% Gorenjskejfa. V 10. številki »Uč. Tovariša« z dne 15. maja t. 1., priporoča dopis iz »Postoj inskega okraja«, naj bi se povodom učiteljskih konferencij tudi spominjali svojega gmotnega stanja ter v dan konferencije podpisali prošnjo na deželni zbor za izboljšanje naših plač. Tega mnenja smo vsi učitelji na Kranjskem; vender mislimo, da bi ne smeli učitelji jednega okraja postavljati se na separatno stališče, in naj bi bili k temu še toliko opravičeni. Sprememba, oziroma povišanje stalnih uč. dohodkov bila bi le posledica izpremenjenega deželnega zakona. Za jeden sam okraj pa se zakon ne bode predrugačil, tega ne smemo terjati, še manj pričakovati. Treba torej, da prosimo vsi za jedno in isto, potem utegne prošnja, ako ne bode pretirana, imeti kaj uspeha. V podkrepljenje prošnje navedejo naj se vsi motivi, bodi si, da se nanašajo na ta ali na oni okraj. V dosego jednotne, za vse učiteljstvo vojvodine Kranjske primerne prošnje ustanovile naj bi konferencije »ad hoc« poseben odsek, recimo k večjemu treh članov. Jeden izmed teh odsekov bil bi glavni, inicijativni, in ta sestavi prošnjo dogovorivši se z drugimi odseki glede na iBotivaciJ0- To bi se morda hitreje doseglo, ako bi glavni odsek razposlal pododsekom »polo z vprašanji« tikajočimi se draginskih, krajevnih, socijalnih, družinskih in drugih razmer. Nabrano gradivo vrne se glavnemu odseku v konečno urejenje. Tako zloženo prošnjo se potem avtografuje s kemično tinto in v 50 izvodih natisne. Vsak pododsek dobi potem po jeden odtis, da ga podpišejo vsi učitelji jednega okraja; tudi bi zadostilo, ko bi se po razglašenji prošnje nabirali samo podpisi na posebnih polah, kar bi se leliko ob priliki konferencij najhitreje zgodilo; podpisi bi se potem glavni prošnji (jednemu odtisu) priložili. Kaj pa z ostalimi natisi ? Ti pa naj bi se brez podpisov vsem 37 gg. deželnim poslancem razposlali na dom, predno bode deželni zbor sklican. Tako se bodo gg. poslanci za časa najbolje poučili o naših gmotnih razmerah, in ne bodo uže »a priori« sklenili, odbiti prošnje vsevkupnega učiteljstva. Sangviničnih nadej sicer ne smemo gojiti, da bode to pomagalo; a zavest bodemo vsaj imeli, da gg. poslanci potem vsi poznajo naše »bitie in žitje«. Tudi to nas plaši pred porazom, da je z letošnjim letom konec deželno-zborskim mandatom, in dobro vemo, da se gg. deželni zastopniki radi ne ponašajo s povišanjem deželnih davkov. Z druge strani pa ni neopravičeno pričakovati, da se vsled znižanja zemljiščno-odveznega davka od 16 na 10^ vender le najde kak virček za povišanje vsaj nekaterih najnižjih učiteljskih plač. Gospodje tovariši! Sporočajte, kaj mislite o tem! — Iz Kranjskega okraja. Letošnja učiteljska skupščina za naš okraj bode v sredo v 11. dan julija t. 1. v Kranji. Začctek ob 10. uri. Vzpored: 1. Predsednik otvori skupščino; 2. volitev dveh zapisnikarjev; 3. poročilo predsednikovo; 4. branje sledečih referatov: a) o šolskih zamudah; b) kaj se zahteva dandanes od učiteljev; c) kako naj šolska mladina slavi štiridesctletnico vladanja presv. cesarja Franca Josipa I.; 5. poročilo knjižničnega odbora; 6. volitev knjižničnega odbora; 7. volitev stalnega odbora okrajne učiteljske skupščine; 8. nasveti, ki se morajo pa vsaj 3 dni prej naznaniti predsedniku konferencije. Iz Krškfga. »Pedagogiško društvo«. Za tekoče društveno leto so nadalje plačali letnino: g. Valentinčič Ignacij, posestnik v Ljubljani; gspdč. Kočevar Ana, učiteljica v Središči; g. Gregorin Alojzij, c. kr. okr. sodnik v Krškem. Iz Postojinskega okraja. — Letošnja okrajna učiteljska konferencija za naš okraj bode v 4. dan julija t. 1. in sicer v Senožečah, Poleg navedenih toček določil je stalni odbor te-le referate: 1. Uspešna uporaba Lautarjevega računskega stroja vljudski šoli«. (Poročevalec gospod Štipko Jelenec, učitelj v Trnji.) 