Razne stvari. Iz domačih krajev. Osebne vesti. Profesorji so postali gg. J. Kardinar na celjski gimnaziji, K. Vrstovšek pa na mariborski. V Maribor pride na gimnazijo za profesorja Julij Miklau iz Brna. Imenovanje. Osrednja komisija za umetniške spomenike je imenovala preč. gosp. kanonika dr. Južefa Pajeka svojim dopisovalnim članom. Grozna smrt. V Mariboru so se dne 6. julija dopoldne splašili konji z vozom, na katerem so bili naloženi sodčki za pivo. V ozki barvarski ulici jim je prišel nasproti nožarski mojster V. Vrba, ki pa se ni mogel ogniti. Voz ga je najprej pritisnil ob zid, potem je pa padel pod kolesa, ki so mu pretrgala trebuh in ga tudi sicer znatno poškodovala. Konja sta dirjala naprej, dokler nista na ovinku šolske ulice padla in prevrnila voza z vozačem vred. Poškodovanega Vrbo so prenesli v bolnico, a je že mej potjo umrl. Kresovi v proslavo Sv. Cirila in Metoda. KonjiSki Slovenci napravili so sijajni kres s krasnim petjem, umetnim ognjem in strelianjem. Pokazali so s tem, da niso samo verni katoličani, ampak tudi zavedni in odločni Slovenci. Da koniiskim Nemcem (?) to ni bilo po godu, se razume. PoskuSali so to zabraniti, pa se iim ni posrečilo. Slovenci so tem slovesnejše proslavljali god slovanskih blagovestnikov. Vsa čast vrlim in zavednim konjiskim slovencem! Ziveli! — V petek na večer gorelo je v KostrivniSki župniji 12 kresov. Posebna radost in veselje sta se razodevala pri Muškerčevem kresu v Brezji, ki je gorel skoraj eno uro. Gromeli so topici, srca so se vnemala slovenske navduženosti, ki se je izlivala v krasno doneče petje. — Kljub neugodnemu vremenu so pretečeni petek v veliki množini žareli kresovi po krasnih Slovenskih goricah. Po nekaterih krajih so bili prav umetno zloženi na pr. v podobi velikanskega križa ali s črkama C. M. Vmes pa so se od vseh strani razlegali gromoviti streli čez dol in goro. To so pač jasna in glasna znamenja narodne zavednosti po Slovenskih goricah. — V Št. Ilju so na štirih krajih žgali narodni mladeniči kresove. Cast vrlim mladeničem ob meji! Izpit za učiteljice ročnih del delajo v Mariboru te le gospe, oziroma gospice: Alojzija Blenk iz Konjic, Frančiška Grosman iz Št. Jurja ob Ščavnici, Ema Jurko iz Tepinj, A. Sekirnik iz Rogatca, A. SkrbinSek iz Planine, Pavla Vračko iz Spodnje Kungote, Gabr. Zinauer iz Št. Jakoba v Slov. goricah. Ptujski Ornik in Slovenci. Imamo v rokah oklic Ptujčanov, v katerem prosijo podpore za Studentenheim. Na oklicu je podpisan Ornik, trgovec Kollenc, uradnik Kersch in gimnazijski profesor in vzgojitelj mladine Brigola. V oklicu pa govorijo: ... »Nemci iz vseh dežel pripoznavajo, da so naši obrambni koraki proti našemu slovanskemu sovražniku potrebni, pravični in pošteni*. In zopet: . . . «povsod se morajo (Nemci) braniti proti enoistem sovražniku, slovanskemu narodu, najsi bode ta že Slovenec, Čeh ali kdo drugi. . .