MANIFESTACIJA Gasilo LETO socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko Xl1-. ŠT. 44 — CENA DIN 10.— kranj, 8. junija 1959 , Bliže »orisinikom ■ Nravstvenem domu v "n;« je m0 zacinja ieta pre_ l\L}0v,0ra- To je tudi razumno, L,,,,; ■ ■ ■■ i ., MeiL investicije so bile Pn'nekateri drugi potrebi. Zd ' Je j"*'rn* f"2i mimoidoči ttrb ra^1 ustavl)a!° Pred njo ri,t:Latnl)a1° 0 ^roških in *o- T>stih tega doma. utr °r >e ^Ua pred časom Z*VlCcna kritična ocena in dane'" ° tollkUih ^datkih, je da S JaZHml)iva ugotovitev, je biU ta stavba v Kranju prePotrebna. V t, ■ dom l lC)U Zdravstvenega ambido po$l ovale kar tri bul nte: dve splošni ter am-V "nta z<* preventivno službo. prP^em n<*dstropju urejujejo speciTl* Za tTl ront&ene> za ia u ord'nacije, prostore ji;" j!*'"'"0 za žene, za otr0' tori° *lek> 2a razne lahora-jH V drugem nadstrop- nih ■ rvZcn "iolske polikli-ja ln službe preventivne de- nik1°Stl le 50 p0SteV] 2a bo1' Ja^r' tem gre zlasti za izbolj-dtižh pos^ovan)a zdravstvene ditvi% Tu h,° (/laSt' P° Ur€~ ljQ z°bozdravstvcnega pavi- l0 ln Bolnišnice za gineko-Zd ln porodništvo ob Za\a^stvenern domu) v celoti S(H !!na na enem samem metak $am<* organizacija bo stan' 0tnng0.^la boljše izkori-idr >C administrativne službe, (er^stvenega kadra itd. Tudi nfo* '.Povečali števila zdrav-P°t V> i' Predvideno, da bodo nik"1 orjstniki oziroma bol-'to P,rcce) manj čakali na vr-?* bodo lahko bolje pre-itjani' uspešneje zdravljeni yjzbnljšanje zdravstvene služ-strj761 Za^teva samo naš vse-PtpH napredek, marveč Uvl^T n*s cili za bol>ie loj*« razmere naših dc- Pred '' V U'l PersPektivi rRlastavl}a Zdravi tveni dom v mQ n]H ne le korak naprej sa-krose jih prekrčevito oklepati, če hočemo, da bodo ustrezale okusu, željam ter čustvom in občutjem občimstva. Na splošno pa je prevladovalo mnenje — to je v svoji oceni poudaril tudi skladatelj prof. Vasilij Mirk, da je letošnja revija pevskih zborov po idejnem, vsebinskem in pevskem konceptu 'neprimerno boljša od lanske in da so pevski zbori dosegli lep napredek. Nedvomno pa je tokratna glasbena manifestacija rodila vrsto pobud itn idej, ki bodo ugodno vplivale na nadaljnjo rast slovenske zborovske kulture. S. JOVAN VESELINOV ZNOVA SEKRETAR CK ZK LR SRBIJE V soboto, 6. junija je v Beogradu končal z delom IV. kongres Zveze komunistov LR Srbije. Na zaključni plenarni seji so delegati poslušali poročila posameznih komisij ter sprejeli končne smernice z a nadaljnje delo. Izvolili so nov Centralni komite ZK Srbije s 129 člani. Za sekretarja je ponovno izvoljen tovariš Jovan Veselinov. podpredsednik e. kardelj Ze na Švedskem Podpredsednik ZIS Edvard Kardelj, ki se je mudil dalj časa na obisku na Danskem in zatem na Norveškem, le včeraj, v nedeljo, 7. junija prispel z letalom na Švedsko, kjer «a je sprejel predsednik švedske vlade Tage Erlander. Tako kakor po drugih skandinavskih deželah, so tudi na Švedskem sprejeli tovariša Kardelja z velikimi simpatijami do jugoslovanskih narodov. Potrebni so nižji organi komunalne ureditve V petek, 5. junija je predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariš Miha Marinko v prostorih Ljudske s/kupščine Slovenije začel posebno posvetovanje o stanovanjskih skupnostih