ima predvsem dve zna« čilni potezi, prvič: proč z ono vseznalostjo, ki samo vara z napihnjenim videzom in ki ne dovede nikaimor. in drugič: enotnost v samoizobraževalno delo, enotnost in inten= zivnost! To je pa mogoče le, ako se snov omeji na ono, kar je najnujnejše, najpotrebnejše. Čuli smo pogosto, da je učiteljstvu najpo* trebnejša strokovpa izobrazba. Videli pa smo, da so tu in tam najglasnejši zagovor« niki takozvane strokovne izobrazbe najtrdo? vratnejši nasprotniki šolske reforme. Kako je to mogoče? Ali ni tuikaj nekaj v neredu? Z a strokovno izobrazbo in p ir o t i reformi šolstva! To je nasprotje, ki ne more razkri« vati večje nesmiselnosti, kajti strokovna izs obrazba vendar ne more imeti drugega na* mena, kot je izboljšanje šole! Naš poklic in živl}enje se ne dasta ločiti. Kdor ne pozna življenja, kdor ne razume ustroja družbe, ne more biti dober učitelj. Nki učitelj, kaj šele vzgojitelj! Učiti sicer moremo po suhih predpisih. Kakšni bodo sadovi, jc drugo vprašanje. Gotovo je, da smo komaj kaj več kot dninarji, ako delamo le radi predpisov in kakor nam oni določajo. Vsak dan pa lahko ugotavljamo, posebno po mestnih šolah, kako propada prava v^goja, o kateri imajo starši dnevno manj pojma. In vidimo obenem, kako prazen je ves pouk —• pa če je še tako moderno urejen — ako' ni gojenec prinesel v uičilnico temeljev dobre vzgoje, vzgoje k delavnosti, vestnosti in zmernosti. Ves pouk je nioev, ako ni vzgoja položila 'trdnih, zdravih temeljev človeka. Tega naš vek ne >čuje in se kot Sisif muči, da bi s poukom nadomestil, kar je nenado« mestljivo. Z drugo besedo povedano: vidi šolo in ne vidi ničesar izven te, ne vidi živ» ljenja. Šola ima svojo funkcijo. Toda glede nje si mora biti na jasnem učitelj, pa naj je le učitelj, ali naj ima tudi še trohico smisla za vzgojo kot tako. Usodna zmota našega časa je, da se vzgoja iden^tifidra s poukom. Ta zmota učiteljstva nič ne "vznemirja, vajeno, kakor je že, vršiti vse ono, kar ima predpi« sano. Za vzgojo je šola v resnici mrtva; iz slabo vzgojenih otrok ne more napraviti do> brih in dobrih ne more iztrgati iz rok skrb« nih staršev. Tako se šola bolj in bolj odda* ljuje od življenja in ne rodi tistih sadov, ki bi jih morala. Ako prištejemo k temu še učne neuspehe, ki postajajo — kakor pra* vijo statistike — katastrofalni, potem smo na jasnem, da gremo v ikrizO', ki je vedno nevarnejša. Vprašujemo se, čemu taka draga ustanova, čemu vse njeno delo. In upravis čeno! Priznajmo si: ako za šolo ni takega interesa, kot bi ga bilo želeti, 5e se učitelj^ stvo ne iipošteva, kakor bi sami pričakovali, potem smo dolžni pogledati resnici v oči, smo dolžni preiskati vzroke takih nerazvej seljivih dejstev. Ako pa hočemo to, si mo» ramo poiskati ključ k razumevanju, moramo dognati, kakšno zvezo ima šola z diužbo, kaj hoče družba od nje, kakšno delo pričakuje od učiteljstva. Teh vprašanj pa nam ne bo nihče pojasnil kot edino le družboslovje. Tudi naloge šole more določiti in opTedeliti edino le družboslovje, studij razmer in po« treb človeštva, onih slojev, ki jim ni življe^ nja brez šole. Navedena resnica je tako enostavna, da bolj ne more biti. Toda prav resnico je treba brcz p.cčitka ponavljati. Če pogledamo one naše »samoizobraževalne« krožke, ki so se ukvaTJali n. pr. s pletarstvom, vemo, da je treba razorati še mnogo ledine. Ideja samo« izobrazbe 'ni v zmedi vseh mogočih in nemo* gočih predavanj, ampa^k v jasnem pogledu na razmere v družbi, na tok življenja, na neizogibne ,potrebe ljudi, med katerimi hoče učiteljstvo delati. Brez tega bomo hodili prej ko slej 'zavezanih oči mimo istvari, ki jih bo* do videli vsi, le m.i še ne. Ne vemo, koliko bo še treba ponavljati, kar je za mnoge med nami vendar tako ja« sno, da bolj ne more biti. Tristo in petdeset samoizobraževalnih sestankov se je vršilo v dobrem pol letu med slovenskim učitelj* stvom. Ali je mogoče, da se tako gibanje vzdrži brez organskih vzrokov? Brez prepri« čanja o potrebi samoizobrazbe? Brez glob« ljih (življens!kih razlogov? Četa djudi, ki so vztrajali, je pokazala, da naš stan brez te* meljite, resne samoizobrazbe ne more držati korak s časom, ne more napredovati, ne mo< re obstati v tekmi, ki ga prinaša nagli da« našnji 'razvoj. Ako je bila naša uradna iz« obrazba nedostatna že pred deisetletji, je to? liko šibkejša danes. Česar so se zavedali naši predhodniki že pred pol stoletjem, tega se moramo1 zavedati tudi danes. Proti ideji sa= moizobrazbe je klevetnikov. Toda kdor je proti njej, zasluži, da ga krmijo nasprotnilkl našega stanu s polizobražencem in da hočejo z njim tudi ravnati kot s polinteligentom. Kdor samoizobraževalnemu delu med nami naspro+uje, jc škodljivec stanu, ker dela proti dvigu učiteljstva, pr.oti Tijegovim mo< ralnim in gmotnim koristim, proti irveljavs Ijenju v zasebnem in javnem življenju. Učiteljstvo ima le <eno orožje: svoje delo. To delo pa mora vršiti po svoji volji in ne po tujih ukazih. Da bo v svojem delu neodvisno, mora jasno videti in razJočno vedeti, kaj hoče. V ta namen pa mora zbrati več znanja, veliko več, kot mu ga odmerjajo njegovi jerobi, tisti, ki želijo imeti v nas pol« inteligente in še kaj manj. Vprašanje samo« izobrazbe je naše največje vprašanje, najs večje vprašanje posebno našega stanovskega naraščaja, Ski ima ves interes, da stan ne leti navzdol, v 'brezpomembnost in hlapčevslko odvfsnost. Nič ni dražjega kot nevednost in ž njo je neločljivo1 združeno hlapčevanje in izrabljanje. Ideja samoizobrazbe je ideja nes odvisnosti in jakosti stanu, je edina pot res= ničnega napredka, je pogum in bodočnost. Kdor med nami ne more te ideje podpirati, naj je vsaj ne ovira, ako ima sploh še kaj skupnega s stanom, v čigar vrstah se nahaja. To sme učiteljstvo zaradi svojih skupnih ko« risti zahtevati od njega, ako hoče živeti ne« odvisno, človeka dostojno življenje, prosto si amotnega žiga polizobraženstva.