« Tako torej! Slovence imenujejo trgovci Ornik, Kolenc, uradnika Kersch in Brigola svoje sovražnike. Ta oklic si mi denemo za zrcalo! Lažnjivostnemških časnikov presega že vse meje. Svojim bralcem vedno pišejo, da delajo že Slovenci izzivalne priprave za sokolsko slavnost dne 15. avg. v Gelju. Neki nemški časnik je celo tako drzen in prinaša lažnjivo vest, da se med slovenskim ljudstvom agitira za to slavnost z novico, da bo tudi presvetli cesar prišel takrat v Celje. To je vendarprevečpredrznollntakovzbujajonemški časniki dan za dnevom sovraštvo in zaničevanje proti slovenskemu narodu in nikogar ni, ki bi jih zavračal, kakor zaslužijo. Na rogaško Slatino je prisel nadškof S. Milinovič iz Bara ter ondi pričakuje škofa Strosmajerja, ki pride že tudi ta teden na Slatino. Bela zastava na sodišču v Šoštanju. Ves predminoli teden od nedelje do nedelje je visela s poslopja okrajnega sodišča v Šoštanju bela zastava v znamenje, da ni nobenega jetnika. Iz Kostrivnice. Blaž Šket p. d. Pust, 70 let star prevžitkar hotel je nabirati črešnje. Ko stopa po lestvici na črešnjo, se lestvica prevrne in mož pade na tla tako nesrečno, da je bil pri priči mrtev. Jareninska mladina se je polnoštevilno udeležila Slomšekove slavnosti. Tako je prav! Vrli mladenici in pridna dekleta, le napredujte v duhu Slomšekovem, v ljubezni do vere in do besede materne! Slovenski mladenič umrl. Dne 4. t. m. je umrl pri Sv. Benediktu v Slov. goricah bivši semeniSčan, petoSolec Franc Črnko. Zaradi vojašcine je moral zapustiti šolo, kar mu nenadoma umrje mati. Pred tremi meseci mu urnrje še oče. To so bili silni in bridki udarci za blagega mladenica. Vse to in povrh Se prehlajenje pri vojakih mu je skopalo prerani grob. Bil je prav vzgleden mladenič. V svoji trimesecni bolezni kazal je izredno potrpežljivost in vdanost v božjo voljo. Dasi }e dobro vedel, da zanj ni več nobene pomoči — kajti zoper sušico ni leka — vendar je bil v bolezni vedno dobre volje. Srčno ie hrepenel večkrat prejeti sv. zakramente, kar je tudi storil s posebno pobožnostjo. Pokojni je bil, kar je nekaj jako redkega pri dijakih in vojakih, tretjerednik, in kot tak je opasan s spokornim pasom ter s škapulirjem sv. FrančiSka stopil pred svojega sodnika. Pri njegovem pogrebu ni bilo sicer njegovih sošolcev, da bi mu zapeli kako žalostinko, ni bilo učenikov, ki bi mu govorili nagrobnico, toda zapeli mu so naSi vrli pevci ginljivi žalostinki: »Blagor mu, ki se spočije*, in «Nad zvezdami*; govorili pa so mu prav zgovorno naši dobri mladenici, ki so ga nosili in spreraili h grobu, govorili so zgovorno in glasno s tem, da jih je veliko prejelo ob tej priliki sv. obhajilo, katero so darovali za dušo pokojnega, ki naj v miru počiva! Javno obvestilo. Hodil sem pred kratkim po Ptuju in ptujski okolici ter obiskoval žive pa tudi rajne blage prijatelje. Kakor me je pri živih navdajala radost in veselje, tako se me je lotila notranja žalost ob grobih ljubih sobratov. Posebno pa sem bil žalosten na pokopalisčih pri sv. Marjeti niže Ptuja, in na ptujskem mestnera pokopališču, ker sem na obeh mestih le sluCajno — po nekih starih ženicah, ki so bile tam, zamogel najti grobova pok. g. župnika Trstenjaka na prvem, in beneficijata g. Bratuše na drugem, zgoraj imenovanem pokopališču. Morda drtgnem s temi vrsticami dotične činitelje, kojih dolžnost bi bila imenovanim pokojnikom omisliti kak kr-Sčanski spominek. Skazujte svojim ljubim kršč. ljubezen tudi po njihovi smrti. Nek slovenski duhovnik. Slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda slavnost vršila se je na predpraznik dne 6. t. m. v slatinski okolici kljub slabemu vremenu ter razburjenosti slatinskih posilinemcev. V okolici gorelo je nad 20 kresov ter na večih krajih močno streljalo. — Pri ugodnejšem vremenu vršila bi se bila slavnost na sijajnejši način. — Kresovi goreli so tudi na mnogih krajih v