in o socialistični politiki na vasi. C) stanovanjskih skupnostih je med prvimi govorila članica GO SZDL Lidija Sentjurčeva. Stanovanjskim skupnostim, kot je dajala med drugim, še vedno ne pripisujemo tiste vloge kot jo po novem zakonu imajo. Stanovanjska skupnost ima važno mesto samoupravnega organizma. Ta ima nalogo povezovati splošne napore komune v urejanju komunalnih in socialnih vprašanj z neposrednimi interesi državljanov na določenem področju. Komuna je postala preširoka skupnost, da bi lahko uveljavila popolno sodelovanje delovnih ljudi. Zato so potrebni nižji organizmi te službe. Med temi organizmi je dobila stanovanjska skupnost isvoje mesto, kakor ga obeležuje nov zakon o stanovanjskih skupnostih. Po besedah Lidije Šentjurčeve stanovanjska skupnost nikakor ni resorska služba, s katero bi se ukvarjali isamo posamezni sveti za socialno ali zdravstveno zaščito, prosveto itd. Stanovanjska skupnost je samoupravni organizem in kot takega mora upoštevati občinski ljudski odbor kot celota. Prtd občnim zborom OZZ Kranj Plan za pridelovanje krompirja Danes je v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj občni zbor Okrajne zadružne zveze Kranj. Iz poročila upravnega odbora povzemamo nekaj podatkov o mehanizaciji v KZ ln o pogodbenem pridelovanju krompirja. 2uYb SEZONE ŠE NI, VENDAR KAZE, DA BO LETOS NAŠE OBISKALO REKORDNO ŠTEVILO TURISTOV IZ TUJIH DEŽEL V preteklem letu je bil v kmetijski mehanizaciji narejen precejšen korak naprej z nakupom 25 novih traktorjev znamke Ferguson FE 35. 18 teh traktorjev so kupile kmetijske zadruge, 7 pa socialistična kmetijska posestva. Kmetijske organizacije v okraju imajo zdaj .skupaj 56 traktorjev. Tudi preteklo leto je večina strojnih odsekov kmetijskih zadrug zaključila z izgubo. Vzrokov za to je več. Večina strojev, ki jih imajo kmetijske zadruge, so že zastareli, iztrošeni, z majhno delovno kapaciteto. Modernejših strojev zadruge nimajo, imajo pa več vprežrte mehanizacije (sejalnice, trosilce gnojil, pluge itd). V tem pogledu so zadruge doslej še vedno podpirale zahteve majhnega kmečkega gospodarstva, upoštevale so le možnost drobne posesti. To pomeni, da kmetijska zadruga doslej še ni bila faktor, ki bi vplival na spremembo proizvodnih odnosov na privatni zemljiški posesti. Tudi vzdrževanje strojev v večini zadrug ni bilo v redu. Prav tako so zadružniki uporabljali posamezne stroje, predvsem manjše, me da bi zadruge vodile kontrolo nad njihovo uporabo. Zato tudi zanje niso pobirale najemnine. Eden od vzrokov za izgubo strojnih odsekov je tudi v tem, ker kalkulacije za stroje niso bile 'izdelane na podlagi dejanskih stroškov. Cene uslugam so bile v večini primerov nižje kot stroški, ker bi sicer kmetje stroje še manj uporabljali. O spomladanski in jesenski ko-operacijski proizvodnji smo že pisali, da je zelo slabo u,spela. Pri krompirju so kmetijske zadruge uspele zajeti le 18 odstotkov površin, ki se letno posadijo v okraju. Plan je bil pri jedilnem krompirju realiziran le s 44 odstotki, pri semenskem pa z 90 odstotki. V prihodnjih letih naj bi se proizvodnja krompirja razvijala po naslednjem planu: £ Področje bivše občine Cerklje in del zadrug Voklo in Visoko se bo že letois preusmerilo na