Marko Bulc za večji vpliv našega sozda
Andrej Dvoršak
Gospodarska zbornica proti zaplotništvu
Pred kratkim je bil na delovnem obisku v našem sozdu Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Ogledal si je naš Blagovni center za Bežigradom in nato še proizvodnjo Mercator—Ljubljanskih mlekarn, kjer je v večurnem razgovoru s predstavniki sozda izmenjal stališča o pereči gospodarski problematiki.
Glasilo je namenjeno na naslov:
Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina
Leto XXII	Ljubljana, oktober 1985	št. 10
Predsednik poslovodnega odbora SOZD MERCATOR-KIT, Miran Goslar, je tovarišu Bulcu najprej v kratkih obrisih predstavil sozd, ki bo letos ustvaril okoli 260 milijard dinarjev celotnega prihodka. Kljub temu, da so rezultati sozda v celoti gledano dobri, pa z njimi ne smemo biti zadovoljni, je bilo rečeno v razgovoru. Izgube v kmetijskih organizacijah se iz dneva v dan večajo in so ob polletju dosegle
že 350 milijonov dinarjev, pri čemer sta največja izgubarja delovni organizaciji M-Ljubljanske mlekarne in M-KG Kočevje.
Družbene spodbude ne zadoščajo za sanacijo stanja, ki je posledica nesorazmerja cen kmetijskih pridelkov s cenamj repromateriala in energije. Vsaka krava na družbenem posestvu letno prispeva k izgubam 120.000 dinarjev, zato so se v delovnih organizacijah odločili,
da bodo morali zmanjšati osnovno čredo molznic. Kaj bo to pomenilo zanje in za celotno družbo, si nihče natanko ne predstavlja, kajti če bi si, potem bi bila družbena pomoč hitrejša in bolj učinkovita.
Ne gre le za to, da bomo namolzli manj mleka in imeli manj telet! Gre z to, da so prav družbene farme spodbujevalke hitrejšega razvoja govedoreje pri nas in da jim slede tudi zasebni rejci, ki v zadnjem času oddajajo več mleka kot poprej.
Prof. dr. France Kervina, direktor Mercator-Ljubljanskih mlekarn, je opozoril tudi na izsiljevanje Tipoplastike iz Gornjega Milanovca in DO Petrol, ki izkoriščata svoj monopolni položaj za doseganje višjih cen, kar postaja za mlekarje nevzdržno.
Poleg kmetijske problematike so na sestanku obravnavali tudi trgovino in izvoz, ki v sozdu MERCATOR-KIT nekoliko zaostaja za planom, predvsem zaradi zmanjšanih potreb Iraka, ki je bil prejšnja leta največji odjemalec.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Marko Bulc, je v zaključnem govoru poudaril, da je SOZD MERCATOR-KIT izjemno velik sistem, ne le v Sloveniji, ampak tudi v okvirih Jugoslavije. Prav zato bo potrebno pri načrtovanju razvoja upoštevati njegovo mnenje, ki je morda doslej bilo prevečkrat preslišano. Zlasti na področju trgovine bi MERCATOR-KIT moral biti glasnejši, saj je vsaka peta trgovina v republiki njegova.
»Vendar pa vaš sistem ne sme delovati kot lepljenka, ampak kot celota, kot sistem. Le tako boste lahko uresničevali svoje skupne cilje, ki niso le vaši,« je nadaljeval Bulc in dodal:
»Za kmetijstvo in trgovino je značilno, da so si ju vedno lastili župani, se pravi, da so vedno prevladovali lokalni interesi. To nas je doslej že veliko stalo. Če pa hočemo imeti tak sistem, kot smo si ga zamislili, bomo morali na kratko opraviti z zaplotni-štvom, lokalizmi in drobnjakarstvom. SOZD ne sme biti le direktor, fikus in tajnica, ampak mnogo več. Tu se mora kovati strategija razvoja in planiranja, strategija trženja, tu se morajo koncentrirati vse finance. Tudi
informacijski sistem je eden izmed njegovih temeljnih stebrov, enako kot strategija kadrov. To pa pomeni, da je potrebno ostro nastopiti proti zapiranju za občinske plotove, pri čemer vam bo Gospodarska zbornica vedno stala ob strani.«
Marko Bulc je nato opozoril še na nekatere neizkoriščene možnosti, kot je, denimo, kmečki turizem, dotaknil pa se je tudi perečih vprašanj trgovske dejavnosti.
»Pomagali vam bomo v borbi proti zaplotnlfttvu,« Je poudaril Marko Bulc. Foto Andrej Dvoršak
6. seja poslovodnega sveta SOZD - 18.10.1985
Vesna Bleivveis
V znamenju investicij in združevanja sredstev
Delovna gradiva, pripravljena za urejanje več področij - od srednjeročnega razvoja do financiranja delovne skupnosti SOZD v letu 1986 - so rodila razpravo direktorjev, ki pa se je sukala predvsem okrog investicij v srednjeročnem obdobju, združevanja sredstev zanje in tudi združevanja sredstev za ostale namene. Besed niso izgubljali le ob vprašanju združevanja sredstev skupne porabe za izplačilo regresov za letni dopust in o financiranju delovne skupnosti v letu 1986.
Določitev meril za selekcijo
Delovno gradivo srednjeročnega plana SOZD za obdobje 1986-1990 je bilo sporno samo v poglavju, ki zadeva investicije. Predvsem so udeleženci razprave pogrešali merila, po katerih naj bi bili investicijski programi TOZD ali DO uvrščeni v srednjeročni plan sozda. Dejstvo je, da so se kot zadeve skupnega pomena v gradivu znašle adaptacije in kapitalna izgradnja. Delovno gradivo kaže dokaj različno razumevanje investicijskih programov, tako pri samih članicah sozda kot pri strokovnih službah sozda. Različnost meril za presojo o tem, kaj je investicija, namenjena krepitvi zadev skupnega pomena (vsebina delovnega gradiva je bila predstavljena kot krepitev zadev skupnega pomena) je temeljni razlog za nove zahteve po uvrščanju posameznih investicij v planski akt sozda... in tako spet nismo daleč od bolj ali manj utemeljenega spiska želja. Sprejetih je bilo nekaj načelnih stališč za oblikovanje meril, po katerih naj bi se presojala upravičenost uvrstitve Investicije v planski akt sozda.
Zanimivo pa je, da nimamo pregleda celotne investicijske dejavnosti v sozdu - tistega dela investiranja, ki ga OZD načrtujejo ali tekoče izvajajo iz lastnih, pa tudi drugih sredstev. Govorimo le o tistem delu investiranja, pri katerem so udeležena sredstva, združena na ravni sozda. V tej smeri prikazana investicijska dejavnost v sozdu pa je po mnenju nekaterih udeležencev sporna in pomanjkljiva saj tako nekatere prednostne naložbe zaradi sistema financiranja (naložbe v dejavnostih prednostnega pomena za širšo DPS - primer: melioracije) iz srednjeročne planske in razvojne aktivnosti sozda niso razvidne. Razprava je pokazala, da ni dovolj, če se za zadeve skupnega pomena opredelimo zgolj na papirju, ne opredelimo pa se zanje tudi z metodološkimi izhodišči, to je s konkretnimi merili.
Investiranje je povezano s kapitalom - kolikšen del naj bi ga zagotovili z združevanjem sredstev, je drugo jedro razprave o srednjeročnem planu. Je predlagani obseg prenizek ali previsok?
Glede na želje prenizek, glede na ekonomski položaj članic sozda pa previsok. Srednja pot so olajšave za nekatere dejavnosti in članice. Več bo o teh povsem konkretnih zadevah spregovoril letni planski akt sozda.
Združevanje sredstev rezerv in skupne porabe
Z namenom, da se uresničijo določbe samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, je strokovna služba v M-IB pripravila poseben samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezervnih skladov članic sozda. Gre za uresničitev tistega dela sporazuma o združitvi v SOZD, ki se nanaša na odstranjevanje motenj v poslovanju in pokrivanje izgub. Namen sredstev je intervencijski - tako za pokrivanje izgub kot za izplačilo osebnih dohodkov v tistih primerih, ki jih določa sporazum o združitvi.
Moto razprave o predloženem delovnem gradivu: osnove za združevanje sredstev rezerv,
položaj tako združenih sredstev v likvidnostnem potencialu M-IB in TOZD - združevalk sredstev ter dilema - odplačna ali neodplačna sredstva za upravičenko do uporabe tako združenih sredstev. Odgovori: osnova za združevanje so sredstva celotnega rezervnega sklada. Dokler niso sredstva porabljena za določen namen oziroma TOZD, sodijo v likvidnostni potencial TOZD - združevalke in so obravnavana kot a vista sredstva TOZD. Če se za pokrivanje izgube uporabljajo sredstva, namenjena republiškim in občinskim skupnim rezervam, so ta sredstva nepovratna, če pa se izguba pokriva tudi iz sredstev lastnega dela rezervnega sklada, potem se ta sredstva upravičenkam dajejo kot krediti pod pogoji, ki jih določi delavski svet SOZD, oziroma, kot jih sprejmejo pristojni organi TOZD in DO, združevalk sredstev.
Ali je združevanje sredstev skupne porabe za solidarnostna izplačila regresa za letni dopust smiselno ali ne, o tem direktorji niso izgubljali dosti besed. Drugi del predloženega delovnega gradiva se je namreč nanašal na združevanje tudi teh sredstev. Soglasna je bila odločitev, da tovrstnega združevanja sredstev v sozdu ne potrebujemo, zato naj se odpravi. Stališče kaže (sicer ne nove ugotovitve), da se skupna poraba vse bolj preliva v osebno ter da ne potrebujemo nobenih deklaracij o načelno enakem družbenoekonomskem položaju delavcev tudi v sistemih, kakršni so sozdi. Zavestno ne komentiram načel lastnega sistema.
Iz javne obravnave osnutka sporazuma o internih kompenzacijah je strokovna služba pri-
pravila za člane poslovodnega sveta sprejemljiv predlog, ki so ga preoblikovali le v 2. členu in zahtevali, da se riziko oziroma izguba iz izvozno naravnane rizične proizvodnje ali storitev pokriva iz sredstev za interne kompenzacije izven sistema le izjemoma, če v sozdu ni bilo mogoče organizirati proizvodnje pod ugodnimi pogoji.
Delovna skupnost SOZD — trda preizkušnja zakona in prakse
Obilica predloženih inačic za financiranje delovne skupnosti SOZD v letu 1986 je imela namen ugoditi zahtevam po dosledni uveljavitvi načel zakona o svobodni menjavi dela. Izvred-notene inačice so pokazale, da gre za tako majhne razlike v obveznostih posameznih OZD ali pa celotne dejavnosti do delovne skupnosti, da je najbolje ostati pri ustaljenem načinu financiranja in se sprijazniti z dejstvom, da je zakon eno, praksa pa drugo. Se primer, za nejeverne Tomaže: skušajte realno ugotoviti strošek tegale zapisa in ga razdeliti na 139 TOZD, DO in delovnih skupnosti, tako da bo vsem prav, pri tem pa upoštevajte merilo, da je namenjen enim manj, drugim bolj. Kakor se je pač kdo v njem videl glede na stališča poslovodnega sveta in na zapisani komentar.
Iz dela organov sozda
3. seja KO sindikata SOZD - 26. 9. 1985
Vesna Bleivveis
Priprave na mandat 1986—1988
Bolj formalističen dnevni red kot ne in pičla udeležba članov koordinacijskega odbora sindikata sta dala ■slutiti kratko in nezanimivo sejo. Vendar pa se je razprava zasukala povsem drugače. Iskala je odgovore na vprašanja, ki si jih zastavlja vsak od nas, pa če je družbenopolitično angažiran ali ne.
Priprave na letno sejo so stekle. Z imenovanjem dveh komisij - za pripravo poslovnika o delovanju KO sindikata SOZD in kandidacijske komisije; ta mora pripraviti predlog članic SOZD, ki bodo nosilke za predlaganje kandidatov za člane KO sindikata v mandatu 1986-88. V času med nastankom tega zapisa in sejo so bile o vsem obveščene tudi osnovne organizacije sindikata v vseh ozdih iz sestava MERCATOR-KIT.
KO sindikata je obravnaval predlog strokovnih služb za kandidate, ki naj bi sestavljali odbor za podelitev nagrade SOZD MERCATOR-KIT. Predlog kandidatov je oblikovan na osnovni meril, ki zagotavljajo strokovnost, predvsem poznavanje problematike dejavnosti, njenih tehnoloških in drugih značilnosti, poznavanje širine sozda in osebnostne lastnosti, ki kandidaturo predlaganih opravičujejo tudi po moralni plati. Tudi s tem predlogom so seznanjene vse osnovne organizacije sindikata - spreminjevalne predloge
lahko pošljejo do 1. novembra Centru za obveščanje.
Poseben pečat je seji dalo poročilo predsedujočega na tej seji KO sindikata, Josipa Kovačiča, o sestanku, na katerega je bil klican ob podražitvi mesa. Sestanek je sklical Republiški svet Zveze sindikatov, udeležili pa so se ga poleg sklicatelja tudi predsedniki KO sindikatov večjih proizvodnih sistemov v SRS. Sklicatelj sestanka je menil, da sklepi delavskih svetov prizadetih organizacij, ki so povečale ceno mesa, niso pravilni in da neposredno ogrožajo življenjsko raven delavcev. Sklepi naj bi tudi pomenili napad na uresničevanje politike ustalitve-nih programov. Objektivni razlogi, ki so jih navajali predsedniki koordinacijskih odborov teh sistemov, so komaj kaj vplivali na stališče sklicatelja, toliko pa le, da se je odločil zahtevati pripravo analize, ki naj bi dodobra osvetlila pretekli in prihodnji čas razmer v primarni proizvodnji in predelavi. Utemeljeno bi bilo ob tem vprašanje, v kakš-
ni vlogi se je v tem konkretnem primeru znašel sindikat - ali kot zaščitnik življenjske ravni ali kot zaščitnik sistemsko neurejenih razmer v primarni proizvodnji? Ker pa medtem že jemo dražje meso, je tudi iskanje odgovora povsem nepomembno. Seveda, če ga obravnavamo z vidika življenjske ravni.
Odsotnost velikega številka članov KO sindikata na zadnji seji je med prisotnimi izzvala razmišljanja o razlogih. Čeprav je bila izrazito izpostavljena osebna odgovornost članov, pa ne gre spregledati tudi mnenj, ki so se nanašala na vplivnost KO sindikata kot formalno organizirane oblike predvsem v uveljavljanju stališč, zahtev in mnenj v višje organiziranaih oblikah sindikalnega delovanja in v zvezi s tem osebne nemotiviranosti zaradi občutka nemoči. To pa so že vprašanja, ki si jih zastavlja vsak od nas, predvsem takrat, ko kot pošten državljan razmišlja o svojem in skupnem jutri.
Iz dela organov sozda
- Bližajo se volitve. Dajmo karte na mizo: kdor nima s kom poravnanih računov - zdaj je priložnost..
Dejavnost konferenc osnovnih organizacij ZS
M-Hoteli Gostinstvo
Obravnavali naloge svojih sindikalnih organizacij
Dnevni red seje konference OOZS v delovni organizaciji M—Hoteli gostinstvo, ki je bila 16. 10. 1985, je vseboval več točk s široko problematiko o delu svojih osnovnih organizacij. Razpravljale! so bili v obravnavanju problematike po posamezni točki dnevnega reda konkretni in so predlagali ukrepe za izboljšanje dela v svojih organizacijah.
Načeli so vprašanje, ki se, žal, velikokrat zanemarja, in sicer podeljevanje javnih priznaj, nagrad in državnih odlikovanj svojim dobrim delavcem. Pripravljen je predlog za podelitev priznanja Republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije za dva delavca in predlog za državno odlikovanje, katerega podeljuje Predsedstvo SFRJ, za enega delavca.
Predsedniki. IO sindikata' v tozdih naše gostinske delovne
organizacije so poročali o delu svojih organizacij, pri čemer so bili vsi prisotni enotni, da je bilo najbolj uspešno delo sindikalne organizacije v tozdu Sremič v Krškem. Člani konference so obravnavali ugotovitve, stališča in naloge Republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma, se z njimi strinjali in sklenili, da s stališči seznanijo tudi člane IO OOZS v tozdih. Ob tej obravnavi so se ustavili pri problemu višine osebnih dohodkov delavcev, zlasti pri tistih, ki prejemajo nizke OD. Do-
5. seja izvršilnega odbora DS SOZD — 22. 10. 1985
Vesna Bleivveis
Iskanje meril
Oblikovanje osnutka srednjeročnega plana SOZD MERCATOR—KIT 1986—90 se je ustavilo predvsem na iskanju in opredeljevanju meril za ugotavljanje upravičenosti do uvrstitve posamezne investicije v planski dokument. Kje so meje med realnim in sanjskim svetom investicijskih apetitov?
govorili so se, da se sproti ugotavljajo možnosti izplačila višjih OD, vendar v mejah uspešnosti poslovanja, in da se ne dovoli, da bi bil tozd prekoračitelj sredstev za OD po sporazumu dejavnosti.
Obarvan je bil še program dela sindikalnih organizacij do konca tega leta. Sklenili so tudi, da organizirano obiščejo 33. GTZ Slovenije v Portorožu.
Tovarišica Tončka Horvat je prisotnim postregla z vrsto koristnih informacij in podatkov, tovariš Janez Meglen pa je bil posebej natančen pri oceni realizacije sklepov prejšnjih sej. -
V. N.
Kot napotilo ali olajšavo planski službi, ki naj na osnovi pripomb iz javne obravnave osnutka opredeli, ali investicija sodi v plan ali ne, je IO oblikoval nekaj selektivnih kriterijev, in sicer: poleg določb 36. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana 1986-90 se upošteva razmerje med združenimi in porabljenimi združenimi sredstvi, dohodkovna uspešnost načrtovanega vlaganja in usklajenost proizvodnje oziroma dejavnosti v razvojnih programih. Merila so minimalna, mogoče jih je tudi nekoliko raztegniti v razlagi - vendar bolje nekaj kot neskončno barantanje o tem, kdo in zakaj v plan in kdo ne.
Samoupravni sporazum o internih kompenzacijah ni doživel večjih spreminjanj od tistih, ki so bila obravnavana na seji poslovodnega sveta. Predlog je
Iz dela organov sozda
določen in pripravljen za sprejem pri članicah sozda.
Odločitev o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev rezerv je bila lahka, saj so člani takoj razumeli, da gre za akt, ki naj poenostavi tehniko združevanja in plasiranja sredstev in predvsem namen sredstev »pri roki«. Kaj več pa ta sporazum ne določa, saj je namen opredeljen v SaS o združitvi v SOZD. Odločitev poslovodnega sveta, da se odpravi predlog za združevanje sredstev skupne porabe, terja, po mnenju članov izršilnega odbora, tehtnejšo utemeljitev. Zato so sklenili, da strokovne službe na osnovi dosedanjih izkušenj in predlaganih sprememb ter dopolnitev obsega, načina in oblik združevanja (izhodišča, sprejeta na zasedanju delavskega sveta sozda), pripravijo argumente tako »za« kot »proti« in šele na podlagi tega naj se dokončno odloča o opustitvi zapisanih načel. Vsekakor pa je za opredeljevanje pomembno tudi stališče družbenopolitičnih organizacij - na ravni sozda kajpada KO sindikata.
Povezovanje komunistov v sozdu
Center za obveščanje
Konferenca naj bo mobilizacijska
V tednih, ko pospešeno načrtujemo zasnove razvoja za letno in petletno obdobje, komunisti v sozdu načrtujejo akcijsko konferenco, na kateri bodo obravnavali cilje srednjeročnega plana razvoja sozda MERCATOR-KIT.
Med pripravami je bil izdelan delovni osnutek poslovnika akcijske konference, ki naj opredeli njene cilje in metode dela.
Za izvedbo konferece - torej za pripravo političnega dokumenta, za vodenje konference, za formiranje stališč in zadolžitev ter za spremljanje izvajanja teh stališč - bo imenovano delovno predsedstvo. Kandidati zanj so koordinatorji dela 00 ZK po velikih delovnih organizacijah, s čimer je hkrati zagotovljena zastopanost delegatov iz vseh dejavnosti in regij.
Na podlagi ocene o smotrnosti takšnega zbora komunistov na ravni sozda je dogovorjeno, naj bo konferenca kar najbolj blizu termina, ko bodo delavci o planih odločali, saj je namen konference mobilizacija.
Dogovorjeno je tudi, da bo s strokovno utemeljitvijo zasnov razvoja sozda nastopil namestnik predsednika PO SOZD, Anton Mastnak.
V proslavo Ciril—Metodovega leta se je vključil tudi Mercator Turist, ki je organiziral romanje 350 vernikov v Rim ob zaključku tega leta. Naša turistična agencija je doslej popeljala na romanja 9° domovini in tujini že okoli 8.500 romarjev. Na posnetku sta glavna organizatorja, dr. Drago Klemenčič - urednik Družine, in Marjeta Brajič - vodja Mercator Turista, ob sliki Janeza Pavla liki jo je izdelal akademski slikar Vladimir Pirnat in ki so jo slovenski verniki poklonili papežu. Fot0 Andrej Dvoršak
Kristina Antolič - M-lzbira Panonija
Želje in plani
Po sprejetih smernicah dolgoročnega razvoja Mercator-lz-bire Panonije Ptuj so planski akti pripravljeni za sprejem, zataknilo se je le pri pripravi srednjeročnega plana. Več o tem je povedala vodja planskega sektorja delovne organizacije, Marjana Olstrak.
Kako daleč smo s planskimi akti za srednje in dolgoročno obdobje?
Na ravni delovne organizacije imamo sprejete smernice dolgoročnega razvoja do leta 2000, dolgoročni plan pa bomo sprejeli koncem meseca oktobra. Na področju priprav srednjeročnih planov smo izdelali analize izvajanja tekočih srednjeročnih planov za posamezno nosilko planiranja, v mesecu juliju smo prejeli smernice razvoja 1986-1990 za tozde in DSSS, v mesecu oktobru pa bo stekla priprava skupnih temeljev plana delovne organizacije, ki bodo predvidoma sprejeti v prvi polovici decembra.
Zakaj je zastoj pri srednjeročnem planu?
Pri pripravi srednjeročnih planov dejansko kasnimo, saj bi
morali po prvotno sprejetih rokovnikih sprejemati temeljne planov v septembru ali oktobru, v decembru pa bi sprejemali srednjeročne plane tozdov, DSSS in DO. Zamuda pri pripravi temeljev planov je posledica poznega sprejetja zveznega zakona o planiranju, ki je že v osnutku napovedoval krajše in racionalnejše postopke pri sprejemanju planskih dokumentov. Če bi ravnali po starem zakonu, bi morali izdelati temeljne planov za vsako TOZD ter jih sprejemati na referendumu, nato pa še pripraviti sporazum o temeljih plana na ravni DO, po določilih novega zakona pa bomo pripravili le en dokument o skupnih temeljih plana na ravni DO in ga sprejeli z osebnim izjavljanjem na zborih delavcev. Na osnovi sprejetih skupnih temeljev bomo pripravili le še srednjeročne plane vseh nosil-
Mercator v SV Sloveniji
cev planiranja v delovni organizaciji.