Susarskem okraju — a videli so se daleč okrog — eden še celo v solčavskih (savinjskih) planinah. Kar se je pa letos vsled slabega vremena opustilo, storilo se bode zanaprei, ako nam Bog zdravje da — ter še najdemo slovanska apostola sv. Cirila in Metoda v koledarju. Pri romarski cerkvi na Sv. Gorah pri St. Petru je 7. t. m. ob polu eni uri ponoči v lurško kapelo strela treščila. Poškodovala je stolp in obok v kapeli ter potrla šipe. Podobo srca Jezusovega, ki je visela na strani, je vrgla na tla, pa je popolnoma nepoškodovana, Se šipa se ni strla. Altar lurške Matere božje ni trpel naimanjše škode. Pod altarjem je naSla strela pot v zemljo. Poziv, ki ga razpošilja namestnik Clary na prebivalstvo dežele Stajarske: Dne 26. junija t. 1. so se dogodili v obširnih okoliših na Spodnjem Štajarskem silni nenavadui nalivi, kateri so v raznih krajih, posebno v sodniiskih okrajih Konjice, Šoštanj in Slovenji-Gradec povzročili veliko nadlogo in stisko. Deroče vode, katere so daleč tje čez bregove stopile in pri katerih se je več ljudi ponesrečilo, povzročile so v teku nekoliko ur veliko škodo pri hišah, vodnih napravah, mostovih in pri cestah, ter pri zemljiščih in raznih nasadih. Hudo zadeti posestniki so prišli ob vsa sredstva in so brez tolažbe, kajti povodenj razdejala je njim vse obrtne vire zaslužka, pokončala pričakovano letino, travnike in polja. Sedaj je le mogoče samo primeroma presoditi povzročena škoda na stotisoče kron, veliko družin prišlo je v hudo stisko in nadlogo! Pri tej veliki nesreči je lastna moč zadetih ljudij brezuspeSna in usahnejo lokalni pomožni viri. Vsi morajo podpirajoč vzajemno sodelovati, da se zamore ponesrečenim ljudem jako potrebna pomoč hitro in zdatno podeliti! Jaz ukrenem torej, da se ima za polajšavo po tej povodni povzročene nadloge pričeti javna nabira milodarnih daril v celi deželi, in se nadiam, da se bode prebivalstvo dežele štajarske, katero je lansko leto težko skušanim domačinom na Gornjem Štajarskem dokazalo požrtvovalno Ijubezen do bližnjega, tudi pri tem povodu spomnilo siromakov z delotvorno skrbjo. — Milodarna darila se bodo sprejemala v prezidijalni pisarni c. kr. namestnistva, kakor tudi pri c. kr. okrajnih glavarstvih in županstvih v Gradcu, Mariboru, Celju in Ptuju in takoj odposlala za doloceni namen. — V Gradcu, 3. julija 1900. Neprevidno streljal proti toči je dne 5. t. m. strelec Anton Zorman na strelišču v Zinici, št.-lenarški okraj. Ker je ta dan prvikrat streljal, je topič nepravilno na pošev v dirnnik postavil, in ko je počilo, vžgalo se je zajedno več kil smodnika in celo utico je razneslo. Strelec je, hvala Bogu, komaj srecno in zdravo kožo odnesel. Želeti bi bilo, da bi občinski zastopi strogo pazili in skrbeli zato, da vsi tisti, kteri imajo s smodnikom in z jednakimi rečmi opraviti, previdno ravnajo. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Pri nas razširja ptujskega Stajerca nek iz Ptuja k nam poslan človek. Pridiguje [ljudem o ljubezni nemških in nemčurskih trgovcev napram Slovencem. Vendar to je le pesek v oči. Nikar ne verjemite neumnemu pisarjenju ptujskega listica. Zavrnite odločno vsakega trgovca, ki ga vam ponuja. KviSku torej Slovenci in ne dajte si ga vsiljevati. Živeli slovenski narodni časopisi. Iz Polzele. Umrla je dne 8. julija posestnica tukajšnje grajSčine, Šenek Marija pl. Pongrac. K pogrebu jo je spremljalo 