pridelovanje industrijskega krompirja. Letna proizvodnja v prihodnje bo 300 vagonov. f) Poljanska dolina bo postala osinovni proizvajalec semenskega krompirja. Kmetijska zadruga Poljane bo organizirala proizvodnjo kvalitetnega semena. Proizvajalci v najbolj zdravih področjih doline bodo pridelovali le semenski krompir. Pa tudi za pridelavo jedilnega krompirja bodo vsako leto menjali seme. Ostala proizvodnja krompirja v dolini se bo usmerila v pridelovanje krompirja za pitanje živine in v pridelovanje kvalitetnega jedilnega krompirja za prodajo v juliju in avgustu. ^ V ravninskem predelu se bo pridelovanje semenskega krompirja koncentriralo na področje zadrug Šenčur, Voklo, Naklo in Tržič za zgodnje sorte, v zadrugah Cerklje in Velesovo pa za industrijske sorte. Tako bo tu nastalo središče za pridelovanje semenskega krompirja v ravnini. Najvažnejša proizvodnja tega področja pa bo še vedno pridelovanje jedilnega krompirja. A. T. 5822 2 glas gorenjske KRANJ, 8. JUNIJA 1959 3 OBRAZI IN POIAVI »PLAČAT, PROSIM!* Nemalokrat kritiziramo postrežbo v naših gostinskih obratih — včasih prizanesljivo, s spodbuja-jočimi očitki potrpežljivega gosta, največkrat »z ognjem in žveplom«, brezobzirno, včasih celo neupravičeno, s premočjo, ki jo uživa spoštovani in priviligirani gost. Druge kritiziramo, svojih napak in spodrsljajev, žal, največkrat ne vidimo! Kaj ni pogosto tudi strežno osebje upravičeno kritizirati gostov? Menite, da smo mi, ki naveličani posedamo po kavarnah in gostilnah, brez napak? — Prav zategadelj bom povedal zgodbico, da bomo slišali tudi drugo plat zvona. Zgodilo se je v restavraciji »Park* v Kranju. Tistega večera so bile zasedene vse mize in še so prihajali novi gosti. Pri mizi ob zidu so sedeli štirje fantje. Objestno so si nalivali vino in si nazdravljali. O čem so govorili, ne vem. Menda je bilo nekaj zabavnega, kajti od časa do časa so udarili v gromek smeh. Čez čas so naročili nov liter in spet žven-ket čas. Prej kot v 15 minutah je steklenica sramežljivo pokazala svoje dno. Nenadoma se je eden od četvorice — fant z zariplim obrazom, dvignil in objestno odkorakal proti izhodu. Ostali trije so gledali za odhajajočim. Manjši tovariš je pohitel za njim. So se sprli? Potekle so tri ali štiri minute. Prvih dveh ni bilo več nazaj. Zdaj sta se dvignila še ostala dva in odhitela. Pri tem sta pogledovala krog sebe, kot bi nekoga iskala. Ničesar si nisem mislil o njunem odhodu. Mizo so zasedli novi gostje. Natakar, ki je hitel mimo mize, se je nad novimi obrazi zdrznil. — »Kje so tisti, ki so pravkar sedeli tukaj? Kam so odšli? Nihče ni plačal zapitka . . .* Natakar je skočil proti izhodu. Ko se je čez dve ali tri minute vrnil, sem ga vprašal: »Ste jih dobili?« »Kje neki. Izginili so kot kafra. Odnesli so mi okrog 700 dinarjev,« je razočarano povedal. Naslednjega dne mi je zaupal, da ga je tisto noč neka družbica opeharila še za 300 dinarjev. Kdo bo trpel škodo? Nepotrebno vprašanje! . s. š. VREME Se nadalje pretežno lepo vreme, le sredi tedna delna ohladitev s krajevnimi padavinami. iz naših krajev GLASBENA SOLA V KRANJU OPRAVIČILA SVOJE POSLANSTVO Kranj, 7. junija Včeraj je tukajšnja glasbena šola, kot oblikovalec kulturnega življenja v