Kako je z usklajevanjem planskih dokumentov na ravni občine in kako v sozdu? Ali kot pripravljalka teh dokumentov naletite na težave, glede na to, da vseh želja ni moč uresničiti?
Pri pripravi dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov dajemo poudarek predvsem izboljšanju kakovosti poslovanja. Ta naj bi se odražala v večji produktivnosti, hitrejšem obračanju zalog, izboljšanju izbire v grosistični dejavnosti in večji kakovosti ponudbe v maloprodajni mreži. Novi zakon o planiranju daje tudi planu družbenopolitične skupnosti (občine) nekoliko drugačno vsebino. Predmet planiranja bodo predvsem skupni interesi na področju infrastrukture, družbenih dejavnosti in urbanističnega razvoja, pri planiranju gospodarskih dejavnosti pa bo potrebno, bolj kot doslej, upoštevati planske usmeritve združenega dela.
Pri pripravi srednjeročnega plana sozda so že sprejete dol-
goročne usmeritve do leta 2000 primerno izhodišče za nadaljnje delo, tako da pri usklajevanju ne bi smelo biti posebnih problemov. O samoupravnem sporazumu o temeljih plana sozda za obdobje 1986-1990 bomo razpravljali koncem meseca oktobra. Če bodo na osnovi razprav še pripombe, ki doslej niso bile upoštevane, jih bomo posredovali. Menim pa, da so načrtovane stopnje rasti sozda dokaj realne in jih bo možno uresničiti. Edino 8 odstotna povprečna letna rast izvoza se mi zdi dokaj smelo zastavljena, čeprav je njena realizacija nujnost.
Za sedaj je bilo sprejetih že veliko planskih aktov, pa vendar v celoti niso uresničeni. Kako lahko to komentirate?
Opredelila se bom le na srednjeročno obdobje, ki se letos izteka. Žal je res, da so bili plani le delno realizirani. To ne velja za planske dokumente naše delovne organizacije in sozda, temveč tudi za ptujsko občino, za republiški plan in predvsem za plan federacije. Pri planiranju smo izhajali iz takratnih neprimerno ugodnejših pogojev gospodarjenja in smo bili pri tem veliko bolj optimistično razpoloženi kot smo danes.
V naši DO je proizvodni tozd skoraj v celoti uresničil svoj srednjeročni plan, v trgovinski
dejavnosti pa nismo računali s tako močnim padcem kupne moči. Posledica je znižanje rizičnega obsega Prodaje. Slabši rezultati od načrtovanih niso dali tistega akumulacijskega dinarja, ki bi bil potreben za celotno realizacijo načrtovanih investicij. Predvidena fizična rast prodaje je v veliki meri temeljila na predvidenih investicijskih vlaganjih, predvsem v maloprodajni mreži.
Nasploh menim, da planske naloge vsi skupaj jemljemo premalo resno. Za neizpolnjevanje planov ni predvidenih nobenih sankcij. Doslej še nihče ni odgovarjal zaradi odstopanj od začrtanih ciljev in nalog. Ko govorim o odgovornosti, mislim predvsem na odgovornost zveznih organov, ki zaradi nerealnih in prepozno sprejetih sistemskih zakonov ne omogočajo združenemu delu, da bi bilo pravočasno seznanjeno s pogoji gospodarjenja (tipični primer za to je devizni zakon) in da se pogoji gospodarjenja ne bi prehitro spreminjali. Naj omenim še visoko inflacijo, ki otežkoča realno načrtovanje ter spremljanje izvajanja planskih nalog. Ko bodo te stvari urejene, bomo veliko lažje prenašali odgovornost za izvajanje planov nekaj stopnic nižje, to je na vodstvene in samoupravne strukture v združenem delu.
Za mercatorovce I Ima nešto van Slovenije I	važno
Stvaranje elastične i efikasnije koordinacije
Centar za informisanje
Godišnja sečnica
če se održati 20. novembra
Nakon što su se radne organizacije udružile u SOUR MERCA-TOR-KIT, kooridnaciono telo sindikata na nivou SOUR-a radilo je prvih deset meseci ove godine na taj način da su se sasta-jali članovi KO oba prethodna sistema. Pri torne su bili svesni da če biti na izbornoj sednici krajem 1985. godine izabran odgovarajuči organ. Na osnovu odluke kooridinacionog odbora sindikata ta če se sednica održati 20. novembra.
Osim izbora, predvideno je da delegati saslušaju i usvoje izve-štaj o radu KO u proteklom mandatnem periodu, usvoje novi pravilnik o organizaciji i radu koordinacionog odbora, te začrtajo smernice svog akcionog programa.
KO sindikata trebalo bi da bu-de sastavljen prema sličnom ključu kao izvršni odbor radnič-kog saveta, tako da u njemu bu-du zastrupljene sve delatnosti i sve regije koje pokriva SOUR; pri torne bi prioritetne grane
imale u KOS po više delegata.
Efikasnost i veču elastičnost koordinaciong odbora obezbe-dili bi delovanjem po aktivima za pojedine grane delatnosti i izborom večega broja potpred-sednika koji bi bili zaduženi za pravenje problematike u odred-enoj delatnosi - analogno od-borima sindikata na nivou republike.
Ovo su ideje, koje bi trebale biti obuhvačene poslovnikom. Naravno - ako ih članice pret-hodno usvoje.
Delegacija NDR obiskala naš sozd
Pomočnik ministra NDR za kmetijstvo in živilsko industrijo, tovariš Freitag. Foto Andrej Dvoršak
Vladna delegacija Nemške demokratične republike s področja kmetijstva in prehrambene industrije, pod vodstvom ministra za kmetijstvo NDR tovariša Freitaga (spremljal jo je tudi pomočnik zveznega sekretarja za kmetijstvo, Franček Pajeng), je bila pred kratkim na delovnem obisku v našem sozdu.
S predstavniki SOZD MERCATOR-KIT se je pogovarjala o skupnih interesih in možnostih razširitve blagovnih tokov s področja in prehrambene industrije.
Kot nam je povedal Boris Kofol, svetovalec predsednika PO SOZD za zunanjo trgovino, smo se v pogovorih z nemško delegacijo omejili na po'dročje tehnologije in inženiringa, ki ju imamo v sozdu. Ponudili smo jim sodelovanje pri inženiringu računalniško vodenih govejih farm in za izboljšave pasme, tehnologijo predelave sadja in vrtnin ter tehnologijo zbiranja in odvzema mleka.
Vsi ti predlogi so bili zajeti v protokol, kar pomeni, da lahko pričakujemo z nemške strani v kratkem tudi povratno informacijo.
Andrej Dvoršak
Za mercatorovce van Slovenije
Povezivanje komunista u SOUR-u
Centar za informisanje
Ima nešto važno
Konferencija treba da mobiliše
Gradbišče sredi Ljubljane, med Metalko in hotelom Union, Je staro že nekaj let. Gradnja teče počasi, vendarle se nekaj že kaže, bi rekli. Videti je tudi novo Modno hišo, ki bo, kot smo že pisali v našem časopisu, konec prihodnjega leta odprla svoja vrata. Tako bo naposled MERCATOR-KIT prodrl v strogo središče glavnega mesta tudi z uglednejšimi prostori. Foto Mile Bitenc.
U vreme, kada ubrzano planiramo platforme razvoja za sle-deču godinu, kao i za srednjeročni period, komunisti u SOUR-u pripremaju akcionu konferenciju, na kojoj če razmatrati ciljeve petogodišnjeg plana razvoja SOUR MERCATOR-KIT.
Za vreme priprema, izradjen je radni načrt poslovnika akci-one konferencije, kojlm se opredeljuje ciijevi I metodi rada konferencije.
Za pripremu političkog dokumenta, za nesmetan tok konferencije, formulisanje stavova i zaduženja, te za pračenje spro-vodjenja usvojenih stavova biče imenovano radno predsedni-štvo. Kandidati za izbor u ovo radno telo su koordinatori rada osnovnih organizacija SK u našim velikim radnim organizacijama; time je istovremeno obez-
bedjena zastupljenost delegata | iz svih grana delatnosti i regija ! SOUR-a MERCATOR-KIT.
Na osnovu ocene o racional- j nosti ovakvog zbora komunista ! na nivou SOUR-a, dogovoreno j je da če se konferencija održati j u terminu, što bližem onome, u j kome če radnici odlučivati o | planovima, pošto je cilj konfe- j rencije da mobiliše komuniste
Dogovoreno je, takodje, da če podneti stručno argumentovan načrt platforme daljeg razvoja SOUR-a Anton Mastnak, zame-nik predsednika PO SOUR-a.
Miha Urbanija o bankah in bančništvu
Andrej Dvoršak
Banke upoštevajo naš glas
Direktorju Mercator-lnterne banke, mag. Mihi Urbaniji je Ivan Andrašec iz Mercator-Ljubljanskih mlekarn zastavil dvoje vprašanj. Zanimalo ga je, kaj se nam obeta v prihodnjih mesecih in kako SOZD MERCATOR-KIT lahko vpliva na poslovanje bank, katerih ustanovitelj in član je. Našemu tokratnemu sogovorniku na vprašanja ni bito težko odgovoriti. Kot gospodarstvenik in član najvišjih organov Ljubljanske banke-Gospodarske banke zelo dobro pozna položaj.
»Tovarišu Andrašcu lahko na njegovo prvo vprašanje odgovorim le, da do konca leta ne bo prav nič bolje, kot je bilo doslej. Pomeni, da se bo gospodarstvo in kajpak tudi kmetijstvo še naprej ubadalo z enakimi problemi kot doslej. Vsaj tako kažejo sprejeti gospodarski ukrepi,« je začel odgovarjati mag. Miha Urbanija.
»Med.dobrodošlimi ukrepi za reševanje kmetijske problematike v naši republiki je vsekakor treba na prvem mestu omeniti preusmeritev dela sredstev družbenopolitičnih skupnosti v kmetijstvo, predvsem v primarno kmetijsko proizvodnjo. Gre za brezobrestna posojila, le šest odstotkov marže moramo dati poslovnim bankam.
O delitvi tega kapitala med gospodarske subjekte so mnenja dokaj različna. Naše stališče je, da je razdelitev sredstev med vse zadruge in kombinate razvodenela namen ukrepa. Sredstva so bila razdeljena pod pogojem, da ohranijo prvotno proizvodnjo, zato z njimi niso bili rešeni problemi nekaj posameznih kmetijskih organizacij, ki poslujejo z izgubo. Zaradi nesorazmerja cen, ki so posledica tako imenovane socialne politike, pri osnovni prehrani izgube še naraščajo, zato bi bilo bolj smotrno, da bi sredstva DPS usmerili v te organizacije in jim tako pomagali prebroditi krizo. Ker pa so sredstva razpršena, večina organizacij dobi majhne zneske, ki ne zagotavljajo učinkovitosti.
Znano je, da je skupščina SR Slovenije sredi leta sprejela ukrepe za izbojšanje gospodarjenja v kmetijstvu. V delovanje na tem področju smo se preko republiških ustanov in poslovnih bank vključevali tudi mi. Večina predlogov za odpravljanje težav je bila naslovljenih na banke.^Te naj bi za primarno proizvodnjo zagotovile fiksne obrestne mere, reprogramirale naj bi posojila za naložbe in spremenile del obratnih sredstev v trajna obratna sredstva.
Glede na to, da poslujemo z več temeljnimi bankami v republiki, lahko rečemo, da je bil odziv zelo različen, večinoma komaj zaznaven. Banke so se izgovarjale, da se morajo obnašati kot »ekonomski subjekt«, se pravi gospodarska organizacija, da so zaradi visokih tečajnih razlik dohodkovno neuspešne, da jih zavezujejo sporazumi Združenih bank Jugoslavije o politiki oibrestnih mer itd.
Nemalokrat je bilo slišati, da se povsod po svetu problemi proizvodnje osnovne prehrane rešujejo s sistemskimi ukrepi, ne pa z neekonomskimi ukrepi
osnovnih bank. Tudi pri nas imamo razne intervencijske sklade za pospeševanje pridelave hrane, vendar so ti neznatni v primerjavi s celotno problematiko kmetijstva, razen tega pa temelje na prispevkih združenega dela, ki pa je že sedaj (pre)obre-menjeno.
Tudi odziv Ljubljanske banke-Gospodarske banke (LB-GB) je bil komajda zaznaven. Svoje stališče utemeljuje s tem, da ima največje devizno neravnovesje v sistemu Ljubljanske banke-Združene banke (LB-ZB) in da to znaša preko 200 milijonov dolarjev oziroma več kot polovico vsega deviznega nesorazmerja LB-ZB. Večina ga iizvi-ra iz naložb v infrastrukturne objekte republiškega pomena, ki zagotovo niso le breme združenega dela pri LB-GB. Sicer pa se je ta banka odločila, da bo kmetijstevu pomagala tako, da bo del sredstev, v letošnjem letu namenjenih za naložbe v osnovno kmetijsko proizvodnjo, ki niso bila porabljena, namenila za
koristili vseh posojil za naložbe. Vzrok je v nizki akumulativnosti kmetijstva, kar onemogoča zagotavljanje lastne udeležbe v finančnih konstrukcijah, prav tako pa nam sedaj, kot nam je v preteklosti, manjka programov, s katerimi bi lahko izkoristili predvidena sredstva za naložbe pri LB-GB.
Ko govorimo o našem medsebojnem sodelovanju je treba upoštevati tudi to, da sta kar dva predstavnika nešega sozda v izvršnem odboru (Miha Urbanija in Draga Vaupotič, op. p.), več naših delegatov pa je tudi v skupščini bank.
Oba delegata imata za seboj močne konference delegacij, katerih stališča zastopata v organih banke. Poudariti moram, da smo v preteklem obdobju dokaj uspešno uveljavljali stališča članic sozda, zlasti v izvršnem odboru, čeprav je še nekaj področij, kjer nam to zaradi znanih vzrokov (Mednarodni monetarni fond, Združenje bank, itd.) ne uspeva. Gre zlasti za politiko obrestnih mer.
Kaj lahko rečemo o tem, da banke vodijo »svojo« politiko? Glede na to, da je samo pri LB-GB nad tisoč članic zelo različnih dejavnosti, človek lahko dobi občutek, da banka ne ravna v skladu z njihovimi težnjami, a le, če gleda s stališča svoje ožje dejavnosti. Zavedati se moramo, da imajo probleme tudi v drugih dejavnostih, ne le v kmetijstvu in trgovini. Prav tako pa imajo delen vpliv na poslovanje bank tudi družbenopolitične usmeritve našega razvoja. Vse to vpliva na končno sliko njihovega poslovanja,« je zaključil mag. Miha Urbanija.
Besedo v štafetnem intervjuju je predal Mitji Marinšku, direk-
trajna obratna sredstva kmetijskim organizacijam, ki poslujejo z izgubo.
To pomeni, da se na eni strani izboljšuje stanje trajnih obratnih sredstev in, na drugi strani, da banka zagotovi sredstva po ugodnejših obrestnih merah -39 do 44 odstotkov, kar pa je za kmtijstvo še vedno prevelika obremenitev. Na ta način smo v LB-GB dobili okoli 90 milijonov dinarjev, ki smo jih posredovali tistim ozdom našega sistema, ki so imeli izgubo.
To pa je tudi že del odgovora na vprašanje, kako sodelujemo z LB-GB. Lahko rečem, da je naše sodelovanje dobro. Banka se zaveda, da je MERCATOR-KIT kot sistem zelo velik in da lahko bistveno vpliva na odločitve in poslovno politiko banke, pa tudi na njeno poslovno uspešnost.
Omenil sem že, da nismo iz-
Namen rubrike Štafetni intervju je omogočiti bralcem več medsebojnega dialoga pred javnostjo. Ni namenjena izpovedim in življenjepisom, ampak želi spodbuditi obravnavo žgočih vprašanj, ki zadevajo kar najširši krog. Vprašanja bodo naslovljena na tiste delavce, ki jih problem najbolj zadeva. To seveda ne pomeni samo vodilnih in vodstvenih. Rubriko bomo vzdrževali tako, da bo sedanji sogovornik predlagal naslednjega in mu zastavil vsaj eno ključno vprašanje, razgovor pa bo opravil naš novinar. Edini omejitvi pri vprašanjih sta: da je predlagani iz vrst članic sozda MERCATOR-KIT in da vprašanje ni žaljivo.
torju Mercator-Mednarodne trgovine: »Sprašujem ga, kaj meni o novem deviznem zakonu in kako bo ta vlival na nadaljnje delo v M-Mednarodni trgovini? Drugo vprašanje, ki mu ga zastavljam, pa je: kako bi po njegovem mnenju lahko povečali lastne blagovne fonde za izvoz v sozdu MERCATOR-KIT? Znano je namreč, da je z združitvijo obeh prejšnjh sozdov novi sozd pridobil močno proizvodno zaledje.
Osnutki stališč CK ZKJ
Vesna Bleivveis
Kmet in zavarovanje
Jože Kirm - M-KZ Krka, Novo mesto
Živi ne morejo v grob
S. 1. julijem 1983 je v veljavi nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Od tega dne dalje so zadruge in temeljne organizacije kooperantov obvezno zavarovale vse združene kmete in člane njihovih gospodarstev, ki so se takrat ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem, v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V Sloveniji smo imeli že od leta 1972 starostno zavarovanje kmetov kot prehodno obliko. S sprejemom republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerim je bilo urejeno enotno pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi, torej tudi kmečkega prebivalstva, pa smo celovito uredili tudi dolgo pričakovano socialno varnost kmetov. To je bil velik korak k izenačevanju pravic kmečkega prebivalstva z delavci, zaposlenimi v združenem delu.
Kmetje imajo pravico, da si sami izbirajo osnovo, od katere se bodo zavarovali, to se pravi, da je obseg pravic v zavarovanju odvisen od višine prispevka. Kmetje, ki se zavarujejo od osnove, ki ni nižja od zneska najnižje pokojnine (od 4. zavarovalnega razreda navzgor), so zavarovani v enakem obsegu kot delavci v združenem delu.
Vendar na tem področju še nismo uspeli zadovoljivo rešiti vseh problemov, s katerimi se kmetje srečujejo pri uveljavljanju svojih pravic. Res smo z izvajanjem zakona, ki zahteva precej sredstev tudi iz naslova združenega dela, začeli v neugodnem času, ko materialne možnosti družbe niso najboljše, vendar bi opozoril le na težave pri uveljavljanju pravic kmetov, ki so pri kmečkem delu utrpeli poškodbe in postali invalidi.
Oglejmo si primer. Kmet je pri podiranju lesa v gozdu, ko se je nanj zrušila bukev, dobil trajno poškodbo (zlom hrbtenice, reber in noge v gležnju). Zdravstveno stanje se mu poslabšuje in je nesposoben za opravljanje večine kmečkih in gozdarskih del in za pridobivanje dohodka. Ker je bil še posebno zdravstveno zavarovan, je v času bolniškega staleža dobival tudi nadomestilo osebnega dohodka. Po končanem staležu je odbor za uveljavljanje pravic zahtevo za invalidsko upokojitev s sklepom zavrnil in ga spoznal za invalida III. kategorije, z napotkom, da je sposoben opravljati delo kmeta s polnim delovnim časom, vendar z omejitvijo dvigovanja bremen, težjih od 10 kg.
Pa smo pri problemu! Kmet je nesposoben za opravljanje skoraj vseh kmečkih in gozdarskih
Model delitve osebnih dohodkov
V začetku septembra smo bili seznanjeni z osnutkom stališča CK ZKJ o uresničevanju ustavnega položaja delavcev pri odločanju o dohodku. V teh izhodiščih je predložen tudi enoten model delitve sredstev za osebne dohodke.
Model je izdelan po načelu »Za enako delo - enako plačilo.« Avtorji modela so neugotovljivi - vsaj za javnost. Prav gotovo pa je, da so Marxovo in kasneje Kardeljevo teorijo o nagrajevanju živega in minulega dela sprevrgli v temeljito birokratsko, antipartijsko, antisindi-kalno in antistabilizacijsko »mi-
škulanco«. Taje prišla iz najodgovornejših virov, zato je toliko bolj spotakljiva.
Ob idejo se obregujejo mnogi strokovnjaki in vodilni funkcionarji republike Slovenije. Iz njihovih ocen predloženega modela lahko povzamemo le skupni imenovalec: model je negacija dosedanjih prizadevanj za sti-
del, ker se ta opravljajo večinoma stoje, s hojo, pogostim pripogibanjem in obremenitvami, ki so povsod, razen morda pri čiščenju fižola ali vezanju vinske trte taka, da zahtevajo dvigovanje in obremenitve preko 10 kg. Ta kmet pa živi visoko v hribih, tu je delo zaradi nagnjenega terena še bolj naporno in ga je mogoče le delno mehanizirati.
Kmet je nesposoben za pridobitno delo, torej za ustvarjanje sredstev za preživljanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje, davkov in drugih predpisanih dajatev.
Kako naj kmet izkoristi pravico, ki mu jo zakon formalno nudi, to je pravico do razporeditve na druga ustrezna dela in naloge, do ustrezne zaposlitve, primerne njegovim preostalim delovnim zmožnostim, če pa na kmetijah takšnih del, ki bi tudi dajala dohodek, skorajda ni?
Kako in kje se bo za kmete, pri katerih je podana preostala delovna zmožnost (pri moških, mlajših od 50 let in pri ženskah, mlajših od 45 let), praktično izvajala prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija?
Kmetje večinoma niso vešči poslov pri uveljavljanju svojih pravic. Postopki za reševanje pritožb se vlečejo, čeprav bi moral posamezni organ pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (SPIZ) o posamezni zahtevi odločiti v roku dveh mesecev. Postopki za uveljavljanje pravice pa tečejo od odbora za uveljavljanje pravic, preko odbora za varstvo pravic, posebnega sodišča združenega dela pri SPZ, do Sodišča združenega dela Slovenije. Drugi in tretji organ skoraj vedno potrdita sklep odbora za uveljavljanje pravic. Kmet - invalid pa je v tem času, kljub temu, da se je zavaroval za primer bolezni, nesreče in starosti, brez sredstev za preživljanje, prepuščen dobri volji drugih članov družine ali sosedov. Sam si ne more veliko pomagati, živ pa ne more v grob.
Prav bi bilo, da bi pristojni organi uveljavljanje pravic kmetov - invalidov III. kategorije reševati hitreje in z večjim posluhom.
mulativno nagrajevanje živega in minulega dela.