7 duhovnikov ter nebroj žalujoče gospode in priprostega ljudstva. Počiva v kapelici, katero si je bila šele pred kratkim preskrbela, ki je bila blagoslovljena letos 24. majnika. Ranjka, kakor tudi njen blagi, pred 8. leti umrli mož, storila sta marsikaj v prid občine, šole in cerkve. N. v. m. p.! Iz Hoč. 7. julija smo pri nas prav slovesno obhajali praznik slovanskih apostoloT sv. bratov Cirila in Metoda. Sicer se letos niso žarili kresovi slovanskima bratoma na čast s slovenskega Pohorja kakor druga leta, ker je to zabranjevalo veliko deževje, toda verni slovenski rod pa ie še tembolj pokazal svojo hvaležnost slovanskima apostoloma ter ljubezen s tem, da je prišel zjutraj v zelo obilnem številu v hišo božjo. Zjutraj na vse zgodaj je vže milo trijančenje zvonov naznanjalo, da je danes poseben praznik, zlasti pa za Slovence. Pred pridigo, ki je bila v čast slovanskima apostoloma, je verno ljudstvo vidno navdušeno pelo, kakor tudi med slovesno sv. mašo ginljivo popevalo pesem: »Bodita nam brata zdrava* — sv. Cirilu in Metodu na čast. — V resnici! to je bil pravi slovenski praznik, kateri je kazal, da se naše verno slovensko ljudstvo s hvaležnostjo spominja slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda. A vidva, slovanska apostola, sv. Ciril in Metod, pa tudi prosita za naš narod, da veren ostane ter zvest svojemu jeziku. Sv. Jurij ob ŠCavnici. Društvu za zjdanje nove farne cerkve pri sv. Juriiu ob Ščavnici je svota sedmega upravnega leta 31.464 K 18 h v osmem upravnem letu narasla na 34.171 K 52 h. PrispevKi so bili letos bolj redki, ker se letos šolsko poslopie razširia in predeluje, kakor je bilo potrebno. Prevdarek za to delo kaže nekaj čez 26.000 K. Eako je kaj pri nas? — Iz Slov. goric narn piSejo: Grozdje je lepo odcvetelo in je sedaj tako lepo, da lepSe ne more biti, pa tudi gosto nastavljeno je. Žvepljajo in škropijo Ijudje pridno. Gorice zahtevajo vedno več dela in denarja. Sadja je dosti po poliih in goricah. Po murskem polju bo srednja letina za ozimino, kakovost pa bo dobra, ker v suSi zori. Po nekaterih kraiih je pšenica polegla. Cena pšenici je 7 gld. 50 kr. za 100 klg. Goveda in svinje imajo dobro ceno. Za konie se nič ne povprašujč. Vino se prodaja pri kmetih po 32 kr. liter, jabolčnica pa po 12 kr. Rodoljnbe in bralna društva opozar|amo, naj vsepovsodi prirejajo slavnosti v čast SlomSeku. Za letošnie poletje je ni primerneje slavnosti. Naj duh Slomšekov zopet poživi in okrepča naše narodne moči! Shodi. Katoliško pol. društvo za okraj Sv. Lenart v Slov. goricah priredi dne 22. t. m. politični shod pri Sv. Juriju v Slov. goricah, dne 29. t. m. pa pri sv. Trojici v Slov. goricah. Shodi se vršijo v proslavo stoletnice Slomšekovega rojstva. Izvrstni govorniki in strokovnjaki so nam že obljubili sodelovanje, zato utegneta biti velikanska ta dra shoda. E Slomšekovi slavnosti na Ponikvi pridejo tudi Rusini, ki bodo imeli svojo božjo službo v cerkvi sv. Ožbalta pri Ponikvi. Celjani in Savinčani se pripeljejo s posebnim vlakom. Prijave na skupni obed naj se naznanijo do konca t. vn. lz sodišč. Sodni adjunkt dr. Ot. pl. Kočevar je iz Marenberga prestavljen v LjubIjano. Marenberški Nemci so ž niim mnogo izgubili, ker ie bil njih zvest somišljenik. Sodnim adjunktom za Marenberg je imenovan Franc Handler iz Maribora. V Gradcn je nekdo podžagai Bismarkov hrast, a Avstrija in