Kranju, proslavila pomembni jubilej — 50-letnico učno vzgojnega dela. Svečanost je bila pod pokroviteljstvom predsednika ObLO Kranj, Franca Puharja. Svečanost se je začela s popoldansko slavnostno sejo v koncertni dvorani zavoda, katere so se razen pokrovitelja udeležili še podpredsednik OLO Kranj, Ivan Bertoncelj ter drugi politični in kulturni delavci ter gostje. Svečanost je bila zaključena z jubilejnim koncertom v Prešernovem gledališču. V prvem delu koncerta so nastopili godalni orkester glasbene šole, klavirski kvartet, kvartet violončel in solisti iz razredov za klavir, godala in solopetje, medtem ko je v zaključnem delu nastopil mešani pevski zbor France Prešeren pod vodstvom Petra Li-paTja. _ Glede interpretacije posameznih skladb naj zadostuje le pripomba, da je tudi tokratni končen povsem uspel. Občinstvo je zapuščalo dvorano polno najpe-strejših vtisov, ki jih more vzbuditi le tenkočuten in zahteven izbor glasbene literature ter lepo, največkrat kar presenetljivo izvajanje skladb. Gostje — ugledni glasbeniki so dali komcertantom in glasbenim pedagogom zavoda laskavo priznanje. Med drugim je predsednik Združenja glasbenih pedagogov Jugoslavije, prof. Pavel Sivic poudaril, da je glasbena šola v Kranju docela opravičila svoje poslan,stvo in da je zlasti v zadnjih letih zabeležila uspehe, s kakršnimi se lahko ponašajo le Tedki •tovrstni glasbeni zavodi. Še več: s svojimi pedagoškimi prijemi je celo prerasla svoje učnovzgojne okvire, kar znova oživlja težnjo po ustanovitvi višje oblike glasbenega zavoda — Srednje glasbene šole. NAJMLAJŠI NA GROBOVIH TALCEV Begunje, 7. Junija Izletniki, ki so danes dopoldne obiskali Begunje in Drago, so z zanimanjem opazovali skupino otrok, ki so z zavzetostjo okraše-vali grobove talcev na tukajšnjem grobišču. Povedali po, da so člani pionirske sekcije DPD »Svoboda«-center Kranj in da so na izletu. Potem, ko so položili na grobove padlih venec in ko so se oddolžili spominu s prisrčnimi recitacijami, so se odpravili v Vrbo, kjer so obiskali rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna. Preostali del dneva iso preživeli v Gorjah pri Bledu. Ob tej priložnosti je vodja pionir- ske sekcije tov. Tone Hotko povedal, da jim je izlet z avtobusom velikodušno omogočilo SGP »Projekt« iz Kranja. S. SEJA PROSVETNO-PEDAGOSKE SLUŽBE Kranj, 6. junija Seje prosvetno-pedagoške službe, ki je biila danes v Kranju, se je udeležilo 32 udeležencev iz vseh krajev Gorenjske. Razpravljali so o vsebini pouka v V. razredih reformirane šole, o tehnični, telesni in glasbeni vzgoji, o ureditvi vrtov in drugih vprašanjih uveljavljanja zakona o reformi šolstva. Na seji iso se prav tako pomenili o organizaciji seminarjev za prosvetne delavce. -1. C. DVOJNI »GAUDEAMUS...