V težnjah, da se opremo na lastne sile, je obravnavanje osebnega dohodka kot izključno socialne kategorije nedopusten. Osebni dohodek je kategorija dela in njegovih rezultatov, ne pa sredstvo in pot, po kateri naj bi blažili in dušili neskladja med proklamacijo in resničnostjo.
Navadili smo se iskati in valiti krivdo na vidne in nevidne sile, ki naj bi posredno ali neposredno vplivale na konstelacijo na našem samoupravnem nebu. Bo v primeru, če bo model uveljavljen, možno pokazati na silo, ali pa se spet samo resignirano vprašati guousgue tandem-(kako dolgo še) do uresničitve ustavnega položaja delavcev pri odločanju o dohodku.
•z psihologije prodaje
Franc Suhadolnik
Propaganda — pomemben dejavnik boljše prodaje
Propagando obravnavamo kot funkcijo marketinga, kot sestavni del poslovne politike, usmerjen na tržišče. Tako kot je za marketinško usmeritev poslovanja značilno, da so zahteve in želje potrošnikov gibalo delovanja in razlog poslovnim odločitvam, velja tudi za propagando, da mora od začetka do konca, torej od planiranja do izvedbe in preverjanja, ohraniti tesen stik s potrošnikom.
So določene razlike med propagando v proizvodni delovni organizaciji in tisto v trgovini. V vsakem primeru pa gre pri propagandi vedno za odločitev kaj propagirati, kateri izdelek ali uslugo, in s kakšnim propagandnim sporočilom. Tu moramo upoštevati nekaj splošnih načel:
1.	Daleč proč od stihijskega dela v propagandi. Boljši je slab plan kot improvizacija.
2.	Le določena količina vlaganj v propagando je optimalna. Tu zadevamo ob vprašanje načrtovanja sredstev. V praksi poznamo različne načine zbiranja sredstev.
3.	Propagandna sporočila bodo uspešna, če se bodo razlikovala od konkurenčnih po vsebini in obliki in, če bodo poudarjala lastnosti izdelka, ki jih konkurenčni izdelek nima. Znanstveno je dokazano, da je zvestoba kupcev eni blagovni znamki toliko večja, kolikor večje so razlike med posameznimi izdelki.
4.	Pri načrtovanju propagande za potrebe trgovine se je treba odločiti bodisi za propagiranje usluge, ki trgovsko dejavnost loči od konkurenčnih, za posamezen izdelek ali skupino izdelkov (vsega, kar je v trgovini, ni mogoče posamič propagirati) ali pa za »dodatno prednost«, ki kupce vabi v trgovino. 'Razumljive so velike razlike v propagandi za specializirane trgovine in veleblagovnice. Za slednje je s poizkusi dokazano, da je med številom obiskovalcev blagovnice in številom nakupov premo sorazmerje tudi tedaj, če kupci niso vstopili z namenom, da bi karkoli kupili.
Izdelava propagandnega sporočila
Oblikovanje oglasa, pisanja besedil in ostalih propagandnih sporočil je delo specializiranih strokovnjakov. Vseeno pa lahko rečemo, da mora biti oglas opazen in živ. V sredstvih javnega
obveščanja je vedno več oglasov. Vsi se potegujejo za delček kupčeve pozornosti, uspejo pa le tisti, ki so se dvignili nad povprečje.
Veliko navidez lepih oglasov je propadlo, ker so hoteli biti preveč izvirni. Privlačnost sama ne more biti edini namen sporočila. Če je nesmiselna ali če ni v zvezi z vsebino propagandnega sporočila, je slabša od povprečnosti. Oglas, ki bi ga v našem časopisu objavil v arabski pisavi, bi bil prav gotovo opazen, ne pa tudi bolj učinkovit kot bel oglasni prostor, ki bi ga vsi opazili. Tudi na glavo obrnjen maneken bi pritegnil pozornost, vendar ga ne bi kazalo uporabiti za predstvitev nove modne obleke.
Edina zanesljiva in dokončna presoja učinkovitosti oglasa ali dokončne oblike propagandnega sporočila je na strani potrošnika.
Propaganda na prodajnem mestu
Na temo »kako ste se seznanili s trgovsko delovno organi-
zacijo?« je bilo v praksi narejenih že veliko raziskav. Izredno zanimivi izidi so pripeljali do ugotovitev, da se v vseh različnih primerih več kot polovica ljudi seznani z delovno organizacijo v »sami prodajalni«, šele na drugem mestu je bil »pogovor z znanci«, nato pa sledijo TV, časopis in radio. Iz teh ugotovitev bi lahko potegnili zelo pomembna zaključka, ki naj bi bila tudi osnovna elementa za razmišljanje v bodoče v sozdu MERCATOR-KIT:
1. V propagandi na prodajnem mestu mora kupec spoznati vsa propagandna sporočila, ki jih je dojel preko ostalih medijev. V prvi vrsti gre tu za ureditev trgovin. Temelj je bil postavljen na zadnji seji delavskega sveta sozda, kjer je bila sprejeta celostna podoba SOZD MERCATOR-KIT. S sprejetjem tega pomembnega elementa smo sprejeli tako imenovano propagandno konstanto in hišni"slog. Propagandna konstanta obsega ime podjetja in grafično obliko, zaščitni znak in značilno barvo. Hišni slog je širši pojem in prav
tega moramo takoj pričeti izvajati v praksi in to v hitrejšem tempu. Obsega vse oblike, od zunanjega videza stavbe, ureditve vhoda v trgovino, razporeditve prodajnih površin, uniform prodajalcev, do popolne grafične oblike vse dokumentacije, ki jo izdaja podjetje, in načina propagiranja. Bistveni pomen vseh teh oblik je lahka in hitra razpoznavnost trgovske delovne organizacije. Dosti trgovin pri nas je še vedno v amorfnem povprečju. Komaj se ločijo med seboj. So pa tudi izjeme, ki z načinom pojavljanja in obliko prodajaln gradijo enotno, lahko spoznavno obliko.
2. V različnih medijih (časopisih, radiu, TV) objavljamo svoje oglase. To delo je stihijsko in ni organizirano. Če so oglasi dobri, jih potrošniki ohranijo v spominu vsaj podzavestno (oglas »Pri Mercatorju dobite vse!« je še danes nepozaben). Oglas mora biti tak, da kupca spomni na vsebino, tudi ko stopi v prodajalno. Malo truda in še manj sredstev je potrebnih za izdelavo propagande na prodajnem mestu. Ta propaganda je lahko vidna in slišna. Kupca mora spremljati od_ trenutka, ko seže po izdelku. Žal je to področje pri nas še popolnoma neraziskano.
Omenil sem že, da so kupci najpomembnejši prenosniki propagandnih sporočil. Ime Mercator mora ponovno prodreti v ušesa kupca, morda z drugim refrenom. Trgovine morajo imeti enoten koncept aran-žiranja. Poiskati moramo stalno obliko, prostor ipd. v medijih, kjer bomo poleg izredno pestre proizvodnje propagirali najrazličnejše trgovske usluge. Da pa bomo dosegli željene učinke, bo treba stalno izobraževati ljudi - ustrezne strokovnjake za izdelavo propagandnega sporočila, aranžerje, poslovodje in druge trgovske delavce. Iz klasične prodajno-komercialne usmeritve se bo treba preusmeriti v koncept marketinške usmeritve. Ne velja več: »Izdelali smo določen izdelek: poiskati moramo prodajalce, ki ga bodo sposobni prodati,« ampak: »Ugotovili smo, da potrošniki potrebujejo določen izdelek; naši proizvajalci oziroma trgovci ga bodo morali poiskati.« Vse se torej vrti okrog končnega potrošnika.
Kako privabiti kupca?
Omenili smo hišni slog trgovske organizacije in propagand-
Iz računalniških centrov
V sektorju za AOP pripravljamo prehod na računalniške obdelave za naslednje ozde:
Evidenca nabave blaga z obračunom prometnega davka in saldakonti 222
-	M-Rožnik, TOZD Dolomiti
-	M-Agrokombinat, TOZD KTS Hranilne vloge
-	M-KZ Dobrepolje Osnovna sredstva
-	M-Agrokombinat - vse OZD
-	M-Nanos - vse OZD Obračun osebnih dohodkov
-	M-Rožnik, TOZD Jelka
-	M-Sora, Žiri
-	Zveza vodnih skupnosti SRS
-	Podj. za urejanje hudournikov
-	M-Rožnik, TOZD Savica Materialno poslovanje
-	M-Konditor Menični promet
-	M-Interna banka Terminalske obdelave
-	M-Rožnik, TOZD Trgopromet
-	M-Rudar, TOZD Preskrba
-	M-Nanos
no konstanto. Kako sedaj napraviti univerzalni koncept in vplivati na potrošnika, da bo prišel v naše trgovine? Zaradi prevelikih razlik, kot so na primer lokacija, videz, privlačnost, izložbe, vhod, parkirišče, lokalni pogoji, izbira, oprema trgovine, prodajno osebje itd., normativa ni moč napraviti. Natančnih modelov za prikazovanje blaga v trgovinah ravno zaradi naštetih razlik ni, so pa nekatera splošna pravila, kako naj se blago razstavlja. Načela:
Preglednost: kupec mora že pri vhodu v samopostrežbo videti, kje je določeno blago.
Sortiranost: blago mora biti smiselno sortirano, da ga bo kupec čimprej našel. Prodajne police morajo biti praviloma napolnjene in pregledane. Isto blago mora biti skupaj.
Stalen prostor: vse blago mora imeti svoje mesto, kar prodajnemu osebju omogoča, da nadzira in pravilno polni police, potrošniku pa, da željeno blago čimprej najde.
Enoten pristop: do vsakega izdelka mora kupec priti na čim lažji način, da kar najhitreje in z najmanjšim fizičnim naporom izbere blago.
Odgovarjajoča količina: na
določeno mesto moramo zložiti vedno tolikšno količino blaga, kolikor je potrebno za nemoteno prodajo.
Poleg teh načel poznamo še pravila, ki veljajo za samopostrežbe:
-	vnoa v trgovino ne sme um prepoln. Če deluje kot vrat od steklenice, marsikateri kupec ne stopi v trgovino;
-	ko kupec vstopi v trgovino, običajno napravi nekaj korakov, preden se odloči za nakup. Po teh korakih moramo kupca ohrabriti za nakup in mu ponuditi privlačno blago, ki bo zbudilo njegovo zanimanje;
-	težje in večje izdelke, kot so moka in pijače, ne smemo postavljati pri vhodu, ker so težki, pa tudi košara je prehitro polna in kupec izgubi spodbudo za nadaljnji nakup;
-	izdelke z visoko maržo moramo dati k najbolj iskanim izdelkom;
-	ni priporočljivo razstavljati iskane izdelke enega nasproti drugemu, ker pride do nepotrebnega prerivanja;
-	kupcu moramo preprečiti, da bi lahko šel po kakšni skrajšani poti skozi prodajalno;
-	oddelki morajo biti označeni z napisi in simboli.
Razstavljanje blaga
V želji, da v posamezne trgovske objekte pridobimo čim več kupcev, moramo poiskati ustrezne prodajne akcije, ki veljajo za vse trgovine določenega tipa. Vsak teden poiščemo dva do tri privlačne izdelke, ki jih moramo propagirati. Te izdelke moramo namestiti tako, da bo kupec prišel do njih šele, ko bo šel mimo drugih, dohodkovno zanimivih izdelkov. Tako bomo uspeli še dodatno kaj prodati. Da pa bi pri tem uspeli, moramo upoštevati že preizkušeno teorijo »treh policij cene«.
Po tej teoriji razstavljamo istovrstne izdelke različnih cen na različna mesta.
-	Izdelke s srednjo ceno dajemo na najugodnejše mesto, ki za povprečnega kupca leži v višini oči oziroma iztegnjene roke.
-	Izdelki z najvišjimi cenami so namenjeni premožnejšim kupcem in jih dajemo na najvišjo polico, pod izdelke s srednjo ceno, tako da bodo kupci izdelkov s srednjo ceno dobili vtis, da so opravili ugoden nakup.
— Izdelki z najnižjimi cenami so namenjeni tistim kupcem, ki običajno primerjajo cene in iščejo najcenejše blago. Ker je marža pri teh izdelkih manjša kot pri prvih, takšni izdelki niso tako zanimivi, zato jih dajemo na najnižje police.
ISO cm
mm
152 cm
28 cm'
28 cm
124 cm
28 cm
96 cm
28 cm
68 cm
29 cm
39 cm
29 cm
JO cm
Razvrstitev bl^ga po pravih cenah
- Ne vem, če je to pravo obračanje zalog - nekaj pa vendar je!
M-Agrokombinat Krško pomemben član sozda MERCATOR-KIT
Center za obveščanje
Skromni začetki krškega velikana
Agrokombinat Krško je pred nedavnim slavil 20-letnico delovanja. V občini sodi med največje delovne organizacije, glede na svoje proizvodnje in pridelovanje hrane pa krepko prestopa občinske meje. Do rezultatov, s katerimi se danes ponaša, ni prišel preko noči...
V 1965. letu se je v Agrokombinat Krško združilo nekaj kmetijskih organizacij. Tako je postal neposredni nosilec dotedanje kmetijske dejavnosti in vseh, za uspešno kmetijsko proizvodnjo potrebnih spremljajočih dejavnosti. Postal je tudi neposreden nosilec kmetijstva in živilske predelave na območju občine, s tem pa tudi naslednik vseh tistih izkušenj, ki so si jih ljudje pridobili skozi stoletja.
Vse krško grozdje
Začetek organizirane vino-gradniško-vinarske dejavnosti na Dolenjskem predstavlja ustanovitev Vinske zadruge Kostanjevica v letu 1929. Postala je povezovalec razdrobljene vinogradniške proizvodnje in nosilec prodaje dolenjskih vin. Preko svojih kleti je postala tudi pomemben posredovalec novih strokovnih znanj in dosežkov s področja vinogradništva kmetom, svojim članom.
Začetna zmogljivost zadružne kleti je bila 260 hektolitrov. Imela je samo osnovno vinarsko opremo. Pridelali so toliko kakovostnega cvička, da so ga začeli prodajati na širše območje Slovenije in Hrvatske.
Naslednji pomemben mejnik sedanjega tozda Vinogradništvo - kleti je bilo leto 1964, ko so pričeli z organizirano obnovo vinogradov na družbenih površinah na Sremiču. To je bila osnova družbeno organizirani proizvodnji in drugi zasebni obnovi. Te obnove so oživele že propadajoče zastarele vinograde in nakazale novo pot v pridelavi grozdja.
Nadaljevanje procesa obnov je bila usposobitev polnilnice za vino v Kostanjevici, z zmogljivostjo 12 hektolitrov na uro. Tipizirano vino enotne kakovosti je zato našlo potrošnike tudi tam, kjer so do tedaj cviček težje prodajali. Leta 1972 je bil zgrajen obrat za predelavo grozdja in povečana klet. Z izgradnjo nove sodobne polnilnice ter povečanjem kletnih in predelovalnih zmogljivosti v letih 1981 in 1982 je bil zaključen razvoj te dejavnosti in omogočen prevzem tržnih viškov grozdja na obnovah, ki so potekale do leta 1982 in dosegle 800 hektarjev v družbenem in zasebnem sektorju.
Danes ima TOZD organizirano proizvodnjo grozdja na 73 hektarjih družbenih površin in sklenjen samoupravni sporazum za predelavo, nego, šolanje, stekleničenje in promet z vinom, za organizirano družbeno proizvodnjo, katere nosilec je TOK Kooperacija, DE Kooperacija. Predelovalne zmogljivosti 5000 ton grozdja, kletne zmogljivosti 37.400 hektolitrov, polnilne zmogljivosti 2500 litrov na uro in ustrezni kadri zagotavljajo kakovosten prevzem, predelavo, donegovanje in pripravo vina za promet, za vse proizvedene količine grozdja v občini Krško.
Gozdovi jablan in hrušk
Temelji intenzivnega sadjarstva na območju Krškega so bili položeni leta 1952 s prihodom Gvida Vesela, ki velja za pionirja slovenskega in jugoslovanskega plantažnega sadjarstva. Hkrati je bilo treba zaorali tudi v ledino zastarelega mišljenja ljudi, polnega nasprotovanj in pe-
simizma. Strdim delom in s še tršo voljo je prizadevnim delavcem uspelo spremeniti podobo kraja.
Prvo cvetje s 50 hektarjev nasadov hrušk, jablan in breskev je dalo tudi prve sadove. Del teh nasadov še danes, po več kot 30 letih, bogato rodi. Pridobljene izkušnje so vodile v razširitev nasadov. Nastali so načrti za prvo slovensko ravninsko plantažo v strnjenem kompleksu 266 hektarjev, v Stari vasi pri Krškem. Spomladi 1964. leta so bile tu posajene prve sadike. Ti nasadi so sicer še v polni rodnosti, so pa tehnično in tehnološko že zastareli, zato jih bo treba čimprej obnoviti.
Od 1972. do 1981. leta je sledilo tretje obdobje obnov sadnih nasadov v najintenzivnejši obliki tako imenovanega sistema sodobnih gostih nasadov, na šibkih vegetativnih podlagah z 2500 in več drevesi na hektarju. Prednosti teh nasadov so v visokih ekonomskih učinkih, zgodnji, polni in redni rodnosti, veliki kakovosti plodov, visokih hektarskih pridelkih in olajšanem delu, z večjimi delovnimi učinki. Te obnove so že kmalu dale rezultate, v zadnjih letih je TOZD Sadjarstvo drugi največji proizvajalec sadja v SR Sloveniji in tudi eden največjih izvoznikov. Ima visoke hektarske pridelke in tudi velik ostanek dohodka. Sodi med najuspešnejše tozde v republiki. Z družbeno proizvodnjo zadnjih let in z vse večjo kooperacijsko proizvodnjo je Krško v zadnjih petih letih postalo eno najpomembnejših slovenskih sadjarskih središč -ne le po številu hektarjev nasadov, temveč tudi po pridelkih.
30.000 pujsov letno
Nadaljnje pomembne dejavnosti opravlja TOZD Poljedel-stvo-meso, ki gospodari na 320 hektarjih kmetijskih površin in dosega dobre rezultate tudi na melioriziranih površinah in v proizvodnji govedi. S svojo klavniško dejavnostjo oskrbuje celotno območje občine s svežim mesom in v veliki meri tudi z izdelki. Skoraj petino mesa in izdelkov prodajo zunaj območja občine.
Najpomembnejša in tudi najobsežnejša dejavnost tega tozda postaja farmska vzreja prašičev. Nova forma za letno proizvodnjo 30.000 prašičev ni pomembna samo zaradi svojih zmogljivosti.
Prva vselitev prašičev je bila 26. decembra 1984, letos pa bo s farme oddanih okrog 2.700 prašičev. Zgrajena je bila z združenimi sredstvi in sovlaganjem, tako da bo tudi proizvodnja namenjena dvema organizacijama, in sicer M-Mesni industriji Ljubljana (20.000 prašičev) in M-Nanosovemu tozdu TMI (10.000 prašičev letno). Podaljšek prireje na farmi je klavnica, ki jo bo treba postopno prilagajati novim razmeram.
Nadaljevalec tradicij
Najbolj neposredno nadaljuje dejavnost zadružnih organizacij TOK Kmetijstvo, trgovina, storitve. S svojo dejavnostjo oskrbuje 1.200 kmetov in pokriva celotno območje občine s 17.880 hektarjev kmetijskih površin. Od tega je 6.600 ha njiv in vrtov, 740 ha sadovnjakov in nekaj nad 1.000 ha vinogradov. Ostalo
so travniki in pašniki, ki jih je nad 9.300 ha.
V strukturi zadružne proizvodnje je še vedno glavna panoga živinoreja, proizvodnja mesa in mleka, prašičev, nato pa žita, krompirja, jabolk in grozdja. V zadnjem obdobju je bil dosežen velik napredek pri proizvodnji ribeza in ostalega jagodičevja ter vrtnin za predelovalno industrijo. Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja je posebna skrb posvečena preusmerjanju kmetij.
Na področju izboljšave zemljišč, agro in hidromelioracij, so bili v preteklem obdobju doseženi veliki uspehi: hidro in agromelioracije so bile opravljene na 490 ha, komasacije na 560 ha, agromelioracije na 180 ha in melioracije na manjših površinah 60 ha. S temi deli je bila zagotovljena perspektiva majhnih kmetov, dolgoročno pa tudi pridelki za tržno proizvodnjo.
Pri uresničevanju sprejetih razvojnih ciljev ni moč pogrešati v letu 1979 ponovno ustanovljene samostojne enote, Hranilno kreditne službe (HKS). Kljub zelo težkim obdobjem v razvoju hranilnice in posojilnice, je ostala zavest kmetov, da sta var-
Kmetijski oskrbni center, kot so mu dali ime, so slovesno odprli v prisotnosti predstavnikov občine Novo mesto, sozda MERCATGR-KIT in drugih vabljenih gostov. Slavja se je udeležilo tudi precejšnje število okoliških kmetov, ki so si, kljub lepemu vremenu in številnim kmečkim opravilom, vzeli čas, da skupaj proslave pomemben dogodek za nadaljnji razvoj kmetijstva tega področja.
Temeljna zadružna organizacija je dolga leta poslovala v starih, nefunkcionalnih, predvsem pa premajhnih prostorih. Ko je zadruga preusmerila pridelovanje hmelja na Šentjernejsko polje, sta hmeljska sušjlnica in skladišče hmelja v Škocjanu ostala prazna. Zaradi tega so si delavci in kmetje začeli prizadevati, da bi čimprej prišli na vrsto
čevanje in medsebojna solidarnost potrebna, živa vse do današnjih dni. To trditev dokazuje stalno naraščanje hranilnih vlog in razpoložljivih sredstev za kredite. Od leta 1979 do konca 1984 so se hranilne vloge povečale za več kot sedemkrat, razpoložljiva sredstva za kredite pa za več kot osem in polkrat.
Dejavnost HKS je usmerjena v zbiranje hranilnih vlog, bančnih in drugih sredstev ter v organiziranje združevanja sredstev za uresničevanje razvojnih programov združenih kmetov in njihovih skupnosti za povečanje proizvodnje hrane, s tem pa tudi za večjo ekonomsko in socialno varnost združenih kmetov. Poudariti je treba, da kmečke hranilne vloge niso namenjene osebni potrošnji, ampak so sredstva pretežno namenjena vlaganjem v proizvodnjo.
Iz sredstev hranilnih vlog in drugih virov je bilo v času delovanja, od 1979. do 1985. leta, odobrenih in izplačanih 1.652 investicijskih kreditov. Kredite je prejelo 832 kmetij in to v skupnem znesku 181.200.000 dinarjev. Večina investicijskih sredstev je bila porabljena za naložbe v proizvodnjo mleka in mesa - kar 62%, za mehanizacijo 21%, za sadjarstvo 6%, za obnovo vinogradov 4%, za nasade jagodičevja 3% in za ostale namene 4%.