Gradec še vedno stojita. Za pogorelca Janeza Gregoreca na Grajeni je gosp. dr. Jurtela sprejel in oddal sledeče denarne zneske: Hran. in pos. druSt. v Ptuji K 100., dr. F. J. 20, dr. F. H. 20, J. Z. 10, dr. A. B. 10, M. P. 4, V. V. 4, J. K. 5, A. P. 2, S. O. 2, J. M. 10, F. S. 2, A. J. 10, J. P. 2, dr. B. S. 5, J. C. H. 2, D. Z. 2 kroni. O Štajercu ali ptujski »giftni kroti* govoriti, nam je težko. Zato tudi ne moremo priobčiti dopisov, ki se nanj nanašajo. Zadnjič smo hoteli povedati neko radikalno sredstvo proti umazancu, a smo bili zaplenjeni. Moramo torej prej še proučiti ozračje, v katerem živimo. Zapustil je, kakor se govori, jurednik Štajarca kmalu po prvi številki uredniško mesto. No, to bi bilo prehitro. Štajarca ali ptujsko »giftno kroto« vrzite povsodi ven. Tak umazan list ne spada v poSteno slovensko hiSo. Spodnještajerski Slovenci se veliko smeiijo o inseratih v ptujskem Štajercu, ker so se vsi trgovci izognili v inseratih Bismarkove ulice. Kasimir ima celo prodajalnieo v Bismarkovi ulici, le ena vrata ima na Floriianski trg, pa je v inseratu naznanjen na Florijanskem trgu. Akerman ima samo eno okno na glavni trg in res je v inseratu odšel celo na Glavni trg. Gspaltl pa je odSel v Cerkveno ulico. Veselje in žalost. Velika tolažba za spodnještajerske po zadnji povodnji poškodovane prebivalce je bil obisk namestnika Claryja. Vendar je liudstvo z žalostjo opazovalo, da namestnik ne razume njih jezika in okoli namestnika so se največ sukali tržani in mestjani, Graški občinski svet je zavrnil z vsemi proti trein glasovom peticijo obrtnikov, naj zopet igra vojaška godba vGradcu, Kaj druzega od graškega občinskega zastopa ni bilo pričakovati. Konkurz je napovedal J. Stepischnegg, trgovec v Konjicah. Poučni tečaj za vinogradnike, sadjarje, cestarje itd. se je vršil na mariborski vinarski in sadjarski šoli od 18. do 23. junija. Udeležencev je bilo 18 in sicer sami Slovenci, a vendar se je zopet šopirila nemščina, vsled česar so bili nekateri močno ozlovoljeni. Še bomo govorili o tej stvari, tvarino imamo že skupaj. Profesor Anton Bezenšek, slavni slovenski stenograf (brzopisec) je izdal v Hribarjevi tiskarni v Celju knjižico, v kateri opisuje petindvajsetletnico besede slovenskih dijakov in prvi shod slovenskih stenografov v Žalcu dne 13. avg. 1899. Knjižica stane 60 h in je čisti dobiček namenjen dijaški kuhinji v Celju. '^^f^ Cena žitu na dunajski borzi dne 10. julija za 50 kg: Pšenica za jesen 807 K, rž za jesen 720 K, turšica za iulij-avgust 595 K, za september-oktober 608 K, oves z& jesen 557 K. Iz dragih krajev. lz Št. Pavla pri jPreboldu. Posnernanja vredno: Mesto 'venca na grob rajni materi je podaril dr. Švab 20 K za potrebe nove cerkve v Št. Pavlu pri Preboldu. Orgljarski mojster Ivan Zupan v Kamnigonci na Kranjskem je dne 4. t. m. umrl. Bil je dobroznan po vsem Slovenskem. Eazni na Kitajskem niso karsibodi. Pogosto se uporabljajo kazni s klofutami. Za delenje klofut »grešniku« se rabi primerno obrezan podplat. Ze prva klufuta je tolika, da navadno grešnik zgubi zavest. Ako je število doloeenih klofut veliko, razdeli jih delivec na obe grešnikovi lici. Glava obsojencu tako silno zateče in često se obsojencu zbijejo iz ust vsi zobje. Tako mučenje so večkrat skusili misijonarji. Jako priljubljeno mueenje je Kitajcem s kletkami, od katerih imajo dvoje vrst mučilnic. Jedna kletka