« NA JESENICAH Letošnja predaja ključev dijakov četrtega letnika tretjemu letniku jeseniške gimnazije je bila zelo slovetsna. V letošnji prireditvi je nastopilo petintrideset jeseniških osmošolcev. Letos so imeli svoj prvi ceremonial tudi absolventi jeseniške srednje tehniške šole. Predaji so prisostvovali številni gostje. Tudi v Kranju je bilo v četrtek na gimnaziji nenavadno živahno. Dijaki, ki se sedaj pripravljajo za maturo, so izročili tradicionalni ključ svojim namestnikom. Slavnostni sprevod Je šel tudi skozi Kranj, kjer se je ustavil pred Prešernovim spomenikom in Prešernovo hišo (na sliki) LJUDJE IN DOGODKI Vrenje v Južni Ameriki Kar zapovrstjo prihajajo novice iz dežel Južne Amerike o velikih neredih, stavkah in demonstracijah, pa celo o poskusih oboroženega upora. Najhujše je stanje, kakor je videti iz poročil, v Nikaragui, kjer se utegne iz demonstracij proti predsedniku Somozi izcimitl pravcati upor. Vlada je proglasila obsedno stanje, hkrati pa se je pritožila pri Svetu organizacije ameriških držav, da iz Kube prihajajo uporniki v deželo. Nekaj podobnega se dogaja tudi v Paraguaju, deželi, ki leži sredi južnoameriške celine. Tudi tam je vlada diktatorja Stres-nerja odgovorila na stavke in demonstracije z razpustom parlamenta in s proglasitvijo obsednega stanja. Obema deželama se je pridružil še Ekvador, od koder tudi poročajo o neredih in uličnih spopadih, ki so terjali že nekoliko smrtnih žrtev. Državni prevrati, ki se ponavadi končajo s tem, da mesto dotedanjega diktatorja zasede mesto njegov nasprotnik, dru- Isdaja Cf »Gorenjski tlake — Urejuje uradniški odbor — Direktor S. Baznlk — Oi-tovorni urodndk Vojko Novak — Tal. uredništva 471 — Uprav« *87 — Teko«! račva pri Komoaalitl banki T Kranju «07-70-1-135 — lakaju ob ponedeljkih ki potka — Letno maoećnkM Mf aJaarJoT, mesečna M asa gače pa ostane vse po starem, so bili v teh deželah že doslej skoraj vsakdanji pojav. Kaže pa, da se to pot za vsemi temi nemiri skriva nekaj več. Mnogo znamenj namreč govori, da gre za splošno Ljudsko vrenje proti diktatorskim režimom sploh in proti vsem negativnim oblikam teh režimov. Značilno je, da gre za nemire v majhnih južnoameriških deželah, za katere pa je značilna velika gospodarska zaostalost in pa popolna odvisnost od tujih monopolov. Niti Nika-ragua, niti Paraguaj nimata več kot poldrug milijon prebivalcev. Poglavitna gospodarska veja je kmetijstvo, ki pa je v 'rokah domačih veleposestnikov ali tujih monopolov. Med temi zadnjimi je na prvem mestu znana severnoameriška firma United frut, ki drži v svojih rokah skoraj vso najvažnejšo kmetijsko proizvodnjo večine južnoameriških dežel. Tudi večina kubanskega pridelka sladkorja gre skozi roke tega monopola. Nič čudnega ni, če je pri takem stanju politika diktatorskih režimov v službi teh monopolov in domačih veleposestnikov. Da bi se obdržali na oblasti.dušijo vse demokratične težnje delovnih slojev prebivalstva, zapirajo in izganjajo vse tiste, ki si upajo z besedo ali dejanjem postaviti se po robu diktatorskim oblastnikom. Za paraguajskega predsednika Strenerja je značilno, da je zbral okoli sebe veliko število evropskih fašistov, ki so po vojni zbežali v južno Ameriko, med njimi tudi vojnega zločinca Ante Pa-veliča. Sedanje vrenje v teh deželah, ki se utegne spremeniti v splošni revolt nezadovoljnih množic in prerasti v pomembno gibanje za demokratične in socialne pravice, je po drugi strani tudi posledica dogodkov na Kubi. Vodja kubanskih upornikov Fidel Kastro je po izgonu diktatorja Batista in kaznovanju njegovih privržencev začel s temeljitimi reformami, ki pomenijo novo obdobjev zgodovini te dežele. Potem ko je obiskal mnoge južnoameriške dežele