Kompleksne ureditvene načrte je pripravila strokovna služba za 250 kmetij, in sicer 63 za pra-šičerejsko in 187 za govedorej-
za rekonstrukcijo sušilnice in skladišča.
Izvajanje del je trajalo leto dni. Vrednost investicije znaša 27 milijonov dinarjev. Sredstva so zagotovili: 10 milijonov Območna zavarovalna skupnost Novo mesto, 9,6 milijonov Mer-cator-lnterna banka in 7,4 milijonov TZO sama.
Oskrbni center ima skupaj 1.370 m2 prodajnih, skladiščnih in drugih površin. V njem je prodajalna za oskrbo kmetovalcev, skladišča za trgovsko blago in odkupljene kmetijske pridelke, prostore pa je tu dobila tudi uprava temeljne organizacije.
Območje, na. katerem deluje TZO Agrooskrba, ima 3.068 ha obdelovalnih površin, v sodelovanje pa je v različnih oblikah vključenih 390 kmetij. Na področju TZO razvijajo pospešen proces intenziviranja kmetijske
Mercator v Posavju
sko proizvodnjo. Velik del bremen in rezultatov povečanja kmetijske proizvodnje je na usmerjenih kmetijah, za katere so bili izdelani ureditveni programi.
Članstvo v sozdu — pogoj za razvoj
Agrokombinat Krško je postal član velike družine Mercatorja že v letu 1978. Od takrat dalje s skupnimi močmi vsekakor lažje uresničuje svoje razvojne načrte in se s prodajo svojih pridelkov hitreje vključuje na večje območje. Dosedaj je uresničenih že kar lepo število naložb, kjer so pomembna tudi združena sredstva. Za potrebe M-Agro-kombinata je bilo doslej porabljenih preko 200 milijonov dinarjev združenih sredstev in to za vinogradništvo, sadjarstvo, živinorejo ter izgradnjo skladišč in drugih infrastrukturnih objektov, potrebnih za opravljanje dejavnosti kombinata.
»Dosedanje skupno delo in izkušnje nam vsekakor vlivajo zaupanje, da bomo kot člani velike Mercatorjeve družine lažje prebrodili vse težave, ki jih življenje in vedno bolj ostre gospodarske razmere postavljajo pred delavce, kmete in strokovnjake,« pravijo v Mercator-Agro-kombinatu Krško.
Mercator na Dolenjskem
pridelave. Glavno tržnost, preko 80 odstotkov, predstavljata na l tem področju mleko in meso. i Povprečne letne stopnje rasti pridelave so nad 10 odstotkov in so v primerjavi z drugimi TZO v M-KZ Krka nadpovprečne.
TZO je, na primer, v 1984. letu dala tržišču 1,582.000 litrov mleka, 300 ton govedi, 140 ton prašičev, 287 ton pšenice in nad 300 ton drugih kmetijskih pridelkov, zelišč in gozdnih sadežev. Kmetom letno preskrbi povprečno po 1.700 ton umetnih gnojil, 20 ton sredstev za varstvo rastlin, 100 ton semen, veliko gradbenega materiala za kmetijske gradnje, kmetijske stroje, rezervne dele in drugo potrebno blago.
Z začetkom poslovanja kmetijskega oskrbnega centra so ustvarjeni pogoji za še uspešne-ješe delo. Kmetje in delavci so ponosni in veseli novih prostorov. Na odrekanje in trud, ki so ga žrtvovali za urejanje, so ob preselitvi v sodobne, svetle prostore, pozabili. Dajejo jim novih Tnoči za delo, za večjo pridelavo in s tem za večji dohodek združenih kmetov, delavcev in TZO.
Praznik TZO Agrooskrba v Škocjanu
Jože Kirm - M-KZ Krka, Novo mesto
Novo kmetijsko oskrbno središče
Temeljna zadružna organizacija Agrooskrba, ki deluje v sestavi Mercator-Kmetijske zadruge Krka, je v četrtek, 10. oktobra pričela poslovati v novih prostorih, ki stoje v najlepšem delu Škocjana, prijetnega središča bogate kmetijske okolice.
Plakete, priznanja in jubilejne nagrade
Alenka Por
32 let Mercator-Konditorja
Mile Bitenc
Dan KŽK ’85
Delavci M-KŽK Gorenjske in naši upokojenci smo se že kar navadili, da se vsako leto v mesecu septembru zberemo in praznujemo Dan KŽK. Letos smo se zbrali 21. septembra na Gorenjskem sejmu v Kranju. Prireditev je lepo uspela. V dopoldanskem času smo izvedli športna tekmovanja, popoldan pa smo v okviru kulturnega programa podelili plakete, priznanja in jubilejne nagrade.
Svežina — odlika Zmajčkovega peciva
Že poznate Zmajčka? Zmajček živi na ljubljanskem barju in vsako noč peče slaščice v veliki ponvi. Veselo žvižga med delom in bruha ogenj iz nosnic, da pecivo veselo cvrči. Zjutraj pridejo strici z rožnatimi tovornjaki, dajo Zmajčku veliko bonbonov in sladoleda, on pa jim da sveže slaščice.
Plaketa KŽK je najvišje priznanje, ki ga lahko prejme delavec ali skupina v okviru delovne organizacije, V letošnjem letu so plakete prejeli : dr. Miloš Rus za dosežke pri vzreji semenskega krompirja, mag. Anton Dolenc za dosežke pri razvoju mlečne proizvodnje in delavci tozda Agromehanika Kranj za dosežke pri razvoju kmetijske mehanizacije in trgovinske dejavnosti.
Priznanja za dolgoletno in dobro delo so prejeli naslednji delavci: Marija Ščap in Marija Sajovic iz tozda Kmetijstvo, Franc Sivec in Boris Kurent iz tozda Mlekarna Kranj, Janez Šantak iz tozda Oljarica Britof, Erna Vrhovec iz tozda Komercialni servis, Milan Lokar, Alojzija Hafnar, Mija Juvanovič, Viktor Kavčič in Stane Burnik iz tozda Mesoizdelki Škofja Loka, Helena Gregori iz TOK Kooperacija Radovljica, Franc Cijan iz DSSS ter delavci enote Klavnica in ek-spedit iz tozda Klavnica Jesenice.
Vsako leto ob tej priliki podeljujemo tudi jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let delovne dobe v delovni organizaciji.
Za 10 let delovne dobe so
n£>grado prejeli: Delčo Ando-nov, Dušan Kocev, Valentin Remic, Ivan Šarlija, Draginja Ada-movič, Branko Kondič, Zivorad Milovalnovič, Ivan Žuraj, Janez Grajzer, Stanko Jauh, Jože Ko-štrun, Janez Žepič, Franc Vehar, Frančiška Šenk, Antonija Jenko, Franc Kristan, Slavko Prosen, Zofija Tepina, Anton
Zupanc, Josip Toth, Stanislav Kovačič, Amalija Križnar, Suzana Umnik, Anton Florjančič, Stojan Kralj, Ante Majič, Andjel-ka Bernardič, Samil Muriš, Vida Ahačič, Janez Ahačič, Branko Čelik, Jože Jereb, Ivan Urh, Rado Žagar, Peter Kusič, Jože Kepic, Zorka Nenezič, Milan Ora-žem, Janko Stare, Branko Šinkovec, Jure Frlan, Anica Jamnik, Jožica Mohorčič, Zdravko Bevk, Alojzij Kraševec, Tanja Reščič, Lovrenc Kokalj, Sonja Colja, Helena Virant, Miroslava Mirkovič in Marija Božičevič.
Za 20 let delovne dobe so nagrade prejeli: Frančiška Ku-selj, Ivan'Lubej, Florjan Jagodic, Ante Bile, Jože Lampe, Jože Drobun, Nada Skrbiš, Dušan Bodiroža, Milan Sekne, Milan Štirn, Marija Pavlin, Maks Prat-nekar, Vladimir Škufca, Vera Milekič, Franc Bobnar, Ana Kern, Ignac Kmet, Neža Pikš, Vladimir Masten, Janko Bida, Stojanka Cvetkovič, Stane Jazbec, Alojz Kocet, Anton Potočnik, Jože Troha, Jože Urbanc, Janez Škarja, Andrej Javnornik, Franc Gregorc, Jože Markovič, Vera Smolnikar, Tončka Jagodic, Anton Čebašek in Karl Hadaš.
Za 30 let delovne dobe so
nagrade prejeli: Franc Strahan, Ivanka Ahčin, Franc Pajk, Marija Ranisavljevič, Alojzij Ceglar, Anton Dolinar in Alojz Kisovec.
Mercator na Gorenjskem
No, nemara je to vse res, prav zagotvo pa drži, da brez Kondi-torja ne bi bilo nič. Ta sicer ni med zvenečimi in znanimi delovnimi organizacijami, saj je bila javnost vsa desetletja bolj naklonjena turbinam in težki industriji kot hrustljavo zapečeni žemljici in zadovoljnemu želodcu. Toda starejši Ljubljančani se bodo morda še spomnili katere starih Konditorjevih pekarn iz časov, ko je bila žemlja iskano pecivo po dva dinarja. Male predvojne pekarne so bile še do pred nekaj meseci hrbtenica Konditorjeve proizvodnje. V zadnjih desetletjih se je ime podjetja nekajkrat zamenjalo, pa tudi sedež, ves čas pa se je ohranjala osnovna proizvodna usmeritev. In to je bila proizvodnja slaščic vseh vrst.
Tako je imelo podjetje leta 1952 pet poslovalnic in pekarn, s starimi pečmi, brez strojev, vse skupaj v dotrajanih zgradbah. Že takrat se je uveljavljala delitev dela med pekovskimi organizacijami in tedaj je začel Konditorjev predhodnik s proizvodnjo slaščic. Temu primerno je bilo tudi ime, ki ga je nosilo podjetje - Slaščičarne in pekarne Ljubljana. V naslednjih desetletjih so bile ukinjene nekatere najbolj dotrajane pekarne, na primer na Mestnem trgu in Trubarjevi cesti, sedež podjetja pa je bil prestavljen v Gradišče.
Mercator v Ljubljani
V okviru dneva KŽK smo letos prvič organizirali razstavo ročnih del naših delavcev in vzbudili med obiskovalci veliko zanimanja.
Sredi šestdesetih let je delovna organizacija dobila sedanje ime, še vedno je prihajalo do številnih sprememb. Več delovnih enot je bilo priključenih, nekaj zastarelih pa tudi ukinjenih: Pekarne so se v tem času tudi specializirale za posamezne vrste peciva. Med mejniki, ki so še posebej pomembni za razvoj, je treba nedvomno omeniti leto 1978, ko se je Kon-ditor pridružil Mercatorjevim članicam, kar mu je omogočilo nadaljnjo rast.
Posebno pomembno v 32-let-ni zgodovini Konditorja bo letošnje leto, saj je tokrat prvič celotna proizvodnja združena
pod eno streho. V novih proizvodnih prostorih ob Koprski cesti na Viču že od pomladi teče izdelava peciva hkrati na treh vzporednih linijah. Tu se vsako jutro peče in cvre čez sto vrst peciva. Marsikaj se je spremenilo v teh desetletjih, ena stvar pa še ostaja po starem. Delo se kot vedno začenja sredi noči. Ob treh ponoči je treba poprijeti, da kupci že zgodaj dopoldne dobe sveže pecivo.
Zmajčkov sladki butik
Zmajčkov butik izvrstnih slaščic so v Konditorju poimenovali akcijo, s katero se skušajo približati kupcu s kakovostjo in novimi izdelki. Zmajček bo imel svoj butik v vsaki večji trgovini Mercatorja in Ljubljanskih mlekarn, da bo tako blizu vsakomur. In seveda v vsaki od osmih Konditorjevih slaščičarn. Tu Zmajčkek že domuje. Vodilo butika pa je in bo nadpovprečno visoka kakovost v vsakem pogledu. Le najboljše je komaj še dovolj dobro, pravijo Angleži. Po vseh merilih morajo biti Zmajčkove slaščice najboljše na tržišču, kajti butična ekskluzivnost je v kakovosti, ne v eni sami prodajalni.
Poglejmo, kaj Zmajčkov butik ponuja našim šolarjem? Glede na ugotovitve, da prehrana v šoli pokriva že več kot polovico otrokovih energetskih potreb, so v Konditorju pripravili ustrezno pecivo. Novi izdelki so tako po meri otroškega okusa, kot znanstvenih spoznanj o prehrani. Za malico ali posladek po kosilu so na voljo:
-	Zmajčkov zavitek, polnjen s skuto, marmelado ali nadevom iz kalčkov
-	Zmajčkov trikotnik z enakimi nadevi kot zavitki
-	Zmajčkova spirala z nadevom iz pšeničnih kalčkov
— Zmajčkovi zapognjene!, polnjeni s skuto ali marmelado in dkrašeni s slivo»
To je del programa, ki je namenjen našim šolarjem. S cvrtjem in peko slaščic in peciva pa Konditor zaokrožuje tudi ponudbo za odrasle. Na voljo je namreč več kot sto vrst peciva in slaščic, ki lahko popestre prehrano doma, v obratu družbene prehrane, lokalu ali vrtcu. Nasploh se v Zmajčkovem butiku uveljavljajo načela sodobne in zdrave prehrane. Poleg že v osnovi uveljavljene skrbne izbire le najboljših surovin, gre na primer za zmanjševanje uporabe sladkorja v posipih in nadevih. Iz zdravstvenih razlogov je
sladkorja le toliko, kot je potrebno, da je slaščica res slaščica. S tem pa se je povečal tudi izbor peciva, ki ga ponuja Zmajček. Posipi iz seznama, maka ali ovsenih kosmičev so hkrati paša za oči in dobrota za usta.
Upoštevanje načel o sodobni prehrani je v Konditorjevih izdelkih uveljavljeno na vseh ravneh. Bistvena pa je že osnovna usmeritev, namreč, da mora biti pecivo vsak dan sveže in da v njem ne sme biti konzervansov ali aditivov.
Ko omenjamo proizvodnjo, ne moremo mimo nekaterih številk. Vsako jutro iz Konditorja razvozijo na skoraj 250 prodajnih mest po šest tisoč rezin tort, prav toliko krofov, tri do štiri tisoč zavitkov, dva tisoč kosov drobnega peciva, 35.000 žemelj, makovk, štručk. Od tega v Zmajčkove butike, ki že delujejo v nekaterih boljših samopostrežbah in Konditorjevih slaščičarnah, okrog 12.000.
Si predstavljate, koliko krofov ocvrejo v Konditorju v pustnem tednu? Četrt milijona! Prav vsak Ljubljančan bi lahko dobil enega, če jih ne bi nekateri pojedli po več. Vsega peciva pa v enem letu izdelajo okrog 14 do 15 milijonov kosov.
Naj zaključimo z načrti za prihodnost. Kakšne so nadaljnje usmeritve Mercator — Konditorja? O tem smo povprašali direktorja Uroša Grosa. Tole nam je dejal:
»Na kratko bi naše razvojne usmeritve lahko opredelil kot prizadevanja, da bi Ljubljana na področju slaščic nekaj pomenila. Da bi bila na dobrem glasu, tako kot so na primer Trojane slovele po krofih ali Bled po kremnih rezinah. Z novimi proizvodnimi linijami je naša delovna organizacija sposobna to storiti, kar bi veliko pomenilo tudi v prizadevanjih za boljšo i turistično ponudbo. Trudili pa j se bomo, da v naš proizvodni j progam vnesemo še kak priboljšek iz tradicionalne slovenske kuhinje.«
Zmajček vas vabi v butik in še posebej opozarja na torte, izdelane po naročilu. V vsaki prodajalni Mercatorja, Mercator--Ljubljanskih mlekarn ali v Mercator-Konditorjevi slašči- i čarni lahko naročite praznično torto. Več kot 30 vrst tort šteje standardni program tort po naročilu. Izkoristite priložnost in razveselite svoje drage. Še nikomur, ki je naročil torto pri Kon- ; ditorju, ni bilo žal!
Ne berite med vrsticami!
(V PREMISLEK si namreč ne upam več dajati, ker so potem nekateri prepričani, da me morajo opljuvati in opsovati.)
•	Toliko časa mu je nekam lezel, da je dobil AIDS.
•	Ura nam že nekaj let kaže pet minut do dvanajste.
•	Izračunajte si, koliko vas stane brezplačno šolanje otroka.
•	Lepa beseda pravo mesto najde, še posebej, če je podkrepljena s kuverto.
•	Oko za oko, zob za zob, investicija za izgubo.
•	Še zmeraj je bolje izgubljati besede kot pa milijarde.
•	Od srpa in kladiva je danes ostalo le še tarnanje, da nam manjka rezervnih delov.
•	Žal ne bomo videli komunizma, kajti kaj bi bilo, če bi vsakemu dali po njegovih potrebah.
•	Vsi ne morejo biti najboljši, so pa lahko politiki.
•	Očitno smo družba, ki je spoznala, da v delu ni vse.
•	Rodili smo se goli in bosi : in kaže, da bomo taki tudi umrli.
Marko Bokal
8. stran
Skupni promet na zaposlenega v prvih osmih mesecih 1984/191
Blagovnice — uvrstitev po najvišjem prometu na zaposlenega
januar-avgust 1985
Zap. št. — Blagovnica	Prodajni	Kumulativni promet		Ind.	Zaposleni		Ind.	Promet na zaposlenega	
	prostor v m2	1984	1985		1984	1985		1984	1985
1. Prod. center Idrija	1.000	111.002	190.365	171	7	8	114	15.857	23.796
2. KPC Mozirje	308	93.011	262.234	282	12	13	108	7.751	20.171
3. Hrastnik	1.997	240.437	435.380	181	35	30	86	6.869	14.513
4. Trebnje	205	80.562	144.656	179	11	10	91	7.324	14.465
5. Idrija	1.998	244.201	400.633	164	27	28	104	9.044	14.308
6. Logatec	204	54.906	114.415	201	9	8	89	6.323	14.302
7. Tržič	1.132	143.568	320.265	223	29	28	97	4.950	11.438
8. Metlika	237	73.080	109.929	150	12	11	92	6.090	9.993
9. Šentjernej	353	215.084	417.833	194	42	42	100	5.121	9.948
10. Ljubno	503	70.998	58.389	82	5	6	120	14.199	9.732
11. Lendava	2.028	189.481	316.540	167	40	34	85	4.737	9.310
12. Cerknica	3.179	135.103	250.575	185	25	27	108	5.404	9.281
13. Solčava	282	33.502	64.530	193	9	7	78	3.722	9.219
14. Ptuj	2.856	463.673	719.264	155	89	87	98	5.209	8.767
15. Vrhnika	289	39.219	87.240	222	10	10	100	3.921	8.724
16. nakup, center Krško	3.197	323.470	539.861	167	58	62	107	5.577	8.707
17. Sežana	736	111.162	202.549	182	28	25	89	3.970	8.102
18. Stari trg	256	23.112	40.203	174	5	5	100	4.622	8.040
19. Ribnica	1.233	174.774	311.402	178	39	39	100	4.481	7.985
20. Krško	2.028	124.507	207.204	166	27	26	96	4.611	7.969
21. Postojna	1.000	104.587	176.155	168	24	23	96	4.358	7.659
22. Ajdovščina	761	132.358	191.516	145	25	26	104	5.294	7.366
23. Lenart	1.833	231.238	294.314	171	46	40	87	5.027	7.358
24. Izola	638	36.508	65.021	178	8	9	112	4.564	7.224
25. Središče ob Dravi	710	103.897	172.104	166	26	24	92	3.996	7.171
26. KZ Krka	810	147.640	272.046	184	37	38	103	3.990	7.159
27. Dom, Koper	609	81.833	144.826	176	20	22	110	4.092	6.583
28. Jadro, Piran	300	24.300	47.447	195	10	8	80	2.430	5.931
29. Novo mesto	924	180.716	312.714	173	54	54	100	3.346	5.791
30. Beograd	5.928	661.252	970.529	147	172	177	103	3.844	5.483
31. Modna hiša, Maribor	2.836	312.235	562.975	180	117	116	99	2.669	4.853
32. Modna hiša, Ljubljana	1.833	223.841	342.914	153	91	79	87	2.460	4.341
skupaj blagovnice	42.158	5,187.257	8,746.028	169	1.149	1.122	98	4.515	7.795
Železnine — uvrstitev po nar Prometu na zaposlenega
(v 000 din) Januar—avgust 1985
Ind.