je 80 cm. visoka in 65 cm. Siroka. Obsojenec se ne more v njej ganjti. Druga kletka je višja. V to obesijo obsojenca tako, da se z nogama ne dotika zemlje. Tudi noge ubogim obsojencern ne puste v miru. Za noge imajo posebno »prešo«, v kateri stiskajo obsojencem noge na najkrutejši način, povrh pa režejo mučencem kožo in mu io trgajo s telesa. Tudi onim, katere obesijo, ne gre tako lahko, kakor v Evropi. Zadrgnejo sicer vrv za vrat, a ko popolnoma zgubi zavest, mu jo zopet odvežejo, da pride zopet k zavesti. Ko tako trikrat ponov6 to mučenje, pride obeSenec še-le počasi na drugi svet. Najhujša kazen pa zadene tistega, ki se zagreši z razžaljenjem kitajskega cveličanstva«. To je takozvana >počasna smrt«. Obsojenec trdno priveže na steber, vrat se mu da v železen obroč, poleg se pa postavi veliko košaro z nožmi, katerih vsak je določen, da se zasadi v poseben del telesa. Ko ima obsojenec vse nože v sebi, se ga razreže na drobne kosce. Na Velehrad. Kakor zadnja leta, bode i letos dne 30. in 31. julija na Velehradu na Moravskem, ob grobu sv. Metoda slovanski evharistiški shod in slovesno zborovanje apostolata sv. Cirila in Metoda. Dne 31. julija in 1. avgusta se ondi vrši tudi slavnostna akademija. K tem slavnostim so povabljeni vsi častilci slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda ter dobe primerna prenocišca. Zadnja železniška postaja je Ogersko Gradišče. Natančnejša pojasnila daje župnijski urad na Velehradu ali pa državni poslanec dr. Anton Stojan v Dražovicah, p. N. Rousinov na Moravskem. Amerikanske kokoši in solnčni mrk. Amerika je dežela nenavadnih iznajdb in prigodkov in zato se ne smemo Cuditi, da so znali Američani celo solnčno mrknenje izkoriščati na prav duhovit nacin. Opazovali so namreč, kako je perutniDa mej zatemnevanjem solnca postajala nemirna. Neumne kokcši so namreč menile, da se je približala noč in tako so po svoji stari navadi takoj zlezle na svoje droge. Ko pa je tema minila, prihajale so zopet doli in v svoji bedastoči so valile jajca! To opazovanje je rodilo v amerikanskih glavah divno praktično idejo. Neki časnikar poroča namreč, kako kraetje v Georgiji in Alabami po onem znaraenitem opazovanju na dan solnčnega mrka vsaki dan osleparijo svoje kokoši za eno jajce v svojo korist. Vsako opoludne zaprejo narnreč perutnino v kurnike tako, da noben trak svetlobe ne pride notri. Ko jih potem zopet izpustč, mislijo neumne kokoši, da je jutro in zvalš poleg jutranjega Se eno popoludansko jajce. Srečna dežela, v kateri gre ljudem vse tako po sreči! Ptnjega konja mora hraniti po ko- nečni razsodbi državnega sodišča konjski trgovec Vondraček v Pragi, a ga ne sme prodati in ne pobiti. Sin nekega hotelirja iz Karlovih varov mu je pred dalj časom dal svojega konja na rejo. Ko se je konj pri Vondračku že precej zadolžil, je ta opomnil lastnika na povrnitev stroškov. Ker pa \e opetovani opomin ostal brezvspešen in lastnik tudi ni hotel konja vzeti nazaj, je Vondraček pri gosposki storil potrebne korake, da bi smel konja prodati na dražbi in na ta način priti do plačila. Na njegovo največjo jezo so pa razsodile vse instance in sedaj tudi najviSja, da konja ne sme prodati, ker ni njegov, marveč ga mora dalje rediti, dokler — menda starosti ne pogine. Potres na Češkem. V Graslicah se Je dne 4. in 5. t. m. zemlja 60krat potresla. Eden sunek je zibal 5 minut. Ljudje so silno prestraSeni zbežali na vse strani. Avstrijski konznl ntonil. Ministerstvo notranjih zadev je dobilo iz Jeruzalema vest, da je ondi v morski kopeli v Jafi utonil jeruzalemski avstrijski konzul A. Schafrath. Društvene zadeve. Veliki koncert priredijo tukajSnji slovenski abiturijenti v soboto dne 14. t. m. na vrtu »Narodnega doma.