in bil tudi v VVashingtonu, je začel izvajati napovedano agrarno reformo. Zemljo jemlje domačim in tujim veleposestnikom in jo daje dosedanjim poljedelskim delavcem in revnim kmetom. Kaže, da bo stopil na prste tudi tujim monopolom, ki so držali v svojih rokah vse bogastvo dežele, predvsem pa glavni pridelek sladkor. To seveda ni všeč mnogim krogom v ZDA, ki jim Ka-strove reforme utegnejo iztrgati iz rok visoke dobičke. Vendar si bodo morali dobro premisliti, preden bodo skušali z morebitnimi represalijami in pritiskom preprečiti Kastrove reforme. Po mnenju nekega francoskega časopisa bi imelo tako početje za posledico, da bi ZDA izgubile še tisto malo ugleda, ki ga imajo pri narodih Južne Amerike. To se je izkazalo že lani, ko jih je obiskal podpredsednik ZDA Ni-xon,ki so ga povsod sprejeli z demonstracijami in kamenjem. Zato ne kaže, da bi se sedanje vrenje v raznih deželah Južne Amerike moglo zaustaviti na pol pota. LEP USPEH BLEJSKIH MLADINK NA ODDAJI »POKAŽI, KAJ ZNAŠ« • V četrtek zvečer je priredila Radio televizija Ljubljana v dvorani Kazine na Bledu izredno oddajo »Pokaži, kaj znaš!«. To je doslej že druga takšna oddaja na Bledu. To pot je nastopijo pred mikrofonom 10 skupin oziroma posameznikov, in sicer: instrumentalni kvintet iz Maribora, recitatorja z Bleda in iz Poljan nad Škofjo Loko, pesnica, pevka zabavnih popevk, pianistka z Bleda, harmonikarja in pevca iz Kranja in Jesenic. Oddaja je bila dokaj zanimiva, vendar je potekla brez večjih presenečenj. Kar lepo sta se uveljavili obe nastopajoči mladinki z Bleda, pianistka Kati Korošec ter recitatorka Slavica Lužnik. Uvrstili sta se na drugo in tretje mesto. Najvišje število točk in največ priznanja pa je prejela pevka dveh italijanskih zabavnih popevk Odinea Gupin iz Kopra. Četrta je bila sopTanistka Ivanka Černe iz Kranja. Mlademu recitatorju Jakobu Dolencu iz Poljan nad Škofjo Loko sta ocenjevalni komisiji priznali 5. mesto. Velika dvorana Kazine je bila tudi tokrat polna radovednih gledalcev. -jb KONČNO PRIMERNA CESTA V sredo, 3. juniija so začeli z asfaltiranjem ceste Skofja Loka— Kranj, ki so jo začeli preurejati marca letos. Delo napreduje dokaj hitro, saj so v enem dnevu položili skoraj 2 km asfaltne prevleke. Ce bo vreme ugodno, bodo z deli dosec,li Stražišče v enem tednu. izobraŽevanje delavcev Na seji predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta, ki je bila v soboto, 6. junija v Kranju, so se pomenili o kulturno-prosvetnem in izobraževalnem delu v delovnih kolektivih. Zlasti izobraževanju delavcev je tudi nedavni kongres sindikatov posvetil posebno pozornost. Na seji predsedstva so sklenili, da morajo sindikalne organizacije v kolektivih skrbeti, da bodo čimprej izdelani programi izobraževalnega in kulturno-pro-svetnega dela. -1. c. Se pet let do stoletnice Na Bohinjski Beli živi mož Primož Mužan, ki je 1. junija letos praznoval 95-letnico rojstva, torej je bil rojen 1864. leta, in sicer v bajtarski družini v Obrnah. Vse življenje "je delal kot gozdni delavec — drvar po raznih krajih Slovenije in celo v Bosni. — Živel je prav posebno — samotarsko življenje. Ko se rje vrnil v domači kraj, je prebival v majhni leseni kolibi v Obrnah pri Bohinjski Beli. Kadar