Samopostrežne trgovine — uvrstitev
januar—avgust 1985
Zap. št. — Blagovnica
1.	Mestinje (Jelša)
2.	Hrušica (Golovec)
3.	Poletarska 4 (Golovec)
4.	Fužine (Golovec)
5.	Likarca (Rudar)
6.	Trg kom. Staneta (Grmada)
7.	Riharjeva (Dolomiti)
8.	Černetova 23 (Grmada)
9.	Sojerjeva 64 (Grmada)
10.	Preskrba (Dolomiti)
11.	Slape (Golovec)
12.	Cerkvenjak (Potrošnik)
13.	Bonifacija (Dolomiti)
14.	Domžale (Grmada)
15.	Prisojna (Golovec)
16.	Cerkno (Rudar)
17.	Derčeva 29 (Grmada)
18.	Grosuplje (Dolomiti)
19.	Jeranova (Dolomiti)
20.	Rožanska 2 (Grmada)
21.	Oprema, Rovte (KGZ Sora)
22.	Titova 351 a (Grmada)
23.	Gregorčičeva 13 (Golovec)
24.	Portorož 5 (Preskrba)
25.	Rakovnik (Dolomiti)
26.	Vevče (Golovec)
27.	Zadobrovška88 (Golovec)
28.	Portorož (Preksrba)
29.	Samopostrežba (Trgopromet)
30.	Bratovševa ploščad (Grmada)
31.	Zaloška 87 (Golovec)
32.	Zadvor (Golovec)
33.	Tržaška 37 b (Dolomiti)
34.	Pod Naklom (Dolomiti)
35.	Ul. Bratov Babnik (Grmada)
36.	COP Celje (Golovec)
37.	Cesta na Brdo (Dolomiti)
38.	Rožna dolina IX (Dolomiti)
39.	Zalog (Golovec)
40.	Iga vas (Trgovina Rakek)
41.	Celovška 30 a (Grmada)
42.	Vnanje gorice (Dolomiti)
43.	Vrhovci (Dolomiti)
44.	Spodnja Idrija (Rudar)
45.	Celovška 99 (Grmada)
dajm	Kumulativni promet		Ind.	Zaposleni		Ind. Promet na zaposlenega			Ind.
ostor v m2	1984	1985		1984	1985		1984	1985	
217	87.000	167.550	193	9	9	100	9.666	18.617	193
168	39.278	75.152	191	5	5	100	7.856	15.030	191
245	92.948	157.404	169	12	11	92	7.746	14.309	185
335	124.858	242.645	194	17	17	100	7.344	14.273	194
138	22.589	42.358	188	4	3	75	5.647	14.119	250
294	99.160	169.255	171	14	12	86	7.082	14.105	199
238	130.202	225.393	173	17	16	94	7.659	14.087	184
71	29.230	55.221	189	4	4	100	7.307	13.805	189
220	91.741	151.859	166	12	11	92	7.645	13.805	181
321	112.140	177.130	158	15	13	87	7.476	13.625	182
284	111.209	190.696	171	14	14	100	7.944	13.621	171
57	24.231	40.523	167	3	3	100	8.077	13.508	167
290	90.646	160.376	177	11	12	109	8.241	13.364	162
118	70.378	159.945	227	12	12	100	5.865	13.329	227
64	39.732	66.539	167	5	5	100	7.946	13.308	167
127	48.813	79.620	163	6	6	100	8.135	13.270	163
350	85.265	143.490	168	11	11	100	7.751	13.045	168
240	93.753	168.453	180	13	13	100	7.211	12.958	180
154	77.972	142.504	183	11	11	100	7.088	12.955	183
220	113.468	180.779	159	• 15	14	93	7.565	12.913	171
95	32.999	64.531	196	5	5	100	6.599	12.906	196
250	107.314	179.434	167	15	14	93	7.154	12.817	178
188	54.895	88.942	162	8	7	88	6.862	12.706	185
110	30.862	63.210	205	5	5	100	6.172	12.642	205
349	41.113	151.101	367	13	12	92	3.162	12.592	398
200	80.267	137.408	171	11	11	100	7.297	12.492	171
116	27.437	49.685	181	5	4	80	5.487	12.421	226
245	62.578	134.944	215	12	14	116	5.215	12.267	235
107	68.370	122.299	179	10	10	100	6.837	12.229	179
210	86.076	145.345	169	12	12	100	7.173	12.112	169
83	51.951	84.757	163	8	7	88	6.493	12.108	186
150	51.254	84.564	165	7	7	100	7.322	12.081	165
257	75.244	144.219	192	12	12	100	6.270	12.018	192
279	98.382	155.615	158	14	13	93	7.027	11.970	170
288	77.964	131.476	169	10	11	110	7.796	11.952	153
840	—	167.292	-	~	14	-	-	11.949	
130	46.960	82.546	176	8	7	88	5.870	11.792	201
254	83.180	129.463	156	12	11	92	6.932	11.769	170
210	88.772	152.358	172	11	13	118	8.070	11.727	145
38	41.952	82.024	196	7	7	100	5.993	11.717	196
84	28.436	46.801	165	5	4	80	5.687	11.700	206
108	44.951	81.854	182	8	7	88	5.618	11.693	208
175	70.768	128.424	181	10	11	110	7.076	11.675	165
74	50.394	92.135	183	8	8	100	6.299	11.517	183
135	39.511	69.034	175	6	6	100	6.585	11.506	175
V mesecu juniju smo pri preglednicah blagovnic in samopostrežnih trgovin {uvrstitve po najvišjem in najnižjem prometu na zaposlenega} obljubili, da bomo v bodoče spremljali tudi specializirane trgovine - trgovine z železnino, gradbenim materialom, tekstilom, pohištvom itd. Ker smo s časom (poročila za statistične informacije morajo biti dostavljena M-Interni banki do 20. v mesecu za pretekli mesec) in tudi s prostorom zelo na tesnem, vam bomo tokrat prikazali preglednice za vse blagovnice po rang listi za dobo osmih
mesecev, isto velja za samopostrežne trgovine, vendar le za tiste po najvišjem prometu na zaposlenega, ki imajo povprečje na zaposlenega višje od 11.500 dinarjev.
Na željo mnogih smo preglednico razširili od dosedanjih 30 samopostrežnih trgovin na 45. Ravno tako smo razširili preglednico pri uvrstitvi po najnižjem prometu na približno 45.
Tako je ostalo 170 samopostrežnih trgovin v »zlati sredini«, s prometom na zaposlenega od 7 do 11,5 milijona dinarjev.
Zap.
št. - specializirane prod.
(v 000 din)
Prodajni
150
260
211
198
158
226
231
164 194
69
197
172 248 168 222 156 204 174
178
173 176 139 146 158
179 179
165 244 173 143 182 176
1.	Donat R. Slatina (Jelša)
2.	Izbira (Dolomiti)
3.	Na križišču (Dolomiti)
4.	Dobrič (KZ Trebnje)
5.	Gradec 1 (KZ Metlika)
6.	Višnja gora (KZ Stična)
7.	Velike Lašče (Dolomiti)
8.	Kovina (Izbira P.)
9.	Veliki Gaber (KZ Trebnje)
10.	Železnina (Trgopromet)
11.	Mirna (KZ Trebnje)
12.	Trebnje (KZ Trebnje)
13.	Logatec (Dolomiti)
14.	Kostanjevica (Agrokombinat)
15.	Boh. Bistrica (Trgovine)
16.	Odd.vblagov. (Gradišče)
17.	Mokronog (KK Trebnje)
18.	Stična (KU Stična)
19.	Velika Loka (KZ Trebnje)
20.	Polje (Golovec)
21.	Zagradec (KZ Stična)
22.	Ambrus (KZ Stična)
23.	Železnina (Potrošnik)
24.	Dvor (Standard)
25.	Bač R. Slatina (Jelša)
72
210
176
80
36
13
97
136
100
119
118
214
93
60
66
12
113
186
136
70
140
55
82
■396
678
627
96?
25.*»®
137.53^ 79.91
37.74
SO-^lifino
664 ^52
$
1«
51.940 '?®8
11.37
136
.597
•326
j||
'453
769
januar-avgust 1985
Zap. št. — Blagovnica
Prodajni Kumujjl 1984
iti']*
prostor v m2
po najvišjem prometu na zaposlenega
__________________________________ (v 000 din)
1.	Grad. mat.
(KŽK Gorenjske)
2.	Grad. mat.
(KZ Črnomelj)
3.	Jurketinec (Zarja)
4.	Grad. mat. (KZ Cerknica)
5.	Grad. mat. (Dolomiti)
6.	Grad, mat. (Trgopromet)
800
46
30
305
985
121.327 092
43-92? 94° 67T9 7^ 32.966 '57 83.241 615
86.400 746
Ind.	Zaposleni		Ind. Promet na zaposlenega			Ind.
	1984	1985		1984	1985	
181	1	1	100	25.404	45.946	181
199	6	6,6	110	22.922	41.424	181
216	5,9	5	85	13.545	34.536 •	255
177	2	2	100	18.874	33.313	177
251	2	2,6	130	16.728	32.295	193
190	1	1	100	16.334	31.046	190
213	6,3	6	95	13.460	30.084	224
132	14	13,5	96	21.295	29.128	137
171	3	3	100	16.995	29.091	171
195	8	8	100	13.863	27.076	195
152	4	4	100	17.119	25.980	152
141	4	4	100	16.600	23.338	141
202	4	4	100	11.513	23.252	262
119	3	2	67	12.604	22.527	179
212	5,1	4,9	96	10.114	22.350	220
192	5,7	5,4	95	10.978	22.200	202
171	5	4	80	10.388	22.142	213
194	1	1	100	11.376	22.136	194
142	3	3	100	15.352	21.866	142
215	13,7	13,3	97	9.838	21.829	222
167	4	5	125	16.232	21.798	134
271	1	1	100	7.790	21.178	271
179	6	6	100	11.487	20.512	179
191	3	3	100	10.702	20.484	191
....	203	10	10	100	9.926	20.177	203
jvišjem	prometu na zaposlenega					
					(v 000 din)	
Ind.	Zaposleni		Ind. Promet na zaposlenega			Ind.
				1984	,1985	
175	5	5	100	24.265	42.418	175
188	2	2	100	21.964	41.275	188
141	3	3	100	22.397	31.649	141
181	3	2	67	10.988	29.878	272
213	5,4	6	111	15.415	29.602	192
208	6,7	6,7	100	12.895	26.828	208
Samopostrežne trgovine - ^ po najnižjem prometu na zaposlenega
januar-avgust 1985
Zap. št. - Blagovnica
Prodajni
1.	Piran 15 (Preskrba)
2.	Ukanc (Trgovine)
3.	Izola 90 (Preskrba)
4.	Market Ormož (Zarja)
5.	Radenci (Sloga)
6.	Kostrivnica (Jelša)
7.	Preskrba (Univerzal)
8.	Krško (Agrokombinat)
9.	Šestova (Metlika)
10.	Negova (Sloga)
11.	Izbira Sr. vas (Trgovine)
12.	Bife delikatesa (Metlika)
13.	Trnovska vas (Izbira P.)
14.	Kobilje (Univerzal)
15.	Market Izola (Preskrba)
16.	Podsreda (Jelša)
17.	Sam. Gornji g. (ZKZ Mozirje)
18.	Juršinci (Izbira P.)
19.	Vera G. Bistrica (Univerzal)
20.	Ljubno (ZKZ Mozirje)
21.	Dolga vas (Univerzal)
22.	Poslovalnica 4 (KK Sevnica)
23.	Panorama (Izbira P.)
24.	Rakek 167 (Trgovina Rakek)
25.	Center, Rogatec (Jelša)
26.	Merkur, Bistrica (Jelša)
27.	Preskrba (Izbira)
28.	CMD Ptuj (Izbira P.)
29.	Izvir (Univerzal)
30.	Dgbrovnik (Univerzal)
31.	KŽK Gorenjske (Kom. servis)	150
32.	PC Ločna (Standard)	365
33.	Grahovo (Trgovina Rakek)	38
34.	Majšperk (Izbira P.)	76
35.	Šentvid (Šmarje)	78
60
346
38.	Trebnje (Trebnje)	362
39.	Poslovalnica 17 (KK Sevnica)	54
40.	Šentjanž (KK Sevnica)	55
41.	Podlehnik (Izbira P.)	56
42.	Sečovlje (Preskrba N.)	143
43.	Market Post. (Izbira N.)	237
44.	Cirkulane (Izbira P.)	101
45.	Rečica (ZKZ Mozirje)	82
46.	Velika Loka (Trebnje)	183
(v 000 din)
80
45
78
141
197
70
65
60
95
180
95 34 65 40
203
40
120
87
144
116
65
161
89
45
96 213 114 111
65
65
«26
932
296
121
'08
36.	Zagorje (Izbira NT
37.	Market Šalara (Preskrba)
IS-15® o?®
2309SS
isps
3.400 29.426 13.874 9.872
6S <»4
39.126 14.130 '41 39.26« 43 17.410 524
29.256 23.396 11 876
34.919 286
29.302 32.476
iJ:S fo
26 186 '550
20.357 ®6 106.46	45
16.219$7
78.766
43.907 ®1 19 340 1 ^0
544
•405
•293
•487
•Oli
•266
20.066 892
Ind.	Zaposleni		Ind.	Promet na zaposlenega		Ind.
				1984	1985	
	-	4	—	—	3.530	—
255	5	6	120	2.044	4.359	213
177	6	6	100	2.526	4.481	177
155	8	8	100	2.887	4.489	155
-	-	10	-	-	4.559	-
148	3	3	100	3.176	4.706	148
151	3	3	100	3.135	4.751	152
152	13	13	100	3.187	4.856	94
197	7	7	100	2.730	5.380	197
159	4	4	100	3.370	5.372	159
636	3	4	133	1.133	5.406	477
153	8	8	100	3.670	5.616	153
204	4	5	124	3.468	5.659	163
173	3	3	100	3.291	5.707	173
170	20	18	90	3.035	5.728	189
181	2	2	100	3.169	5.747	181
237	4	7	175	4.253	5.767	136
139	9	9	100	4.348	6.024	139
173	4	4	100	3.532	6.110	173
171	9	11	122	4.363	6.122	140
181	5	5	100	3.482	6.305	181
173	7	8	114	4.179	6.318	151
164	6	6	100	3.899	6.401	164
162	3	3	100	3.959	6.431	162
167	9	9	100	3.879	6.476	167
155	7	7	100	4.214	6.498	154
160	8	8	100	4.059	6.501	160
153	13	12	92	3.947	6.522	165
176	5	5	100	3.635	6.586	181
151	6	6	100	4.364	6.592	151
160	5	5	100	4.070	6.617	160
150	26	24	92	4.094	6.635	162
164	4	4	100	4.055	6.663	164
174	7	8	114	4.420	6.729	152
175	3	3	100	3.854	6.756	175
163	3	3	100	4.138	6.764	163
180	24	21	87	3.282	6.772	206
170	11	11	100	3.991	6.783	170
165	3	3	100	4.113	6.786	165
117	6	6	100	5.840	6.814	117
187	7	7	100	3.653	6.828	187
171	6	5	83	3.348	6.878	_ 205
162	18	18	100	4.280	6.923	162
151	6	6	100	4.576	6.932	151
140	6	7	117	5.789	6.957	120
__ 180	4	4	100	3.891	6.989	180
Tokrat smo pričeli tudi z objavljanjem P° )jaZ6,e nine in prodajalne gradbenega material*'! ve so nekoliko težje, saj te trgovine delajo pod ra*. 9oji in na različnih krajih. Da pa bi tudi pri specia1 8°vinah ustvarili primerjalno sliko, smo za začetek
(Z-
So
nico za železnine in prodajalne gradbenega J samo za tiste, ki imajo najvišji promet na zaposlen*] nem materialu od 25 milijonov dinarjev na^ eleznj.
Z razširitvijo pregleda poslovalnic želimo ustreči vsem, da se bodo tudi v bodoče organizacije oziroma prodajalne lahko primerjale med seboj in na svojem področju iskale možnosti za še boljše poslovanje.
Prihodnji prikaz bomo dopolnili še s preglednicami za prodajalne s pohištvom, tekstilom, obutvijo in športnim programom.
Jabolka M-KŽK Gorenjske
Miran Šubic
Naj-naj v Resju
V sklop temeljne organizacije kooperantov Kooperacija Radovljica Mercator-Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske sodi tudi nasad v Resju. Letošnja sezona obiranja jabolk sicer že pomeni preteklost, postregla pa je tudi z mnogimi »naj« presežniki, ki nazorno pričajo o vsem, kar se v Resju dogaja med letom in ne smo v tistem mesecu dni, ko sadjarji pobirajo plodove svojega dela in narave.
Ljudje: ti so v Resju res »naj«. Celo naravo posekajo kadar je treba, saj odloča vrhunsko sadjarsko znanje ing. Tineta Benedičiča, raziskovalca in velikega zaljubljenca v nasad, ki je v mnogočem njegovo delo. Zaposlenih je malo, zato pa velja pohvaliti priložnostne obiralce, ki sleherno leto pomagajo pri obiranju - za dokaj dober zaslužek. Pridni so', bodisi upokojenci ali tisti, ki celo v službah vzamejo dopuste, da obirajo v Resju. Prav zaradi tega so ljudje eden od presežkov nasada, kjer vsi zaposleni delajo pridno in zlasti strokovno. Zato ni čudno, da je tovariš inženir Benedičič poleg vsega tudi sadjarski pedagog, saj z različnimi oblikami dela skuša svoje res bogate izkušnje prenesti na druge.
Letina: letos res ni bila čisto v znaku »naj«, zato pa je bila razgrabljena kot še nikoli. Kakšnih 800 ton jabolk je privabilo tako množico kupcev od blizu in da-
leč, da je bilo včasih zaradi čakanja kar precej hude krvi. Dober glas seže v deveto vas in zato so letos vsa jabolka v Resju pri Podvinu zlahka prodali. To velja tako za sindikalne organizacije, ki so stalni veliki odjemalci, kot tudi za posameznike, ki so jabolka lahko tudi sami nabrali. Povedati je treba, da nasad v Resju ni občutil pozebe, ki je precej prizadela nižje ležeče nasade. Tako je bila letina dobra, 30 hektarjev velik nasad pa v prihodnjem letu računa še z eno novostjo: na 6 hektarih bodo prvič začeli z obiranjem. Najbolj priljubljeni sorti sta jonatan in zlati delišes, vse možnosti za to pa imajo tudi novejše kot ajdared in druge. Vse skupaj zaokrožuje podobne letine, ki je bila zares rekordno hitro prodana.
Cene: tudi te so bile »naj«, vendar ne po višini, kot smo navajeni. Ravno obratno! Mnogi
menijo, da so bile prenizke in je bil zaradi tega pravi naval na sadje iz Resja. Seveda cene ne določajo v nasadu, za to so bile njihove pripombe upravičene. Res - morda bi lahko iztržili več, obenem pa so s takimi cenami pomagali delavcu, ki v skrbi za ozimnico vse prevečkrat lahko samo zmajuje z glavo nad cenami, ki mu onemogočajo nakup. Tudi po tem je bil torej nasad izjema, cena 75 dinarjev za najboljša jabolka in potem še popusti za sindikalne organizacije pa res ni primerljiva za maloprodajno v trgovinah.
Še bi lahko naštevali presežnike nasada, ki je največji te vrste na Gorenjskem in dokazuje, da se da s strokovnim in predanim delom zares veliko storiti. Ko smo v dneh obiranja videli pridne obiralce, ki so zaslužili dodatek k osebnemu dohodku ali pokojnini in zagnane delavce TOK, smo seveda kar pozabili, da delo sadjarjev z ing. Tinetom Benedičičem traja vse leto. In če je bil glavni »problem« pomanjkanje lesenih zabojčkov, potem lahko res razumemo pravo ihto kupcev, ki so prišli iskat kakovostna jabolka na Gorenjsko tudi od precej daleč. »Poleg cene me privabi tudi kakovost jabolk,« je bila ocena enega od tistih, ki so s polnim avtom jabolk odhiteli iz Resja. Vse skupaj zaokrožuje podobo letošnje letine jabolk, ki je bila od lanske boljša za kakšnih 50 ton. Upajmo, da bo tudi prihodnje leto tako!
Inovacijska dejavnost v M-KŽK Gorenjske
Miran Šubic
Lastna glava in roke
Vsak dan poudarjamo pomen lastne pameti, inovacijske dejavnosti in s tem uspešnega poslovanja, a mnogokrat zaman iščemo model takšnega kolektiva. V M-KŽK Gorenjske so srečni, da ga lahko kaj hitro predstavijo: to je TOZD Agromeha-nika, ki ima svoj sedež v Hrastju pri Kranju.
Na letošnji podelitvi priznanj inovatorjem kranjske občine so priznanja dobili Friderik Lazar in Bojan Šinkovec (prva stopnja) ter Andrej Valjavec, Alojz
Gantar in Darko Torkar (tretja stopnja). To dokazuje, da ta dejavnost pri njih ni nobena modna muha ampak stalen proces, ki je, po besedah tovariša Tor-
Uspešnost se velikokrat meri s prihranki pri inovacijah. Ker sta Friderik Lazar in Bojan Šinkovec dobila priznanji inovatorjev leta prve stopnje v kranjski občini, poglejmo, koliko znaša prihranek samo pri nekaterih uspešnih inovacijah. Pri družini izpopolnjenih in novo oblikovanih traktorskih nošenih črpalk gre za znesek 43 milijonov, pri traktorski škropilnici 770 I je to 2 milijona, pri črpalkah za škropilnico pa kar 60 milijonov dinarjev!
Kmalu bo minilo leto dni, odkar Celjani In okoličani lahko nakupujejo v Mercatorju. Center osnovne preskrbe M-Rožnikovega tozda Golovec je končno zaživel v celoti, saj je začela s polno paro obratovati tudi kuhinja restavracije »Pri hrastu«.
V minulem letu dni smo skušali z raznimi akcijami opozoriti, da MERCATOR-KIT v Celju ponuja nekaj več. Reklamne prodaje, degustacije, demonstracije raznih izdelkov in druge akcije so pritegnile številne kupce in jih navdušile. Uspehu so botrovali delavci v trgovini, številni proizvajalci iz sozda in poslovni partnerji, naš Studio za ekonomsko propagando, pa tudi velika naklonjenost uprave tozda Golovec do takšne oblike dela. Snujemo že nove stike s kupci In upamo, da bomo spet uspešni. Fotografija prikazuje degustacijski prostor, urejen ob eni od pokušin. Tekst in foto Mile Bitenc
karja, normalen del proizvodnje. Zato seveda ni čudno, da so izboljšave pri škropilnicah, mo-tokultivatorjih in črpalkah dokaz, da v tozdu Agromehanika zares mislijo s svojo glavo. Povezava s tovarno Tomo Vinkovič to vse potrjuje, saj skupni napori obeh kolektivov dobivajo čisto konkretna priznanja v proizvodnji. Dolga leta inovativnega dela Friderika Lazarja - pri zadnjih dosežkih mu je pomagal tudi Bojan Šinkovec - dokazuje, da je tozd Agromehanika na pravi poti razvoja. Zdaj so popravili tudi svoj standard, delajo v lepših in boljših prostorih, proizvodnja pa je tista, ki najbolje predstavlja inovativno dejavnost v praksi
»Računamo, da bomo lanski izvoz povečali za približno petkrat in bo znašal kar okoli milijon dolarjev. Že prihodnje leto pa bomo to vsoto vsaj podvojili, saj smo že podpisali precej pogodb in so takšne ocene realne,« pravi tovariš Lazar. Okoli sebe je zbral sposobne ljudi, ki v sicer majhnem kolektivu dosegajo velike uspehe. Zdaj so zaposlili še dva mlada strokovnjaka za kmetijske stroje in inovativnih predlogov je toliko, da morajo dobesedno delati selekcijo med idejami, saj vseh dobrih v proizvodnji ne morejo uresničiti. Če ob tem dodamo, da je čas konjunkture na tem tržišču minil, potem je ob večanju izvoza pohvalno tudi to, da bodo doma predvidoma uresničili načrte prodaje.
»Osemnajst let že traja proces, v katerem ima inovativno delo svoj delež in zato upamo, da bomo za realizacijo nekaterih predlogov dobili tudi poseben kredit, ki je zaradi pomoči v takšnih položajih imenovan inovacijski«, je dejal tovariš Lazar. Vsekakor pa se bo nadaljevala njihova usmeritev v izvoz - zlasti na Poljskem in v SZ dosegajo velike uspehe, računajo pa tudi na prodor v Alžirijo. Vse to ima seveda podlago v trdem delu vseh zaposlenih, kjer je »režij-cev« zelo malo. Vsemu skupaj pa daje okvir dejstvo, da v Agro-mehaniki delajo z lastno glavo in rokami.
Kako do boljšega mleka
Dr. Leo Šušteršič
Higiena ob molži se izplača
Nove
brazde
Iz pospeševalne službe M-Kmetijskega zavoda Ljubljana
Ing. Metod Marolt
Zreja žrebeta brez materinega mleka
Ta ugotovitev še posebno velja za črede, ki imajo probleme z mlekom, ki vsebuje visoko število celic in bakterijskih kontaminentov, torej za hleve s prikritim in kroničnim mastitisom in pomanjkljivo higieno.