2. »Slabo gmotno stanje učiteljevo opovira njega uspešno delovanje v šoli ter mu krati toli potrebno veljavo pri ljudstvu«. (Poročevalec Jakob Dimnik, učitelj v Postojini.) 3. Učiteljev nagovor učencem o priliki 401etnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja s kratkim načrtom, kako naj ljudska šola dostojno praznuje ta patrijotični dan«. (To movajo izdelati vsi učitelji in učiteljice ter poslati svoje izdelke do 25. junija gospodu c. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku, kateri bode poročevalca v dan konferencije določil. — Kakor ravnokar čujem iz gotovega vira, je slavna vlada uže potrdila pravila, »društva učiteljev in šolskih prijateljev za Postojinski okraj«. Nadejamo se, da jih v kratkem dobimo v roko. — mn — — Vabilo k prvemu občnemu zboru »učiteljskega društva za Postojinski šolski okraj«, ki bode v sredo v 4. dan julija 1888. 1. ob 3. uri popoludne v Senožečah s tem-le vzporedom: 1. Pozdiav predsednikov. 2. Tajnikovo poročilo o dosedanjem društvenem delovanji. 3. Vpisovanje drnštvenikov. 4. Volitev društvenega vodstva. 5. Posamezni nasveti. Osnovalni odbor »učiteljskega društva za Postojinski šolski okraj« v Postojini v 4. dan junija 1888. 1. Martin Zarnik, Jakob Dlmnilt, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Iz Novomeškega okraja. Okrajna učiteljska konferencija za naš okraj bode, kakor uže znano, v 27. dan avg. t. 1. v Novetn Mestu. Kazen navadnih toček je na dnevnem reda razprava o učilih. Vesela novica na šolskem polji iz tega okraja bi bila to, da se otvori letos prva trirazrednica (v Toplicah) v našem okraji, da se delajo priprave za tretjo čveterorazrednico (v Trebnjem, kjer jo je uradništvo jako želelo in tudi sam g. dekan podphal) in da krajni šolski svet v Novem Mestu prosi za dekliško čveterorazrednico. Žalostne prikazne so pa te pri nas, da pomanjkuje učiteljev. Kadar je katera služba izpraznjena, oglasi se komaj eden izprašen prosilec. Za dve razpisani službi Š6 niti enega ni bilo. Temu je vzrok to, ker so učiteljske plače v Novomeškein okraji večinoma v zadnjem razredu (400 gld.). Šolske gosposke se trudijo in snujejo nove enorazrednice, kjer jili ljudstvo žoli. V malem samotnem kraji, v P o d s t e n i*) (ne v Podstrmici, kakor smo brali v predzadnjem »Uč. Tov.«) nastavil se bode n. pr. pomožni učitelj, ker ondi ni dosta otrok niti pravega poslopja za postavno šolo. Še tu in tam bi se osnovala nova šola (n. pr. v velikih farah: Hinje, Mirna Peč, Brusnice (za vasi v Št. Jarnejski fari), Šmihel pri Novem Mestu itd.), ako bi se ljudstvo radi revščine novih troškov ne branilo. Iz Zagradca. — Slavno društvo »Narodna Šola« je tukajšnji šoli darovalo, nekaj za malo novcev preskrbelo mnogo učil in šolskega blaga. Za vse poslano se prisrčno zahvaljuje z »Bog plati!« Ig. Vrancic, Anton Vranbib, žnpnik i predsednik kr. iol. st. učitelj. *) Steinwand (fara Poljanica). JHs. Z I»'a pole«1 Ljubljane. V 2. dan t. m. uinrl je po daljšem bolehanji g. nadučitelj Primož Ušeničnik. Pokojnik, rojen v Poljanah nad Škofjoloko 1. 1843. bil je jeden najbolj nadarjeuih mej Kranjskirni učitelji, gotovo pa se je v življenji največ učil; kajti po dovršenej ljubljanskej gimnaziji, na katerej je bil r vseh razredih odličnjak, študiral je na Dunaji matematiko in flziko in bil potem nekaj časa suplent na realki v Oseku na Hrvatskem; a razne okolnosti so ga prisilile, da se je obrnil k ljudskemu šolstvu, pri katerem je deloval okoli 10 let. Služboval je v Veliki Dolini (v Krškem okraji), v Šiški in naposled na Igu. Zapustil je vdovo se štiriini nepreskrbljenimi otročiči. Pogreba njegovega 4. jun. ob 5 uri popoludne udeležilo se je poleg šolske mladeži, mnogo učiteljev, tukajšnja požarna bramba i ninogo občinstva. Gospod c. k. oluajni glavar govoril je ganljiv nagrobni govor, pevci iz Šiške pa so v zvezi z učitelji pod vodstvom gospoda Govekarja zapeli dva zbora. Lehka mu zemljica! Iz Ljubljane. Odbor »Slovenskega učiteljskega društva« je v seji v 13. dan t. m. dnločil, da bode »Slovensko učiteljsko društvo« v Ljubljani v proslavo štiridesetletnice vladanja Njegovega Veličanstva premilostnega našega cesarja Franca Jožefa 1. priredilo slavnostni koiieert, v kateiem bodo delovali vsi boljši slovenski p. n. g. g. učitelji pevci in p. n. gospodičine pevke. — Iz odbora »Narodne Šole«. Dne 6. junija t. 1. so se odborniki »Narod. Šole« sešli na vazgovor o društvenih zadevah. 