ni imel dela, se je rad ukvarjal z lovom in ribolovom. Župnik in vaški župan ga kot pravega proletarca nista mogla trpeti, zato sta ga večkrat spravila v zapor s pretvezo, da nezakonito lovi ribe in divjad. Na življenje in na zgodovino ima posebne in ustaljene nazore, ki si jih je pridobil s trdimi življenskimi izkušnjami. Iz osamljene kolibe se je 1952. leta preselil k svojemu nečaku Valentinu Mužanu na Bohinjsko Belo. Med ljudmi je priljubljen in je na glasu kot nekak ljudski modrijan. Vidi še zelo dobro, saj lahko brez očal prebere novice v časopisu. Najbolj se je navadil na Glas Gorenjske. Ob tej visoki obletnici mu želimo, da bi še zdrav doživel in preživel častitljivo letnico — 100 let. -jb NOVA ČASOPISNA ČITALNICA V KAZINI NA BLEDU Na Bledu že nekaj let pogrešajo primeren prostor za čitalnico. Za letos pa je turistično društvo na Bledu z upravo Park hotela na Bledu našlo vsaj začasno rešitev tega problema. v zgornjih prostorih Kazine, kjer so v minulih letih prirejali sezonske gospodarske razstave, bodo že do 1. julija pripravili čitalnico. v okusno urejenih prostorih bodo blejski gostje in domačimi med turistično sezono lahko našli vse slovenske in jugoslovanske dnevnike, revije in ilustrirane liste, pa tudi važnejše tuje časopise in revije. Zal pa je takšna rešitev le začasna, ker bodo omenjene prostore že v jeseni pričeli preurejati v kavarno. -jb Socialna službo v podjetjih bo povezovala skrb za delovnega človeka in skrb za proizvodnjo Na eni svojih letošnjih sej je Okrajni ljudski <>db0' Kranj obravnaval predlog Sveta za socialno varstvo OLO • uvedbi socialne službe v gospodarskih organizacijah. Na **' seji Je bil med drugim sprejet tudi sklep, da je Ireba pri ob-činskih ljudskih odborih preko občinskih svetov za soclaJo0 varstvo organizirati o tem vprašanju posvetovanja s p*8*" stavnlki sindikata, personalne službe in UO oziroma DS v»efc večjih gospodarskih organizacij. Prvo tako posvetovanje je bilo pred nedavnim v kranlsk' občini. Udeležili so se ga predstavniki sedmih večjih gosp0' dar.skih organizacij, med gosti pa je bil navzoč tudi univerz' tetni profesor dr. Kvoskv, ki se ukvarja s temi problemi. Na posvetovanju )So govorili o taki socialni službi v gospodar- Na posvetovanju so ugotovili, d* v kranjski občini ni več proble"1; skih organizacijah, ki bo v svoji ali je socialna služba potrebna al' organizacijski enoti povezovala celotno skrb za človeka v proizvod- ne. Problem pa predstavljajo k8' dri. Dogovorili so se, da je v s° nji. Socialna služba v podjetju ima cialno službo treba vključiti predvsem namen tesno povezati dre, ki so že v podjetju, predvse* skrb za človeka in skrb za pro- one, ki so izšli iz proizvodnje " poznajo vse probleme podje'J8' Vsako podjetje naj socialno slu*' izvodnjo. V podjetjih posamezne službe, ki imajo namen skrbeti za delovnega bo organizira na samostojen d8' človeka, »sicer že obstajajo. Vsaka čin, brez šablon, pa dela po svojem konceptu, vsa- Posvetovanje je bilo pomenil"50 ka v glavnem izvaja zakonite pred- predvsem zato, ker je kranj*1" pise, ni pa med njimi koordiniranega dela, da bi bila skrb za človeka in za proizvodnjo res sistematična. okraj prvi v Jugoslaviji, ki je f8' čel sistematično