Kobila takoj po porodu izloči iz vimena spremenjeno mleko, ki ga še drugače imenujemo mlezivo ali kolostrum. To je enkraten izloček mlečne žleze, ki vsebuje veliko vitaminov (A), mineralov in zaščitnih snovi. Te sestavine varujejo žrebe v prvem obdobju po žrebitvi pred različnimi infekcijami in obolenji, zato moramo poskrbeti, da žrebe uro ali dve po žrebitvi, ko se pojavi nagon po sesanju, dobi mlezivo.
Higiena v hlevu se začne na suhem in čistem ležišču. Ne priporočamo nastiljanja z žagovi-no, drobirjem in podobnim. S tem dosežemo, da ostane vime čisto, v namolženem mleku se zmanjša vpliv mikrobov, ki izvirajo iz umazanih tal, obenem pa si prihranimo mnogo časa, ki bi ga sicer porabili za čiščenje seskov in vimena. Pred molžo je treba ležišče (ali stojišče) poče-diti in nastlati s slamo, listjem in podobnim.
Čiščenje seskov pred molžo
Če seske očistimo in dezinfi-ciramo s primernim sredstvom, npr. Zlatorogovim Zlatol Jodi-pom 5 odstotkov je sesek skoraj očiščen mnogih bakterij, zlasti še prenašalcev vimenskih vnetij in mastitisov. Seveda morajo ta sredstva tudi varovati in ščititi seskovo kožo. S tem lahko pridobimo čisto mleko.
Navajamo uspešnost različnih načinov čiščenja:
-	če vsem kravam očistimo seske z eno in isto krpo ali brisačo, je omogočena 100 odstotna prisotnost mikrobov v mleku;
-	če posameznim kravam čistimo seske s suho papirnato brisačo, je prisotnost 33 odstotna;
-	če seske čistimo in dezinfi-ciramo s papirnato brisačo, namočeno v primerno razkužilo, potem se možnost dostopa bakterij v sveže namolženo mleko zmanjša na 25 odstotkov.
Tako se v surovem svežem mleku možnost okužbe že v samem začetku pridobivanja mleka zmanjša za kar 75 odstotkov. Vse to pa ni dovolj, če ne očistimo še molznih naprav, ker se mleko kontaminira na umazanih površinah naprave. Če se molzno enoto ali sesno čašo med molžo snamemo, jo je treba pred ponovno nastavitvijo prečistiti z mnogo vode. Zelo koristno je vedeti, da vsebuje samo en gram hlevskega gnoja 40 milijonov mikrobov. En sam gram gnoja dvigne v 100 litrih mleka začetno vsebnost za
400.000	mikrobov v 1 ml (kubični centimeter).
Dezinfekcija seskov po molži
V čredah, kjer pridobivajo mleko, ki ima stalno več kot
250.000	celic v 1 ml, moramo po vsaki molži opraviti dezinfekcijo seskov z namakanjem v posebni alikator. S tem uničimo mikrobe, ki se nahajajo na seskih. V takih hlevih je treba enkrat dnevno dezinficirati seske tudi presušenim kravam pred porodom in visoko brejim telicam, saj vemo, da nastajajo vse nove infekcije vimenskih vnetij prav pri presušenih kravah.
Nekateri uporabljajo pri strojni molži posebna mazila za seske, vendar tako mazanje iz več razlogov ni potrebno.
Vrstni red molže
Da bi preprečili širjenje bolezenskih klic in bolezni od bolnih na zdrave živali in da bi zmanjšali možnost vnosa zaviralnih snovi kot so antibiotiki, razna zdravila, razkužila ipd. z mlekom zdravih živali v skupno količino namolženega mleka, je treba uvesti določen red molže. V hlevih s privezano živino najprej pomolzemo mlade in zdrave molznice, potem take z zdravstvenimi motnjami vime-
na, nazadnje pa naj pridejo na vrsto živali, ki dobivajo zdravila.
Podatki o stanju v hlevih so na voljo pri vsaki primerno urejeni veterinarski postaji ali zavodu. V molziščih je taka triaža zelo otežkočena, vendar je treba tudi tukaj izločiti mleko bolnih in pravkar zdravljenih živali in take živali pomolsti s posebnim vrčem. Seveda ga moramo dobro oprati in razkužiti, pred-no ga potem uporabimo za zdravo žival.
Menjava sesnih gum
Sesne gume moramo menjati dvakrat letno, ker po šestih mesecih izgubijo prožnost, posta-
nejo porozne, se začnejo luščiti in trgati in jih ne moremo več primerno očistiti. Za molžo postanejo neprimerne, v mleku pa zasledimo povečano število mikrobov. Sočasno menjamo tudi vse plastične in gumijaste dele stroja, ki pridejo v neposredni stik z mlekom in jih nadomestimo z novimi.
Nekoč in danes
Kancijan Hvastija
Kmetijski
obdelovalni
stroji
na
Slovenskem
Veliko obdelovalne površine in različni dolinski in gorski predeli obdelovalnih zemljišč so na Slovenskem že po prvi svetovni vojni zahtevali od takratnih kmetov, da je bila zemlja obdelana s posebnimi obdelovalnimi stroji, seveda za vse vrste zemlje - peščene, ilovnate itd.
Te površine so zajemale tretjino vseh kmetijskih površin (tu so zajeti tudi vrtovi in sadovnjaki). Obdelane so bile pretežno s kmetijskimi stroji, ki vam -jih bomo tekom zimske sezone predstavili v rubriki Nove brazde. V primerjavi s predvojnim stanjem so se naše obdelovalne površine skrčile - zaradi zaraščanja površin v gozd, številnih gradenj in opuščanja obdelovalnih površin v višjih legah.
Čiščenje in dezinfekcija molznih naprav
Največji vir in najpomembnejši vzrok onečiščenega mleka so umazane in nerazkužene molzne naprave. Dobro vemo, da okoli 90 odstotkov mikrobov, kontaminentov mleka, prihaja z molznih naprav in le 10 odstotkov iz zraka, vimenskih vnetij itd. V času med dvema molžama se namreč na neopranih ali nezadostno opranih delih, s katerimi prihaja mleko v neposreden stik, bakterije bogato razmnožijo, zlasti še, ker sčasoma postajajo dobro prilagojene na okolje. Z naslednjo molžo se vsa tako razmnožena bakterijska kultura odplakne v nanovo
namolženo mleko in takorekoč cepi sveže, intaktno mleko z več milijonskim številom mikrobov. Tako nastaja začarani krog pridobivanja slabega mleka, ki ga pa zlahka in takoj prekinemo s čiščenjem in dezinfekcijo molznih naprav, sledeč programu in navodilom strokovnih in tehničnih služb.
Njivske površine so se tako zmanjšale za 3 odstotke. Tudi struktura njivskih površin se je spremenila - zmanjšali so se posevki žit in vrtnin, povečali pa so se posevki industrijskih in krmilnih rastlin. Po vojni so kmetijske zadruge dobivale večji pomen v zadružništvu. Povečalo se je število in zanimanje zadružnikov za sodelovanje z zadrugami. Način obdelave zemlje se je spremenil in tako se je iz dneva v dan
Prvo mleko izgubi lastnosti .mleziva po treh do štirih dneh. Iz mlečne žleze se izloča mleko, ki je skromnejše in ne vsebuje obrambnih snovi. Kobila ima v začetku laktacije od 15 do 25 I mleka dnevno, kasneje količina pade na 10 I in manj.
Priporočljivo je, da v prvih 24 urah namolzemo manjšo količino kolostruma, dve steklenički po približno 250 ml, in ga globoko zamrznemo za rezervo. Ker je skoraj nemogoče ali le v redkih primerih mogoče vzrediti žrebe brez mleziva, si pomagamo z mlezivom druge kobile ali pa žrebe previdno podtaknemo pod drugo kobilo, ki ima obilo mleka. Zamrznjeno mlezivo pred uporabo odtajamo in segrejemo na telesno temperaturo. Tako lahko rešimo žrebe, če je mati ob žrebitvi poginila, dobila vnetje vimena ali je brez mleka. Prvi napoj naj bo v takih primerih, če je le mogoče, mlezivo. Kasneje žrebe hranimo s kravjim mlekom, ki pa je še enkrat bogatejše z blejakovinami in mlečno tolščo, zato ga moramo razredčiti in osladiti, sicer dobi žrebe drisko. Mleku dodamo na liter tretjino vode in veliko žlico sladkorja (15 g). Kravje mleko mora biti sveže in toplo. Mleko dajemo s pomočjo stekleničke s cucljem po 200 do 250 ml pri vskem napajanju. Na dan dajemo prvi teden starosti 10 do 12 krat, v drugem tednu le še 6 do 8 krat in ponoči na 4 do 6 ur. Količino mleka s starostjo' ustrezno zvišamo na pol litra mleka pri vsakem napajanju.
uveljavljala zamisel o skupnem obdelovanju zemlje.
Pomembno pionirsko delo pri uvajanju nove mehanizacije, posebno traktorjev, so imele kmečke delovne in splošne kmetijske zadruge. Tako je bila zadružna aktivnost na področju mehanizacije kmetijstva organizirana pretežno v obliki strojnih odsekov pri kmetijskih zadrugah.
Nadaljnji razvoj je omogočal tudi nabavo različnih malih
Že s 14. dnem starosti ponudimo žrebetu v posebno korito dobro seno in krmno mešanico, da lahko je po volji. Mešanico močne krme sestavimo iz zdrobnega ovsa, otrobov, posnetega mleka v prahu ali mes-no-kostne moke (10%) in 2 do 3% rudninsko vitaminske mešanice. Za žrebeta je primerna tudi tovarniška krmna mešanica za vzrejo telet, TL-starter. Žrebeta krmimo z mešanico, sestavljeno iz dveh delov ovsa in enega dela TL-starterja. Močne krme dajemo v začetku pol kilograma, količino pa povečujemo, tako da v četrtem do petem mesecu starosti dobi 2 do 2,5 kg na dan.
Foto Kancijan Hvastija
kmetijskih strojev, brez katerih si danes ne moremo zamišljati sodobnega kmetijskega posestva. S tem je končno marsikje zamrlo obdelovanje zemlje s sicer še dobrimi obdelovalnimi stroji, katere so večinoma pretopili v staro železo. No, nekaj jih je še ostalo. Oglejmo si te stroje z opisom in praktično uporabo! Morda jih kdo med vami še uporablja? Sporočite to uredništvu našega časopisa ali sami napišite kaj o tem!
Kmetijska družba v Ljubljani.
Univerzalni plugi:
sestavni deli Sack-ovega pluga z dvojnim gredljem.
.2.
n
3
J
>
0)
3
■o
0}
.2.
a>
E
*
o
'eo
"n
.1
j«
17 2316 25 2^ 27 26 21 18
1.	Lemež
2.	Deska
3.	Glava
4.	Plaz mali
5.	Plaz veliki
6.	Vijaki z malicami za pritrditev gredlja
7.	Ročice
8.	Črtalo
9.	Kozolec-
10.	Lemež za prašenje
11.	Deska
12.	Prašilec
13.	Kozolec
14.	Gredelj
15.	Kavelj za verigo
16.	Veriga za gredelj
17.	Levo kolo plužne
18.	Desno kolce
19.	Kavelj za vprego
20.	Regulacijski locenj
21.	Os
22.	Levi nastavek
23.	Spona
24.	Okvir
25.	Žabica
26.	Ležaj za gredelj
27.	Regulac ijski locenj
31 28
28.	Spona za jarem
29.	Leva veriga za samovod
30.	Dvojna matica za samovod
31.	Desna veriga za samovod
32.	Popolna veriga za samovod
33.	Držalo za otiko
34.	Leseni ročaj na ročici 35 Kljuka za otiko
36. Ključ
Je naše mleko gnojnica bele barve? Foto Andrej Dvoršak
Iz M-Kmetijske zadruge Ljubljana
Stane Jesenovec
Sto naših kmetov na pliberškem sejmu
Mercatorjev
mozaik
M-Ljubljanske mlekarne napravile vtis
Stane Jesenovec
Gostili
koroške zadružnike
Dvakrat smo se v preteklem obdobju, pod vodstvom marljivega organizatorja Bineta Otorepca, mudili med rojaki na Koroškem.
25. avgusta so se člani Gašperjeve bralne značke udeležili tovariškega srečanja slovenskih
borcev iz Avstrije, Italije in Slovenije pri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo. Predstavni-
ki slovenske manjšine in tudi nemško govoreči demokrati so spregovorili o stopnjevanju pritiska desnih, s strani deželne vlade podprtih sil na našo narodno skupnost. Trenutno se ta najbolj kaže v zahtevani delitvi šoloobveznih otrok in v pritisku na slovensko vodstvo Tovarne celuloze Obir. Po vsebini in obliki ter moči spominja na tiste dni pred 2. svetovno vojno, ko so Slovencem pobrali prav vse pravice: v šoli, javnem življenju, cerkvi in gospodarstvu. Zato je bilo še toliko bolj razumljivo pozivanje vseh, da morajo Slovenci strniti svoje vrste - kljub različnemu političnemu prepričanju - in neuklonljivo zahtevati uresničitev 7. člena državne pogodbe.
Na tej spominski slovesnosti je spregovoril član osrednjega odbora bralne značke Karla Prušnika-Gašperja in predstavil razvejenost te oblike povezovanja prebivalcev Slovenije z rojaki. Izrekel je željo, da bi tudi med rojaki vpeljali Gašperjevo bralno značko.
1. septembra je šlo na Koroško sto_kmetov z Dobrove, Horjula in Šentjošta, torej iz Merca-tor-Kmetijske zadruge Ljubljana, TZO Ljubljana-Vič. Njihov cilj je bil pliberški sejem »Jar-mak«, ker pa so želeli spoznati tudi našo Koroško in njeno polpreteklo zgodovino, so si ogledali zelo bogato zbirko muzeja NOB v Slovenj Gradcu in se ustavili ob pomniku »Zmagi in miru« na Polani pri Prevaljah.
Kakšne vtise so zbrali na Jar-maku in v Pliberku? Da je ponudba le boljša kot na naših splošnih sejmih, da je to tudi ali predvsem prodajni sejem in da se v Pliberku še vedno najbolj splača ustaviti v vse bolje založeni samopostrežni trgovini slovenske Zadruge.
Ob povratku so bili veseli priložnosti, da med potjo od Pliberka do Ljubelja opazujejo nekatere značilnosti pokrajine in njene uporabe v kmetijstvu. Prepričali so se, da kmetje resnično sadijo predvsem koruzo in da je močno razširjena paša goveje živine.
Udeleženci tovariškega srečanja pri Peršmanu. Spomenik v ozadju je stal na pokopališču v Velikovcu. Tam so ga Slovencem nenaklonjeni ljudje razstrelili, naši rojaki pa so ga potem postavili pred Peršmanovim spominskim domom.
Direktor muzeja NOB v Slovenj Gradcu je, kljub nedeljskemu dopoldnevu, odprl muzejska vrata in našim kmetom razložil vlogo in pomen te ustanove na Koroškem.
Kako veliko je zanimanje med člani GK Zadruge iz Pliberka za delo naših kmetov, kmetijske zadruge in mlekarne, pa tudi za nakupe, je dokazal poučni izlet rojakov v Ljubljano in njeno okolico, 21. septembra. Kot nam je povedal pliberški organizator tega enodnevnega odkrivanja dela naše deželice, vodja Pliberške Posojilnice Jože Nachbar, so pustili v središču te 6.500 glave, pretežno slovensko govoreče občine, precej kandidatov za izlet, ker zanje ni bilo več prostih sedežev v dveh avtobusih. Prvotno so nameravali pripotovati le z enim avtobusom.
Prva postaja: kvintet »Stari Ljubljančani« je zapel devetdesetim kmetom in kmeticam z avstrijske Koroške »Pozdravno pesem« Minke Krvine. V sejni dvorani na Tolstojevi ulici jih je pozdravil podpredsednik izvršnega sveta občine Ljubljana Bežigrad, o razvoju, težavah, uspehih in načrtih M-Ljubljanski mlekarn jim je spregovoril mag. Janez Narat, o sodelovanju med ljubljanskimi in Pliberškimi kmetovalci in trgovci pa je nekaj podatkov navedel Bine Otorepec.
Predno so poskusili ljubljansko mleko, jogurte, sirne namaze in sire - prav vsi so jih pohvalili, še posebno sirne namaze, ki jih pri njih nimajo - se je v imenu gostov za povabilo ter prisrčen sprejem zahvalil mestni svetnik in referent za kmetijstvo občine Pliberk, Mirko Kumer, po poklicu kmet, ki je Ljubljančanom tudi opisal značilnosti te vzhodno-koroške občine. Vodja posojilnice Jože Nachbar je mag. Janezu Naratu za delavce M-Ljubljanskih mlekarn izročil sliko Slovenca, železničarja, slikarja samouka Stanka Sadjaka, »Umirajoči gozd«. Ta je slikarski odraz težave, ki vse bolj muči tudi naše rojake: kisli dež. Bine Otorepec je vodji samopostrežne trgovine Zadruge v Pliberku, Stanku Čiku, poklonil ploščo s slovenskimi reki o sreči.
Med ogledom mlekarne so gostje ugotovili, da to res ni več le mlekarna, ampak prava mlekarska industrija, ki predela dnevno do 400 tisoč litrov mleka, rada pa bi ga sprejela celo 700 tisoč litrov na dan. Živilski industrijski velikan bo praznoval prihodnje leto 30-letnico sedanje oblikovanosti in 1987. leta stoletje delovanja.
Druga postaja: Bil sem v avtobusu, ki sta ga spremljala direktor M-KZ Ljubljana, ing. Jože Tanko, in pospeševalka za Horjulsko dolino, Marjeta. Od Ljubljane do Polhovega Gradca so gosti poslušali razlago o delu zadruge, njeni organiziranosti in vpetosti med kmete ter v SOZD MERCATOR-KIT. Pri Ger-jolu v Smolniku je bilo organizirano srečanje z usmerjeno kmetijo, 700 m visoko nad morjem. Koroški kmetje so postavili številna vprašanja o poljedelskih, živinorejskih, strojnih, cenovnih, gospodarskih in splošno življenjskih posebnostih kmetije. Na vsa so dobili natančne
odgovore naprednega kmeta, njegove snahe in spremljevalcev iz zadruge.
Čudili so se, kako je mogoče uspešno kmetovati na teh bregovih in predvsem spraševali, zakaj ne pasejo živine. Odgovorili so jim, da kmetujejo s pridnostjo, znanjem, pomočjo zadruge in njenih pospeševalcev, navezanostjo na zemljo, srečo (da se je sin že poročil) in družinskim razumevanjem. Pasejo pa zato ne, ker je plast prsti tako plitva, da bi živina potrgala rušo in povzročila erozijo tal.
Tretja postaja: kosilo in petje pri Koširju, kot se po domače imenuje kmetija Jožeta Setnikarja. Da upravičeno slovi po dobri postrežbi, okusnih domačih jedeh in pristnem briškem vinu, je tudi tokrat dokazal gospodar z vsemi marljivimi kuharicami in pomočnicami. Sončna briška kapljica je ogrela srca, toplota kmečke hiše pa pridala moč, da so Korošci zapeli. O, ko bi pri nas lahko slišali tako sproščeno, spevno, ubrano in polnoštevilno petje! Tudi v ljubljanskih gostilnah in krčmah. Potem bi se upravičeno lahko hvalili, da so že trije Slovenci zbor. Pa se žal le hvalimo.
Ko jim je spregovoril še direktor M-KZ Ljubljana, ing. Jože Tanko, in jim izročil reprodukcijo čudovite Gasparijeve slike, smo resnično začutili, kako veseli so, da so se lahko nagledali očarljivega sveta Polhograjskih Dolomitov in spletli nekaj niti z domačimi.
Četrta postaja: pri Aliču v Setniku 1, kjer so popolni živinorejci. V pomoč jim je izdelovanje predmetov domače obrti. Sodoben hlev, velike okrogle betonske kašče, številni stroji -dovolj povodov za temeljit razgovor o tem, kako gospodarijo pliberški in tukajšnji kmetje. Kazalci na uri so neusmiljeno priganjali. Čeprav sta priganjala koruza in otavek, ki sta hotela do noči v silos, so pri Aliču skušali zaustaviti čas z okusnimi domačimi krofi in »kačjo slino«. Hvaležni so bili, da so lahko svobodno in z vso močjo zapeli, da se je slišalo do okoliških hribov.
Vodja posojilnice v Pliberku, Jože Nachbar, je bil izjemno vesel, da je poučni izlet čudovito uspel in prepričan je bil, da bodo o njem govorili še precej dni. Predvsem pa nihče ne bo več dvomil, da Posojilnica ni sposobna temeljito izpeljati vsega, česar se loti.
Pred vhodom na turistično Kmetijo na črnem vrhu nad Polhovim Gradcem je nastal spominski posnetek na tisti del udeležencev poučnega izleta, ki sta ga vodila direktor M-KZ Ljubljana, ing. Jože Tanko, in pospeševalka Marjeta.
Vezi med armado in delavci
Ljuba Sukovič, M-Standard, Novo mesto
M-Standard pokrovitelj kranjske garnizije
Naključje je hotelo, da smo bili Novomeščani po natanko desetih letih znova gostitelji športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja (LAO), ki je zadnjih pet let združeno s pregledom kulturnih in zabavnih dejavnosti in je trajalo od 11. do 15. septembra.
kulturna srečanja, na katerih so nastopili nogometaši, odbojkarji, košarkarji, plavalci in atleti iz vse Slovenije, v domu JLA pa so bili ob večerih nastopi vojaških klubov, ki so se predstavili z bogatim kulturnim in zabavnim sporedom. Tako skoraj 700 tekmovalcem ni bilo dolgčas.
Vsaka izmed 13 navzočih ekip je imela svojega pokrovitelja. Naša delovna organizacija je bila pokrovitelj ekipi iz Kranja. Zadnja tri prvenstva so dobili prav športniki garnizije iz Kranja.
Tokrat so bili v ekipi med 54 tekmovalci tudi kolesarja Papež in Smole ter mladi reprezentant vaterpola Bilalovič, ki je na tekmovanju v plavanju na 50 m v uniformi in s puško dosegel edini rekord prvenstva LAO.
Predstavniki naše DO so bili navzoči ob prihodu ekip in nato naše goste spremili na obisk Baze 20. Naslednjega dne so vojaki in starešine garnizije Stane Žagar iz Kranja obiskali našo delovno organizacijo. Sprejeli smo jih v gostinskem delu Potrošniškega centra v Ločni, kjer smo jih seznanili s sozdom MERCATOR-KIT, njegovo dejavnostjo, razvojem ter hkrati tudi z našo delovno organizacijo.