1. Prva točka je obsegala poročilo o društvenem stanji in delovanji, ki je z ozirom na skromne dohodke iz vplačil društvenikov še precej povoljno, vsaj tako misli odbor. Društvo je imelo dosedaj 1.160 gld. 43 kr. dohodkov in 887 gld. 14 kr. troškov. Na razpolaganje ima še 273 gld. 29 kr., kar bode komaj zadostilo za velike potiebščine prihodnjega šolskega leta, kajti v prvem četrtletji dohaja odboru toliko prošenj, oziroma naročil poleg majhnih doneskov, da je večkrat »Nar. Šola< v zadregi, svojim članom ustrezati, osobito kadar gre za obilnejša vračila in podpore, katere daje društvo v bogati meri, ako le lnore. Dasiravno »Narod. Šola« uže 16. leto deluje, vender ne stoji na tako trdnih nogah, da bi bila vedno založena z vsemi učili, katerih ljudske šole potrebujejo. Podpore vsak čas lehko izostanejo in potem se vračila skrčijo na golo prekupovanje, t. j. da se članom nakloni le toliko šolskega blaga, kar znaša vplačani donesek. V takem slučaji »Narod. Šola« neha biti podporno društvo. Odbnr se sicer ne nadja takega propada, vender treba te opombe, da se opraviči, ako se rešitev naročil včasih zakasni. Društvenikov, in sicer a) ljudskih šol je bilo do meseca junija 71, ki so na doneskih vplačale 321 gld. 94 kr. in za to vložnino dobile povrnila v učnih pomočkih 527 gld. 20 kr. b) učiteljev je bilo 60, ki so vložili 156 gld. 11 kr. ter vzprejeli vračila v šol. blagu 300 gld. 11 kr. Eazun vračil plačujočim društvenikora podarila je »Narod. Šola« 23 ljudskim učilnicam za uboge učence v ntznih učil v vrednosti 103 gld. 6 kr. Društvenine je bilo torej vplačane skupaj 478 gld. 5 kr. Vsa vrednost razposlanega blaga znaša 930 gld. 30 ki\ Da je ta vsota večja od zgoraj navedenih troškov, ima svoj uzrok v tem, da je ostalo nekaj blaga iz pretečenega leta in da še niso vplačani vsi računi tekočega leta. V pokritje troškov pripomogli so zdatno: a) prebitek lanskega leta z 309 gld. 38 kr. b) podpore vis. deželnega zbora s . . . . 100 » — » slav. mestnega zbora s .... 100 » — » slav. kranjske hranilnice z . . . 200 » — » visokorod. gosp. vit. dr. Močnika s ... 15 > — » slav. literar. rečnickega spoleka v Pragi s . 5 » — » slav. kmetijske posojilnice v Ljubljani s . . 10 » — » in Česko-slovinskega spolka v Pragi s 30 » — » c) drugi darovis 13 > — » skupaj s . 682 gld. 38 kr. Za vse te blagodušne darove in podpore se odbor najiskrenejše zahvaljuje ter priporoča društvo v nadaljno naklonjenost. Brez teh znamenitih doneskov bi odbor nikakor ne mogel zadostovati društvenemu nalogu, oziroma premnogim prožnjam in potrebam ljudskih šol, kjer je napredek itak težaven ne samo radi krajevnih, vremenskih in poljedelskih nedostatkov, temveč tudi zaradi ubožtva. 2. Pri drugi točki dnevnega reda je bil razgovor o sklepih občnega zbora tikajočih se k akovosti šolskega blaga. Odbor se je po nasvetih in priporočilih ravnal; vender mu je bilo težavno vseskozi ustrezati, ker so naročila društvenikov premalo precizirana in je bila razpošiljalcu na prosto voljo dana izbira blaga. Nikjer tako, kakor pri »N;irod. Šoli«, se kaže potreba jedinstva. Sicer so okrajni šolski nadzorniki iz lastne inijacitive in vsled višjega ukaza delali na to, da se rabi v jednem šol. okraji jedno in isto šolsko blago, vender ne vlada med vsemi šolskimi okraji na Kranjskem vzajemnost. Tu se rabi Grubbauer, tam Prettenhoffer, tii zopet