« Po dovrSenem vsporedu prosta zabava in ples v veliki dvorani >Narodnega doma.« O slabem vremenu se vrši tudi koncert v dvorani. Jareninsko politično drnštvo priredi v nedeljo dne 15. julija ob polu 4 uri pop. v prostorih gostilne gosp. Fr. Vrega pri Sv. Marjeti ob Pesnici politični shod, na katerem bo poročal naš poslanec Robič o izstopu deželnih poslancev in o političnem položaju. Po zaključenem političnem shodu se vrSi Slomšekova slavnost, pri kateri bo govoril slavnostni govor kapelan F. Muršič. Na vsporedu so Se petje in deklamacije. Na to sledi prosta zabava. Slovenci od Sv. Marjete, od Sv. Petra in iz soseščin, pridite vsi na ta dvojni važni zbor! Mladina, pridi še posebno tudi ti na slavnost Slomšekovo! Dijaška knhinja v Ptuju. Doneski za I. tečaj šolskega leta 1899/1900 so se priobčili 4. februarja t. 1. v «Slov. Gospodarju«. V drugem tečaju, t. j. počenši z mesecem februarjem, pa so darovali društvu sledeči p. n. odborniki, zavodi in zastopi: gg. Belšak o. Karl, minoriti v Ptuju, na mesec 2 kroni dr. Brumen, odvetnik v Ptuju, mesečni 2 kroni; CilenSek M., proiesor v Ptuju, mesečni 2 kroni; Josek, mesečnih 80 vin.; Lorber, mesečnih 80 vin.; Menhart J., do meseca junija mesečni 2 kroni; Moravec, vikar, mesečni 2 kroni; O^chgan, c. kr. notar, mesečni 2 kroni; gospa Planinšek mesečnih 60 vin,; Toplak, c. kr. davk. pristav, na mesec 1 krono; razven omenjenih mesečnih podpor so v II. tečaju darovali: g. Sorglechner, župnik na Hajdini, 8 kron, sl. posojilnica v Brežicah 10 kron, sl. Čitalnica v Ptuju namesto venca na krsto gg. Jeremica in Nemca, 30 kron; sl. posojilnica v Ptuju 200 kron; gosp. Strah Juri, velepos. v Hvaletincih, 2 kroni; volilo po č. g. Trstenjaku 23 kron; sl. okrajni zastop v Ptuju 400 kron; g. dr. Schmirmaul v Rajhenburgu 10 kron; sl. posojilnica v Slov. Bistrici 30 kron, in g. Weixl, beneficijat v Ptuju, 10 kron. Vsem blagim p. n. dobrotnikom izrekamo prisrčno zahvalo. Sv. Jurij ob Ščavnici. Prostovoljno gasilno društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici priredi v nedeljo, t. j. 15. julija v gostilni g. Lasbaherja v Seliščih tombolo. — Odbor je s tem, da priredi tombolo v SeliSčih, ustregel želji sosednih gasilnih društev in pričakuje torej prav velikega obiska. V slučaju slabega vremena 15. julija priredi se tombola 22. julija. Začetek ob 4. uri popoldne. Odbor. Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo 15. julija ob polu 4. uri popoldne priredi pevski in tamburaški zbor bralnega društva «Naprej> koncert v novi Soli. Vstopnina: sedeži 60 h, neudje 40 h, udje 20 h, otroci polovico. Po koncertu prosta zabava pri g. Koširju. K obilni udeležbi vabi odbor. Vabilo. K odborovi seji družbe duhovnikov lavantinske škofije dne 16. iulija 1.1., v ponedeljek ob 11 uri predpoldnem uljudno vabi preč. gg. odbornike predstojništvo. Bralno društvo pri Kapeli blizo Radgone priredi dne 15. julija veselico s petjem in dvema gledališkima igrama na vrtu gosp. Lubeca v zidu. K mnogobrojni udeležbi vabi ul|udno odbor. Vstopnina 10 kr.