Iz pogovora z vojaki in starešinami smo izvedeli, da so planinska enota. Zaradi naporov, ki jih morajo premagovati ob osvajanju vojaških veščin, morajo nenehno vzdrževati kondicijo. Vodja ekipe je poudaril, da je njihova enota zelo dobra tudi v smučarskih in alpinističnih veščinah, tehnični vodja pa je povedal, da so fantje trenirali približno štiri mesece. Ob koncu obiska so si predstavniki naše DO in vojašnice Stane Žagar izmenjali spominska darila. Našim gostom smo zaželeli obilo športne sreče in obžalovali, da nismo pripravili kakšnega športnega ali družabnega srečanja z našimi delavci.
V športnem delu tekmovanja so se vojaki pomerili v vojaškem mnogoboju (plezanje po vrvi, metanje bombe v cilj, premagovanje 240 m steze z ovirami, skok v daljino in kros na 2 km), streljanju (z AP na 100 m leže, s PAP na 200 m in patrulje na 100 m, s pištolo in hitrostrelno pištolo na 25 m ter z ostrostrelno puško na 300 m leže), patruljnem in orientacijskem teku, atletskem peteroboju (tek na 100 in 1500 m, skok v daljino, metanje krogle in balkanska štafeta-100 + 200 + 400 + 800 m) in plavanju (100 m prosto v uniformi in s puško ter štafeta 4 x 50 m mešano). Moštvo garnizije iz Kranja je med trinajstimi osvojilo 2. mesto. Vsak dan so se vrstila priložnostna športna in
Mercatorjev
mozaik
Ponovno se je izkazalo, kako koristna in potrebna so srečanja vojakov, starešin in ostalih športnikov, zato je tudi prvenstvo LAO že zdavnaj preraslo okvire zgolj vojaške manifestacije. Tudi Novo mesto v tem ni bilo izjema. Spletlo se je ničkoli-ko vezi in prijateljstev z mladimi Novomeščani, posebno pa še med nami ter vojaki in starešinami garnizije iz Kranja. Upamo, da smo se kot gostitelji dobro odrezali in da bomo ta prijateljstva in nova znanstva ob različnih priložnostih še naprej vzdrževali. Če ne prej, pa na naši naslednji mercatoriadi v Kranju.
Pripava za zimo
Kjub temu, da je pod steklom toplih gred obrata Vrtnarija tozda Prašičereja Mercator-KG Kočevje še prijetno toplo, morajo delavke pripraviti vse rastline za zimo. Dela ni malo, saj morajo ob rožicah in raznih sadikah skrbeti tudi za črve, najnovejšo pridobitev svojega obrata, na katero so se že kar privadile, pravi vrtnarica Milena Košir, ki ji rože ne pomenijo le zaslužka, ampak tudi del njenega življenja. Tekst in foto Andrej Dvoršak
Iz naših pesmaric
Albin Potisk - M-Agrokombinat, DSSS
Venček narodnih
Pesem direktorja delovne organizacije
Le kdo bo listje grabil, ko bom jaz od Kombinata šel, kdo drug bo tozde farbal, da kombinat ne bo v franže šel.
Za tozde skupne službe veliko breme so, to je že pesem stara, ki tozdi vedno jo pojo. Le kje so tisti časi, ko tozdov še ni b’lo, ko fletno smo se 'meli in vse je gladko šlo.
Pesem strokovnega kolegija
Ko vsi zalajajo pri dolgi miz’ naglas,
se sliš’ tenor, sopran, direktor pa zapoje bas.
Se dogovorili so glasno, kako program naš tekel bo, če pa kaj nam spodleti, za nikogar sankcij ni.
Pesem tozdov
Vrtec ogradila bodem, ga s sadjem zasadila bodem, vmes osat in še pelin, da bom gol’fala tozde z njim.
Kaj boš revca ti gol'fala, saj šele si nastala.
Kombinat praznuje dvajset let, a pufov že ima za dvesto let.
Tudi TOK, smo ustanovili, v njem kmete smo združili.
To pa za kmeta ni več špas, saj mora delati za nas.
Cviček naše je domače vino, zato ga vsi zelo častimo,
Se zdravo vino le pri nas dobi, ker na trgu antifriza ni.
Tudi farmo smo zgradili, da mastne svinje bi redili, a ker je d’narca b’lo prernal’, so prazni hlevi zdaj ostal’.
Zdaj bodo delavci porekli, da se pri farmi so opekli.
Mi pa prav’mo: nič ne de, saj SOZD pokrije zgube vse.
Pesem sozda
Stoji, stoji Ljubljanca, v njej Mercatorje, vsi ozdi v njem so zbrani, da nam vsem lepše gre.
Združili smo se s KIT-om, saj je KIT velika zver, nam vsem sedaj bo luštno, le d’narja ne bo nikjer.
Zato pa rečem jaz, naj že živi naš SOZD, da vak od nas bo sit, v sozdu MERCATOR-KIT.
S Ptuja poroča Kristina Antolič
V delovni organizaciji MIR Ptuj tečejo priprave na referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v DO Mercator-lzbira Panonija n. sub. o., Ptuj. Referendum bo predvidoma v prvi polovici meseca decembra.
Kot kaže bo letošnja zima tam vroča, saj nam bodo podkurile vnete razprave po končanem ocenjevanju in vrednotenju del in nalog. Nekateri pričakujejo, da nam bo branži sporazum prinesel loterijski zadetek, drugi se sprašujemo: kje, kje, kje bom jemal, da bom tebi dajal?
Občinski zbori osnovnih organizacij ZS, konstitutivne seje konferenc, skupščine občinskih odborov dejavnosti in skupščine občinskih svetov bodo zaradi kongresov ZS kar tri mesece prej, kot je to bilo v preteklih letih. Zaradi tega imajo sindikalni delavci MIP ta trenutek veliko dela. Z liste evidentiranih kandidatov za vodstva OOZS je razvidno, da je bil en mandat predsednika dovolj. Kaj je temu vzrok, vedo najbolje sami. Kje so časi, ko je predsednik sindikata ozdu nekaj pomenil? Smo slabo kadrovali? Danes znamo sindikalne delavce smo kritizirati, da nam niso uspeli izpolniti skritih želja. Morda bo koga ta izjava dvignila, pa mu priporočam, da si izpraša vest.
K oceni dela preteklih dveh let, kakor tudi k programu, bomo imeli priložnost vsi kaj pripomniti, saj bo INFORMACIJA z vsem gradivom za občne zbore v tozdih in delovni skupnosti objavljena pravočasno, da bi mogle sindikalne skupine razpravljati.
Praznik delavcev in kmetov Mer-cator-KZ Cerknica je bil tudi letos - v nedeljo, 25. avgusta - na Bloški planoti. Po tradiciji se prireditve udeležijo predstavniki temeljnih zadružnih enot iz širše okolice. Videli smo povorko kmečkih voz, tekmovanje koscev in grabljic, tekmovanje žanjic, konjske dirke z delovnimi in izven konkurence, s športnimi konji, tekmovanje traktoristov, ob tem pa srečolov, razstavo izdelkov aktiva kmečkih žena, kjer ste lahko kupili redke dobrote s kmečkih pojedin, pa še kaj. Letošnje posebnosti, za poznavalce: dirkač Polde je padel po 100 metrih s konja, za koso pa je zgrabil tudi direktor KZ Cerknica Slavko Tornič, ki mu je sekundiral gost iz tovarne Brest - Kitajec. Foto Jaro Novak
Mercator
Sto žensk na Triglav
Sergej Paternost
V lepem vremenu na vrhu
Obiskali smo Tilko Posega, delavko v strojnem knjigovodstvu delovne skupnosti Marcator-Nanosa. Iz prve roke smo želeli izvedeti, kako je bilo na 20. tradicionalnem pohodu »Sto žensk na Triglav« od 6. do 9. septembra.
Tilka je bila za pohod izžrebana pri tedniku Teleks, ki je prireditelj vsakoletnega pohoda stotih žensk. Povedala je, da je v letošnjem letu že bila avgusta na Triglavu in sicer v organizaciji korša, 1. septembra pa se je udeležila pohoda »Sto družin na Nanos« in prejela srebrno priznanje za sedemkratno udeležbo.
Pohod na Triglav so začeli iz Rudnega polja proti Vodnikovi koči do Planike, kjer so prespali. Naslednjega dne so zgodaj zjutraj krenili na vrh Triglava. Vračali so se preko Doliča in
Hribarc do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer so prespali, zadnjega dne pa preko Komarče prispeli v Zlatorog. Tam je bil zaključek pohoda s podelitvijo priznanj.
Pohoda se je udeležilo 98 žensk, ker sta dve odpovedali udeležbo. Najstarejša udeleženka je imala 75, najmlajša pa 13 let. Vreme je bilo pohodnikom naklonjeno, tako da so se lahko naužili naravnih lepot, ki jih nudijo gore. Tudi organizacija je bila odlična. Spremljali so jih izkušeni slovenski alpinisti Be-lač, Tonač in drugi - celo Tof ni manjkal!
Sergej Paternost
Pravnik svetuje
Ali se vpiše v delovno knjižico uspešno opravljen strokovni izpit pripravnika?
Tilka Posega, delavka v strojnem knjigovodstvu DSSS, je aktivna planinka. V letošnjem letu je bila že dvakrat na Triglavu.
V Pravilniku o delovni knjižici, ki je objavljen v Ur. I. SRS št. 6/ 84 in spremenjen v št. 25/85, so poleg drugih tudi določila o vpisu podatkov o izobrazbi delavca.
Tako je v 13. členu Pravilnika navedeno, da v delovno knjižico, v rubriko »Podatki o izobraževanju, strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju«, pristojni organ občine vpisuje vrsto, naziv programa oziroma smeri in stopnjo pridobljene izobrazbe oziroma usposobljenosti, na podlagi javnih listin, ki so naštete.
Glede na potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu v organizaciji združenega dela in jav-
ne listine ni bilo zakonite podlage za vpis takega potrdila, zato je zakonodajalec dopolnil 13. člen pravilnika s tem, da je dodal drugi odstavek:
»Podatek o strokovnem izpitu, opravljenem v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, in s samoupravnim splošnim aktom, se vpisuje tudi na podlagi potrdila, ki ga izda organizacija združenega dela.«
Tako je sedaj možen tudi vpis listine, ki sicer nima značaja javne listine, ima pa glede na namen in vsebino ustrezno dokazano vrednost, da je nekdo uspešno in v skladu s predpisi opravil strokovni izpit in s tem zaključil pripravništvo.
Delavci DSSS na sindikalnem izletu
Sergej Paternost
Naš brigadir
Tomaž Vrhovec
Franko Vatovec
Biti brigadir ali ceno udranik na delovni akciji je pomenilo mnogo, še celo največ, kar si je želel sleherni mladinec v letih obnove in izgradnje naše družbe. Danes, ko ima mlada generacija na voljo obilo možnosti za najrazličnejše dejavnosti, tudi prostovoljno delo mladih doživlja spremembe. Eno pa le ostaja isto - delo in mladost.
. Franko Vatovec opravlja de m naloge skladiščnega delav
V Skladišču prehrane tozda Gr sist. Med sodelavci je znan k vedno dobrovoljen mladenič, zelo rad igra na harmoniko kitaro. Letošnje poletje se je mladinsko delovno brigat »Tone Tomšič« notranjske rec je udeležil zvezne MDA v Para« nu. Za svojo aktivnost v briga je bil proglašen za brigadirj udarnika, na kar so ponosni t di njegovi vrstniki in starejši s delavci, ki ga, namesto Frank zdaj često pokličejo »udarnik
Sam pravi, da se je že dlje časa želel udeležiti mladinske delovne akcije, vendar za to do letos ni imel prave priložnosti. Predvsem ga je zanimalo, kakšno je življenje v brigadi, mikala so ga nova znanstva, spoznati kraje, kijih sicer verjetno ne bi mogel. Želja se mu je izpolnila in po vrnitvi iz brigade rad pripoveduje o delu na odseku avtoceste Niš - Čuprija, o prijateljih iz cele Jugoslavije. Pravi, da je bilo delo oragnizirano in da je bilo tudi obilo možnosti za ak-
Nanosovi veterani
Sergej Peternost
Mira Žitko
. Tokrat predstavljamo Miro Žitko, ki opravlja dela in naloge knjigovodje v oddelku osnovnih sredstev v delovni skupnosti Mercator-Nanosa.
Delati je začela 1959. leta v trgovskem podjetju Nanos v Prestranku. Mira se takratnih
Mira Žitko, delavka v
časov spominja z veseljem, saj so bili večinoma vsi mladi in jih težave zaradi splošnega pomanjkanja niso skrbele. Na delo se je vozila iz bližnje vasi v Rakitnik, včasih na kolesu ali pa s tovornimi vozili. V prostem času se je ukvarjala z raznimi športnimi igrami, predvsem pa z odbojko.
Leta 1965 je začasno zapustila delo pri Nanosu in se zaposlila pri podjetju Tabor v Postojni. K Nanosu se je vrnila 1972. leta in tako potrdila privrženost firmi, v kateri je začela delati in kjer je dobila prve delovne izkušnje.
v davnem 1959. letu.
Obisk Bleda in Franje
Tudi letos je I0 sindikata DSSS M-Nanosa priredil za svoje člane prijeten dvodnevni izlet, povezan z ogledom Bleda, našega najbolj znanega turističnega kraja, in bolnice Franje v Cerknem.
Franko Vatovec, delavec v postojnjskem tozdu Grosit, ti je z delom in družabno dejavnostjo pridobil priznanje brlgadirja-udamika.
tivno in koristno preživljanje prostega časa.
Franku se je izpolnila želja, sodelavci pa smo ponosni, da je veseljak Franko postal udarnik.
Ureja
Sergej Paternost
Prvega dne smo si ogledali Bled s čudovitim gradom. Večerjali in prespali smo pri bivšem sodelavcu Tonetu Željanu na Bledu, kjer smo bili prisrčno sprejeti po gorenjskem običaju. Tudi večerja je bila gorenjska, z zaseko in domačo kuhinjo, pristnim gorenjskim godcem in, seveda, z originalnim rizlingom.
Naslednjega dne smo se povzpeli na 1.610 m visok prelaz Vršič, kjer smo pol ure uživali v čudovitem sončnem vremenu. V Cerknem smo kosili v hotelu Eta, nato pa smo si ogledali Mu-
zej slovenske sanitete. Predvajali so nam dokumentarni film o bolnici Franja, posnet leta 1947 z vsemi zdravniki in osebjem, ki je delovalo v času vojne. Ogledali smo si tudi samo bolnico v soteski Pasice. V Tomaju na Krasu so nam postregli s pristnim kraškim pršutom in teranom.
Izlet je v glavnem, v splošno zadovoljstvo udeležencev, uspel. Seveda pa so imeli nekateri posamezniki določene pripombe, ki jih bo moral sindikat v bodoče upoštevati, seveda če bo menil, da so utemeljene.
Gostiiče Željan na Bledu bo veem udeležencem ostalo v prijetnem spominu In odlični hrani V sredini gostilničar Tone Željan.
Udeleženci sindikalnega izleta, slikani na vrhu prelaza Vršič.	vse foto Sergej Paternost
Kupci in proizvajalci pri trgovcu
Mile Bitenc
Komercialni teden v Steklu
Lani so v Mercator-Mednarodni trgovini, tozd Steklo, ugriznili v kislo jabolko, ko so pripravili tako imenovani komercialni teden. Sami so se dovolj potrudili, obiska in nakupa pa je bilo bolj malo. Letos je jabolko slajše, saj je obisk iz našega sozda skoraj zadovoljiv, zunanji kupci pa so naše celo prekosili. Ven-dasr pri Steklu optimistično razmišljajo o tem, da bi morda že naslednje leto podobno akcijo pripravili dvakrat, spomladi in jeseni.
Prodajni oddelek tozda Steklo je bil že od nekdaj lepo urejen in dobro založen, v tednu od 7. do 11. oktobra pa je bil skorajda takšen kot »mizica pogrni se«. Ne le, da je bilo vse na svojem mestu ter lepo in vabljivo urejeno, tudi ponudba je bila velika in pestra. V teh dneh so delavci tozda Steklo namreč povabili kupce iz sozda in od zunaj, da osebno obiščejo prodajni oddelek, da sami zberejo želeno blago ter da se pogovore z njimi in tudi s predstavniki proizvajalcev stekla, porcelana in keramike, ki so v takšni akciji prvič sodelovali.
Letošnja akcija je bila uspešnejša od lanske, saj je bilo kupcev več, pa tudi količinsko je prodaja mnogo večja od lanske.
Za mnenja o takšni predstavi-
tvi ponudbe sem povprašal več kupcev, pa tudi predstavnike proizvajalcev. Vsi so bili enotni v tem, da je to vsekakor pohvale vredna poteza, ki obenem zbližuje proizvajalce, prodajalce na debelo in kupce iz maloprodaje ter da je to obliko dela treba v prihodnosti negovati in tudi dopolnjevati.
Nekaj misli ob minulem komercialnem tednu je Sonja Petrič, vodja potniške službe tozda Steklo, strnila takole.
»Odziv kupcev iz sozda MER-CATOR-KIT je bil sicer večji kot lani, vendar zadovoljni še vedno ne moremo biti. Morda je temu kriva pomanjkljiva obveščenost ali pa nezainteresiranost s strani trgovine. Veliko pa je bilo kupcev izven Mercatorja, saj so
prišli iz cele Slovenije in celo iz sosednje Hrvatske. Našemu povabilu so se prvič odzvali tudi proizvajalci - dobavitelji, kar pomeni, da jih zanima odziv trga, vse do končnega potrošnika.
Ocenjujem, da je bil komercialni teden v Steklu uspešen, tako glede obiska kot prodaje blaga. Morda bi morali sami dati od sebe še kaj več, saj so, na primer, nekateri kupci povpraševali po blagu, ki ga žal nismo mogli ponuditi. Pričakovali so več cenejšega blaga, s popusti, po ugodnejših cenah, pa tudi daljše plačilne roke. Ze prihodnjič bomo mislili tudi na to.
Ta »teden« smo pripravili s pomočjo komerciale in propagande sozda, nekaterih domačih proizvajalcev in poslovnih
partnerjev zunaj sozda. Z njiho-ivimi izdelki, ki smo jih ponudili v obliki degustacije, smo vse dogajanje še popestrili. Sodelovali so Pivovarna Union, Kmetijski inštitut Slovenije, pa še naše organizacije M-Ljubljanske mlekarne, M-Sadje-zelenjava, tozd TMI iz Postojne, M-Eta in M-ZKZ Mozirje.«
Poglejmo, kaj so o »komercialnem tednu v Steklu« dejali drugi.
Slavica Sambol, Ferimport Zagreb: »Poteza Stekla je vsekakor odlična in rada sem prišla sem. Njihova ponudba je vedno velika, zdaj pa je le še popestrena. Pogrešam več izdelkov iz gladkega kristala od Rogaške Slatine. S Steklom delamo že devet let in s sodelovanjem sem zelo zadovoljna. Sicer imamo
svojo veleprodajo, ta pa je le dopolnitev ponudbe.«
Marjan Pšajd, M-lzbira Panonija Ptuj: »Lepo je, da Steklo da toliko na propagando. Z njimi sem že bil v Zaječaru in Parači-nu, tu pa sem prvič. Seveda se tu lahko izbere veliko več, kot pa če te obišče potnik. Ce je izbira zdaj ob akciji večja? Seveda je, vendar pa je ponudba tudi sicer celo dobra. Pri nas sicer prodajamo tisto, kar dobimo iz domačega skladišča, tu pa za dopolnitev izberem predvsem blago iz uvoza, ki ga naše skladišče nima.«
Vili Petrič, Steklarna - Sijaj Hrastnik: »Letos so k nam že prišli kupci Stekla - to je bil naš prvi kontakt. Veseli nas, da jih kot proizvajalci lahko seznanimo z našimi izdelki. Tako dobimo tudi njihove pobude, ki nam jih tako ali tako prenaša in daje Steklo. Vse to se odraža kot uspeh na tržišču. TOZD Steklo nam pomeni skoraj dve tretjini prodaje blaga široke potrošnje. Želimo si še več takšnih srečanj.«
Ana Čoh, Steklarna Rogaška Slatina: »Za proizvajalce je zelo | dobro, da pridemo takole v stik z maloprodajo, da vidimo tudi probleme trgovine in kupcev. Z mnogimi kupci sem se pogovorila in v veliki večini so našo ponudbo zelo pohvalili, tisto, kar jim ni najbolj všeč, pa bomo seveda popravili.«
MERCATOR-KIT na sejmih
Center za obveščanje
Ni vsak sejem živ
Ker smo dežela sejmov, se dogaja, da je včasih v istem času kar po več sejmov in razstav. In iz tega ali onega razloga moramo na prenekaterem sodelovati tudi mi.
greb s svojim tradicionalnim jesenskim velesejmom, na katerem ima SOZD MERCATOR-KIT svoje stalne razstavne površine. Ootovo je bilo največ obiska na osrednjem »sozdovskem« prostoru, nič manj pa na stojnicah M-Embe, M-Ljubljanskih mlekarn, M-Ete, tozda Steklo in drugih.
Beograd je v istem času vabil na sejem »Koža i obuča«. Tam se je predstavila M-Kopitarna Sevnica, sodelovala pa je tudi Mercator-Mednarodna trgovina.
Na pragu jeseni se je na Rijeki končal »Sjevernojadranski sajam«, kjer smo sodelovali prvič. V športni dvorani Mladost naTr-satu smo v precej neurejenih sejemskih razmerah skušali po svoje prikazati del naše proizvodnje in to nam je tudi uspelo. Prednjačile so M-Ljubljanske mlekarne, ki na tistem področju tudi največ trgujejo. Prav tako so sodelovali M-Emba, M-Eta, M-Nanosov tozd TMI, M-KŽK Gorenjske — tozd Tovarna olja Oljarica, M-Mesna industrija in M-Tehnin tozd Investa. Vsi omenjeni imajo z nekaterimi organi-
zacijami v Istri in Kvarnerju dobre poslovne odnose. Ob posebnem »navalu« na naše stojnice ne moremo govoriti, če seveda izvzamem pravo invazijo na sladoled, Sladki greh in sirne namaze v času brezplačne degustacije.
V teh dneh, ko nastaja naš časopis, so na mariborskem sejmu »Mleko« prisotni tudi naši proizvajalci mleka. Sejem, ki takšen kot je, bolj životari kot živi, proizvajalcem mleka in mlečnih izdelkov ni všeč. Pravijo namreč, da je vsako leto prepogosto, da bi se morali seliti iz kraja v kraj itd.
• Teden slovenskega gospodarstva v Szombathelyju na Madžarskem letos pripravlja M-Univerzal iz Lendave (poleg sozda MERCATOR-KIT se izmenjujejo tudi Emona in ABC Pomurka). Sodeluje več kot 40 organizacij iz Slovenije, od Mercatorjevih ozdov pa razstavljajo M-Emba, M-Eta, M-Ljubljanske melakrne in oba »viparja« — M-
Agrokombinat Krško in M-KZ Metlika, tozd Vinska klet.