blago Nežiderske akcijske družbe (fiima Musil je prestala zbok ne ravno hvalevrednih dogodkov), tam Folklnovo in Feitzingerjevo in dr. Na Koroškem imajo zgol Grubbauerjevo blago in sicer ono prve vrste (Prima-Waare), kar je odredil deželni šolski svet. Prav lehko bi se doseglo soglasje, ko bi učiteljska društva in okrajne konferencije mogle zjediniti in odločiti se za jedno samo firmo. Odbor »Narod. Šole« si usoja priporočati flrmo Grubbauer, ki je voljna dati vsakoršne koncesije konsumentom glede na kakovost, množino in ceno blaga, rekši zvezkov za pisanje in risanje, isto tako tudi zaradi druzih bonifikacij. Sklepi občnega zbora »Narod. Šole« niso učiteljem obligatorični, a okrajni in deželni šolski sveti lehko vplivajo na jednakomernost, kar bi za društvo bilo posebne važnosti. Pri sedanjih razmerah pa odbor ne more niti približno določiti, katerega blaga bode potreboval več, katerega manj tekom šolskega leta. Kdor misli torej v občnem zboru nasvetovati kako posebno vrsto učil, ozira naj se ne samo na svoje lastne potrebe, temveč na občne. Praktičnost kakega učila mora biti ne same z besedo, teraveč tudi z občno porabo utemeljena, potem je društvu mogoče, je v zalogo jemati; »Narod. Šola« nima ničesa riskirati, društvo namreč ni trgovski zavod. — 3. V proslavo 40 letnega vladanja našega presvetlega cesarja sklene odbor razpisati darila revnim ljudskim šolam, osobito novo ustanovljenim. Z ozirom na blagajnično stanje, ki baš ni sijajno, podari »Narod. Šola« 10 ljudskim učilnicam po jeden računski stroj s krogljicami, po jedno zbirko drobcev od celine do 10 desetin in 10 zbirk stereometrijskih teles, onim šolam, ki jih žele in bi jih s pridom rabile pri računskem in oblikoslovnem nauku. Da se ta učila razdele, sklenilo se je, obrniti se do slavnega deželnega šolskega sveta s prošnjo, naj blagovoli odboru naznaniti one ljudske šole, katere bi najbolj potrebovale navedenih učnih pomočkov in bi si jih težko omislile. 4) Glede na literarno delovanje »Narod. Šole« pa odbor ne najde povoljne spodbude, ker razprodaja knjižic, založenih po društvu, hodi komaj polževo pot. Vse nade, ki jih je odbor gojil, splavale so po vodi. Nekaj izvodov se je sicer razpeealo, a to večinoma potom knjigotržcev, katerim se mora ravno toliko odstotkov provizije dajati, kolikor bi društvo imelo dobička, in bi s tem bilo olajšano nadaljevanje podjetja. Občni zbor je soglasno pritrdil vpiašanju, da li hoče »Narod. Šola« še izdavati spise za mladino, in ko bi bil ta sklep storjen v navzočnost vsega slovenskega učiteljstva, ki je zaporedoma v zborih izjavilo se za nujnost te zadeve, vzprejel bi se bil nasvet izvestno brez vsacega ugovora. »Facta loquuntur«, dejanje pa uči drugače! Žal, da tem neugodnostim ni pomoči; zato smatra odbor za neizogibno potrebo, odložiti to zadevo do »večjega zanimanja«. — — (Pazitenaotroke!) Iz nastopnega po uradnih poizvedbah sestavljenega izkaza je razvidno, da se je 1886. in 1887. 1. in letos od 1. januarja do 7. junija na Kranjskem ponesrečilo 88 otrok, torej povprečno po troje na mesec, in skoro vselej po nepaznosti starišev ali drugih osob, ki bi imele paziti na otroke. To je vender silno visoka številka, zatorej treba, da vsak po svoje sodeluje, da se bode to število zmanjšalo in da se bode malomarno nadzorovanje odstranilo. Rečeni izkaz ima nastopne podatke: — Uradna učiteljska k o nfere ncij a mestnega učiteljstva v Ljubljaiii je bila v 7. dan t. m. v mestni dvorani. ltazen navadnib tofek je učitelj-voditelj g. Teod. Valentn prav jedernato poročal o zakonitih določbah, razpisib in ukazih o šolski hygieni in kako se izvršujejo. V književni in stalni odbor so bili po oklicu izvoljeni prejšnji odborniki. Leto 1886 1887 1888 Smrtni nacini utonili 19 17 5 zgoreli 8 7 4 oparili se 2 2 1 povozili se 4 2 zadusili se 1 4 vsled padca 3 1 drugi vzroki 6 1 skupaj 37 38 13