V začetku novembra bodo v naši veleblagovnici v Beogradu »Dnevi slovenskih proizvajalcev«, kar pomeni večjo ponud-
Kar zadeva ugled sozda MERCATOR-KIT, bi bilo storjeno dosti manj škode, če se ne bi predstavljal kot sozd, kar pa si obiskovalci morajo predstavljati, ko vidijo velike M nad sicer kramarsko odmerjenim prostorom, ki si ga lahko privošči tržiški tozd M-Rožnika - pa še pri pohištvu — ob uglednem nastopu pohištvenih proizvajalcev samih. Foto Jaro Novak
bo blaga naše proizvodnje (vse mesne industrije - ljubljanska, postojnska in škofjeloška, oba naša vinska proizvajalca, M-Ljubljanske melarne, M-Emba in M-Eta) ter tudi Radenske, Žita in Pivovarne Union. Večino izdelkov bodo ponudili na brezplačnih degustacijah, da se bodo potrošniki lažje seznanili z našimi izdelki.
Ko že pišemo o sejmih, ne smemo pozabiti tudi na Elektroniko na GR v Ljubljani, kjer se je predstavil naš tozd Contal, in na sejem stanovanjske opreme v Kranju, kjer je spet sodelovala Preskrba iz Tržišča (iz sestava M-Rožnika). Ta je k udeležbi na oktobrskem sejmu prisiljena zaradi ultimata prireditelja, ker ji je zagroženo, da sicer ne bo mogla razstavljati na ostalih sejemskih prireditvah v Kranju. Učinek njihovega klavrnega nastopa na tem tudi sicer žalob-nem sejmu se ne more meriti s stroški. Nismo raziskovali, koliko teže ima posiljevanje Gorenjskega sejma.
— Res je videti cirkuško, ampak to je edini naCin, da v ta naš oddelek privabimo še kaj ijudi!
Contal na sejmu sodobne elektronike
Od 7. do 11. oktobra je bil na ljubljanskem gospodarskem razstavišču tradicionalni mednarodni sejem SODOBNA ELEKTRONIKA. Udeležil se ga je tudi CONTAL iz sestava Mercator - Mednarodne trgovine. Na 60 kvadratnih metrih je prikazal najsodobnejšo pisarniško opremo, za katero je bilo med obiskovalci sejma veliko zanimanja. Že na samem sejmu je bilo sklenjenih precej pogodb, še več pa si od svojega sodelovanja v Contalu obetajo kasneje. Foto A. Dvoršak
Vozili naprodaj
Delovna skupnost SOZD MERCATOR-KIT vabi članice k poceni nakupu dveh osebnih avtomobilov R 30, letnik 1979, ki bosta odprodani.
Interesenti naj se oglasijo ali pokličejo splošno službo (061) 221-038, Tomo Vovčko.
Športno rekreativna dejavnost
Jure Jež
4.
Telesna pripravljenost
Tenis kot šport in rekreacija
Jure Jež
Turnir v Portorožu
Priča smo izrednemu razmahu športno rekreativne dejavnosti v naši ožji in širši domovini. Vse več je tako imenovane neorganizirane športno rekreativne aktivnosti, ki zajema posameznike ali skupine ljudi, ki se ukvarjajo s tekom, kolesarjenjem ali kako drugo rekreativno dejavnostjo brez strokovnega vodstva. S tem pa velikokrat prihaja do pretiravanja in tako rekreativci naredijo svojemu organizmu več škode kot koristi.
Pomemben kazalec fizične pripravljenosti je pulz (število utripov srca v minuti), ne toliko najvišje število utripov srca ob največji obremenitvi organizma, kot pa hitrost padca pulza po prenehanju dejavnosti. Kolikor hitrejši je ta padec na normalno vrednost (72-76 utripov na minuto), toliko boljša je fizična pripravljenost (treniranost) organizma.
Običajno pulz merimo z lahnim pritiskom treh prstov na žilo utripalko na vratu ali palčevi strani zapestja. Merimo ga 15 sekund in nato dobljeni rezultat množimo s 4.
Dr. Keneth Cooper je v svoji knjigi Novi Aerobiki podal priporočljive in najvišje obremenitve srca pri rekreativnem treniranju glede na starost posameznika.
Št. utripov v minuti		
starost	najvišje	priporočljivo
do 30 let	175	160
30 - 34 let	170	155
35 - 39 let	165	150
40 - 44 let	160	145
45 - 49 let	155	145
50 - 54 let	150	140
55 - 49 let	145	140
60 - 64	140	135
nad 65 let	135	130
V organizaciji KORŠ je bil 21. in 22. septembra v Portorožu že 2. teniški turnir SOZD Mercator-Kit. Udeležilo se ga je 19 tekmovalcev in 6 tekmovalk.
Moški so tekmovali po sistemu dvojnega izpadanja in so dosegli naslednje uvrstitve (objavljamo 6 prvouvrščenih, ki so prejeli tudi praktične nagrade):
1.	Čikovin Željko (M-Trgo-avto)
2.	Kotar Lojze (DS SOZD)
3.	Merslavič Mišo (M-Kopi-tarna)
4.	Rupnik Alojz (M-Medn. trg.)
5.	Šmit Emil (M-Sloga)
6.	Wiegele Alojz (M-Modna hiša)
Ženske so tekmovale po sistemu vsaka z vsako:
1.	Vidic Sonja (DS SOZD)
2.	Grosman Marija (M-Medn. trg)
3.	Lukšja Tatjana (DS SOZD)
4.	Zor Živa (M-Modna hiša)
5.	Habjan Tanja (DS SOZD)
6.	Rogelj Simona (M-Medn. trg.)
Posebna zahvala velja DO in TOZD, ki so prispevale praktične nagrade za prvouvrščene in omogočile prijetno vzdušje na turnirju: Slovenijašport, Union, Radenska, Slovin, Vajda (Čakovec) Čoka, M-MT, tozda Contal in Steklo, M-Sadje zelenjava, M-Modna hiša in M-Rožnik, TOZD Golovec, ki je omogočil udeležencem prijetno bivanje v svojem počitniškem objektu v Piranu.
Na teniških igriščih ŠRC Ljubljanica pa je bilo 4. oktobra teniško srečanje delavcev SOZD Mercator-KIT in Pivovarne Union, v katerem so tenisači Pivovarne Union zmagali s tesnim izidom 5:4.
Rezultati (prvoimenovani so delavci SOZD Mercatorja-Kit):
Rupnik: Kočar	7:9
Bjedov: Šušter	3:9
Deu : Ulčar	1:9
Žagar: Božič .	9:2
Goslar: Jeraj	9:6
Čebular: Rape	9:0
Pari:
Deu —Rupnik : Ulčar—Šušter
3:9
Goslar—Čebular: Rosina-Je-rajv	9:5
Žagar-Zor: Kočar -Božič9:5
Zgodovinska razglednica
Iz Kluba upokojencev
M-Ljubljanske mlekarne
Pozdrav praporu in himna upokojencev
Danes smo se tu dobili, da prapor naš smo si razvili.
Kaj pomeni ta prapor rdeč, na njem pripet slovenski cvet? To je naša domovina in pretekla zgodovina nas, nekdaj delovnih ljudi.
Priklicali skupno smo sončne topline, vesele in trpke spomine, šumenje gozdov, vetrov in valov, kuluto miru domovine.
Domovina naša ljubljena, ti svobodna si in srečni smo, da je tako,
saj ob spominu na preteklost se nam zasolzi oko.
Po prvi svetovni vojni smo se rodili,
strašno drugo preživeli, zdaj je na svetu spet hudo -
nasilja in vojne pretresajo zemljo.
Ti naš prapor vihraj nam še naprej v svobodi, simbol si naše domovine, ko zdaj preživljamo jesen življenja, nam ne prinašaj več trpljenja.
Z nami bodi v veselih dneh, plapolaj v vetru, spremljaj nas na zadnji poti, pokloni se nam ob slovesu in še zadnji nam pozdrav izroči.
Izbor novembrskih kulturnih dogajanj v CD
V okviru medrepubliške izmenjave bo 5.11. ob 19.30 koncert Zagrebške filharmonije pod vodstvom Valterja Dešpalja. Solistka bo pianistka Ksenija Kos, na sporedu pa bodo dela Sup-peja, Schumanna, Berse in Re-spighija. 8.11. bo ob 19.30 koncert simfonikov RTV Ljubljana, ki jih bo vodil dirigent iz ZRN, Martin Fischer-Dieskau. Solist na klarinetu bo Alojz Zupan, igrali pa bodo dela Stibilja, Prokofjeva in Nielsena.
9.11. bo ob 20. uri koncert ob 60-letnici Učiteljskega pevskega zbora Slovenije Emil Adamič, ki bo izvajal dela Bardosa, Brucknerja, Simonitija, Adamiča, Kodalyja, Debussyja, Petroviča, Kreka, Šchaferja, Mokranj-ca in drugih. Dirigent bo Mirko Slosar.
Pevske in godčevske skupine ter posamezniki iz vseh delov Slovenije se bodo 10.11. ob 18. uri predstavili na večeru slovenske ljudske vokalne in instrumentalne glasbe pod naslovom »Srečanje z ljudskimi pevci in godci«.
Posebej velja opozoriti na orgelski koncert 12.11. ob 19.30: organist Maks Strmčnik in violinist Tomaž Lorene bosta predstavila dela de Fescha, Veracini-ja, Stamica, Lebiča, Haasa, Schroederja in Strmčnika.
65-letnico svojega delovanja proslavlja Železničarsko kul-turno-umetniško društvo Tine Rožanc iz Ljubljane; pevski zbor bo pod vodstvom Radovana Gobca zapel pesmi Bacha, Vrabca, Švikaršiča, Mihelčiča, Shawa in Gobca, folklorna skupina pod umetniškim vodstvom Polone Ovsenk pa bo zaplesala plese jugoslovanskih narodov in narodnosti. Prireditev bo 16. 11. ob 19.30.
23. 11. ob 20. uri se obeta obilica priljubljene glasbe pod naslovom »Od operete do mu-sicla«. Igral bo simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Maria Rijavca, solisti pa bodo Majda Sepe, Ditka Haberl, Oto Pestner, New Svving Quar-tet in drugi. Na sporedu bodo najpopularnejši odlomki iz operet Netopir, Paganini, Mala flo-
ramy ter musiclov Showbat, Oklahoma in drugih.
Z glasbeno dramo Eugena Suchona Svatopluk se bo 25. 11. ob 19.30 pričelo gostovanje Bratislavske opere. Nastopili bodo še 27. 11. s Katarino Iz-majlovo Dmitrija Šostakoviča in 29. 11., obakrat ob 19.30, s Simone Boccanegra Giuseppa Verdija.
Med razstavnimi prireditvami v CD naj posebej opozorimo na 7. slovenski knjižni sejem, na katerem bo med 18. in 25. 11. predstavljena založniška dejavnost vseh slovenskih založb, popestrena s prodajnim delom in vrsto spremnih prireditev.
Zelo pestra bo tudi kongresna dejavnost. Med drugim bo od 4. do 6.11. seminar o melioraciji v organizaciji Biotehnične fakultete, 11.11. pa bo posvetovanje o pomenu izobraževanja odraslih za razvoj slovenske družbe, ki ga pripravlja Andragoško društvo.
Uvod v filmske predstavitve bosta 4. in 7.11. filma Csontva-ry in Szindband madžarskega režiserja Zoltana Huszarika. II. pregled slovenskega amaterskega gorniškega in alpinističnega filma bo 5. in 6.11. ob 20. uri, prireja pa ga Planinska zveza Slovenije. 14.11. se bo pričel medanarodni simpozij pod naslovom »Jesenska filmska šola«, na katerem bodo predstavljeni filmi Metropolis Fritza Langa (14. 11.), Mali vojak Jeana Luca Godarda (15. 11.) in Tujca na vlaku Alfreda Hitchcocka (16. 11., vsakič ob 20. uri).
Slovenska premiera romunskega filma Stefan Luchian režiserja Nikolaia Margineanuja bo 15.11. ob 20. uri. Novi brazilski film se bo predstavil z deli Parahyba Woman (25. 11.), Rižote (26. 11.), Happier than ever (28. 11.), Memories of pri-son (2. 12.), Ouilombo (5. 12.), They don’t wear black tie (6.
12.) in I love you (9. 12., vsakič ob 20. uri).
Na gledaliških odrih Cankarjevega doma bo v novembru prvo gostovalo Narodno kazalište Ivan Zajc iz Rijeke, ki bo 11.11. ob 20. uri v režiji Ljubiše Geor-gijevskega predstavilo Valček poročnika Nidrigena avtorja Miodraga Iliča.
Branko Miklavc pripravlja ob 40-letnici svojega dela in zablod dve monodrami, katerih avtor je sam. Prva, Pomarančnikovo prvo gostovanje, bo na sporedu
15.	11. ob 22. uri, druga, ki bo predstavljala odlomke iz še neobjavljenega romana Borut in Kurt, pa bo na sporedu 22. 11. ob isti uri. Obe predstavi bosta na sporedu samo tokrat!
Teatar ITD iz Zagreba se bo
16.	11. ob 20. uri predstavil z delom Patricka Suskinda Kontrabas v režiji, scenografiji in kostumografiji Zlatka Boureka.
Po daljši odsotnosti se na oder Cankarjevega doma vrača Zlatko Šugman s Fraklovo vrnitvijo avtorja Miloša Mikelna. Predstava bo na sporedu 17.11. ob 20.30.
Na večeruu lirike upora »Zbežite sence, vzidi čisti dan« bo ob glasbeni spremljavi Tria Lorenz recitiral Marjan Benedičič. Literarni večer v počastitev državnega praznika bo 27.11. ob 19. uri, na sporedu pa bodo pesmi Bora, Kajuha, Župančiča, Minattija in drugih.
13. 11. ob 19. uri bo Tomaž. Kunaver predavanje »Čudovita Jugoslavija, ki je ne poznamo« popestril z 220 barvnimi diapozitivi, ki prikazujejo naravne, kulturne in zgodovinske zanimivosti, znamenitosti in posebnosti naše ožje in širše domovine, njene prebivalce, običaje in življenje.
7.11. ob 17. in 20. uri si boste lahko ogledali »Modni bazar« -modno revijo slovenskih proizvajalcev modne konfekcije, obutve in modnih dodatkov. (Izbral in priredil M. Marinček)
Vstopnice lahko kupite pri kulturnem animatorju vaše organizacije združenega dela ali pri blagajni Cankarjevega doma, telefon (061) 222-815.
16. stran
oktober '85
Mercator
V Mercatorjevih prodajalnah lahko kupite nakupno pismo
V mesecu oktobru je potrošnike v večjih trgovskih lokalih MERCA-
TOR-KIT opozarjal reklamni lepak -----...--------- ----------OSNi-
z naslednjo vsebino: »POTRO'_
KI, tukaj lahko kupite NAKUPNA PISMA z ugodnostjo vezave denarja od enega do treh mesecev za nakup v katerikoli prodajalni SOZD MERCATOR-KIT. Apoeni pisma so 5.000 in 10.000 din.«
Nakupno pismo je listina - vrednostni papir, na podlagi katerega se potrošnik in tozd s prometom blaga na drobno dogovorita, da potrošnik veže denarna sredstva za določen čas pri ozdu in dobi pravico na obresti po določeni stopnji za čas vezave. Ozd se obveže, da proda potrošniku blago v vrednosti nakupnega pisma, pri čemer je ta vrednost večja od vplačanega (vezanega) zneska za upravičene, obračunane obresti.
Kotiček za potrošnike
Izdajatelj nakupnega pisma je tozd. Nakupna pisma bomo izdajali (prodajali) v naših večjih lokalih. Nakup blaga s temi pismi bo mogoč v vsaki prodajalni MERCATOR-KIT. Nakupna pisma bodo izdana v dveh osnovnih vrednostih, in sicer po 5.000 in 10.000 dinarjev in bo v treh različicah glede na čas od izdaje (prodaje) do vnovčitve - prodaje blaga za nakupno pismo (en, dva ali tri mesece), kar pomeni, da bomo imeli šest po vsebini različnih nakupnih pisem.
Navodilo o poslovanju z nakupnim pismom bo izdala MERCATOR-INTERNA BANKA. V tem prispevku pa omenjamo le nekaj navodil, tako za potrošnike kakor za prodajalce.
Pri veljavnih obrestnih merah na dan 31. 10. 1985 bodo za osnovne vrednosti nakupnih pisem zneski vplačil na čas od izdaje (vplačila) do vnovčitve naslednji:
vrednost nakupnega pisma	znesek vplačila	čas od izdaje do vnovčitve v mesecih
5.000	4.860	1
5.000	4.690	2
5.000	4.440	3
10.000	9.720	1
10.000	9.380	2
10.000	8.880	3
Razlika med vrednostjo nakupnega pisma in vplačanim zneskom so obresti, ki jih potrošnik dobi izplačane ne v gotovini, ampak v blagu. Vplačani znesek je torej nižji od vrednosti nakupnega pisma.
1. Izdajatelj nakupnega pisma je TOZD v sestavu SOZD MERCATOR-KIT.
2. Ob prodaji nakupnega pisma mora prodajalec obvezno odtisniti na nakupno pismo datum izdaje nakupnega pisma, žig prodajalca, ki je pismo izdal, in podpis pooblaščene osebe.
3. Imetnik nakupnega pisma lahko v vsaki prodajalni MERCATOR-KIT plača nabavljeno blago z nakupnim pismom po dospeli valuti, in to na enak način, kot plačuje z bonom ali s čeki.
Z uvedbo nakupnega pisma v sistem plačevanja blaga v prodajalnah MERCATOR-KIT izpolnjuje svojo obveznost, ki izhaja iz določil 3. člena Samoupravnega sporazuma o sodelovanju s potrošniki, ki se glasi: »Udeleženca se dogovorita, da bodo trgovske organizacije v sestavu SOZD MERCATOR-KIT priznavale potrošnikom delež pri prihodku v obliki materialnih ugodnosti kupcem blaga, to je materialno stimulacijo potrošnika pri stalnih večjih nakupih ali pri namenskem združevanju sredstev kupcev za boljše oskrbovanje tržišča.«
Videz prednje strani nakupnega pisma v vrednosti 5.000 din z vezavo za 1 mesec
Nakupno pismo
Potrošnik je vplačal izdajatelju tega nakupnega pisma znesek
4.860 dinarjev.
Izdajatelj nakupnega pisma bo na osnovi določil 23. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št. 53/76), 17. člena Zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS št. 21/77) ter Samoupravnega sporazuma o sodelovanju s potrošniki uporabil vplačana sredstva namensko za izboljšanje kakovostne in količinske ponudbe v trgovini ter priznal soudeležbo v prihodku.
Zato izdajatelj tega nakupnega pisma jamči, da bo lahko prinesitelj po preteku enega meseca od izdaje nakupnega pisma, to je po
kupil za to nakupno pismo trgovsko blago po izbiri v katerikoli prodajalni katerekoli OZD v-sestavu SOZD MERCATOR-KIT, n.sub.o., Ljubljana, ki opravlja prodajo blaga na drobno, v znesku
5.000 din.
Datum izdaje nakupnega pisma:
Štampiljka in podpis izdajatelja
Videz in vsebina zadnje strani nakupnega pisma v vrednosti 5.000 din z vezavo za 1 mesec
— Naslednja faza bo: mi kupimo in pojemo za vas in vam prihranimo pot, delo, denar...
Id)				©©		
so		us		EL		LE
		(•)(&		rr ^		
0 v		ES		TO		I V
/"N				'—'		
'
Dragi majhni, večji in še večji bralci Mercatorjevega glasila!
Ureja Meta Malus
mamica jc
mamica jc
ŽIVLJENJE
KAR SREDI IGRE
SE JE GLOBOKO ZAMISLIL MOJ SIN
(ŠTIRI IN POLJIH IMA, POBALIN),
V	BARVANKI JE SLIKAL TIGRE -IN VPRAŠAL:
»PA KAJ JE ŽIVLJENJE?«
»VSE TO: HOTENJE, VRTENJE, OBUP, VESELJE, PA JEZA,
ČE Sl NA KOGA SE NAPAK ZANAŠAL.«
»A JE KAKE BARVE, A IMA KAK OKUS?«
O JA.
»VČASIH JE SLADKO.« (»A KOT MARMELADA?«)
»IN ZNA BITI KISLO.« (»LIMONE - MIDVA JIH IMAVA RADA.«) »VELIKOKRAT GRENKO « (»KOT REGRAT! PRELEPA POMLADNA RAZVADA!«)
»VČASIH ZAPEČE.« (»KOT TISTI ŽVEČILNI, KI Ml GA DA TETA NADA!») _
»IMA ROŽNATE URE.« (»KOT TISTI PANTER, KI OTROKE IN TUDI OČKE ZABAVA!«)
»VČASIH POZELENI.« (»AH, TAKA JE PRI BABICI TRAVA!«)
»IN ZNA BITI ČRNO... »KOT KUŽA.IZ SREČE NA VRVICI: ČRN - IN REP KOT ZASTAVA!«)
NJEGOVA SLIKARIJA SE JE MEDTEM POSUŠILA.
»A JE LEP MOJ TIGER! TAKO JE LEP KOT ŽIVLJENJE!
ZDAJ BOM PA RISAL KROGE.«
(OJEJ, NA KOSILO SEM SKORAJ POZABILA, OMAKA SE JE MALCE PRISMODILA!)
»PRAV TAK.
MOGOČEN ... LEP... HUD... MEHAK.
V	SVETLEČEM PLAŠČU TEMNE PROGE...«
NO

Pred seboj vidite štiri oči, usta in obrvi, ki so enkrat jezna, drugič vesela, pa tudi žalostna in presenečena. Razvrstite v eno vrsto oči, v drugo usta in v tretjo obrvi. Črke pod pravilno razvrščenimi kvadratki, brane po vrsti, vam bodo povedale, kaj vam že-
limo v uredništvu našega časopisa.
Se vam zdi uganka pretežka? Naj vam pomagamo: prvi kvadratek v prvi vrsti mora biti z jeznimi očmi.
Vabimo vas, da za prihodnjo številko časopisa tudi vi potuh-tate kakšno uganko - le da ne bo pretežka!
Čao-bav!
Meta
U včasih Oovori
i!S	£	
Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina		
Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd MERCATOR-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Emonska 8. Izdaja Center za obveščanje SOZD MERCATOR-KIT. Uredništvo: Kardeljeva 17, 61000 Ljubljana. Telefon: 215-173.
Ureja uredniški odbor v sestavu: Kristina Antolič, Marko Bokal, Marko Glažar, Jože Kirm, Meta Malus, Sergej Paternost, Alenka Por, Ljuba Sukovič in Mirko Vaupotič.
Odgovorni urednik: Jaro Novak Novinar: Andrej Dvoršak ,Tehnii)no uredil: Matjaž Marinček Tiska ČGP Delo Ljubljana Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda MERCATOR-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 16.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.