reševati to vpf8' sanje. T. REZERVE NA VASI SO SE VELIKE V soboto, 6. junija je v Ljubljani končalo dvodnevno posvetovanje Glavnega odbora SZDL Slovenije. V prvem delu posvetovanja so udeleženci poslušali in razpravljali o referatu o stanovanjskih skupnostih. Zadnji dan posvetovanja, ki je bil posvečen socialistični politiki na vasi, je Imel glavni referat predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije Jože Ingolič. Ugotovili so, da so na vasi še velike neizkoriščene rezerve za povečanje produktivnosti in izboljšanje W ljenjskih razmer prebivalstva. ZA HITREJŠO VZGOJO GRADBENIH DELAVCEV V nedeljo, 7. junija dopoldne s° v Ljubljani svečano odprli no*0' zgrajeni Gradbeni center, kjer '* bodo vzgajali vajenci gradb*"6 stroke. Predvidena je tam tudi *0' la za gradbene delavce in mojiStr*' Svečanosti je prisostvoval P° predsednik Zvezne ljudske s^uP' Kine Franc Leskošek, glavni 0°' vor pa je imel član CK SloveO'J6 Tomo Brejc. r Pred 40 leti . . .«. Scenarij je napisal Vladimir Koch, režira Zvone Sintič. 0 V petek, 12. junija se bodo v Splitu začele letošnje splitske poletne prireditve. Uvod v prireditve bo svečana predstava Verdijeve »Aide«. Na letoš-njih«prireditvah bo poleg baleta, Opere, Drame in simfoničnega orkestra splitnega Narodnega orkestra splitskega Narod-tujih in domačih solistov ter skupin, ki bodo izvedle 12 oper, 6 dramskih in 3 baletne predstave ter tri simfonične koncerte. —Ker sodijo dubro"-niške poletne igre in splitske prireditve med najpomembnej' še kulturno - umetniške mani' festacije pri nas, je za te prire-ditve že zdaj med tujci in domačini precej zanimanja. £ Velikega filma o revolucionarju Vasi Pelagiću, ki ga je napovedal Bosna-film in o katerem smo pred kratkim pisal' tudi v našem listu, zaenkrat še ne bodo začeli snemati. Režiser Jože Gale je sicer želel p0' sneti film že letos, vendar j8 podjetje vložilo vsa razpoložljiva sredstva v snemanje drugih filmov. Film o Vasi Pelagiću bo potreboval okrog 100 m'' ■1 ijonov dinarjev dotacije. P°' snet naj bi bil v barvni tehnik'- jeseniška svoboda na dovjem V petek zvečer je gostoval ansambel narodnih plesov jeseniške Svobode na Dovjem. Nastopili so: ansambel, solisti in kvartet. U. vec kot pol milijona din za novatorje jeseniške Železarne Posebna komisija za ocenjevanje novatorskih dejavnosti v jeseniški železarni je letos razpravljala o 18 tehničnih izboljšavah, ki so jih predložili člani delovnega kolektiva. Novatorje je Železarna nagradila « 672.000 dinarji. U. literarni večer na gimnaziji kranj Preteklo sredo so imeli kranjski dijaki zadnji literarni večer v letošnjem letu. Tokrat so nastopili domači literati-sodelavci Plamenice ter trije mladi ustvarjalci — nekdanji dijaki kranjske gimnazije — sedanji sodelavci Mladih potov. V pomoč šolam Tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo pri olo v Kranju je izdalo drugo številko Biltena, ki obsega 130 strani. Razposlali ga bodo vsem šolam, zainteresiranim ustanovam in organizacijam. Bilten obravnava razna vprašanja v zvezi z reformiranim v. razredom osemletk. Ti Bilteni so v veliko pomoč Pr konkretnem, vsakodnevnem de pedagogov. -I. c" lep izlet Odbor PZS ISKRA je v 0*«ff svojega programa prejšnji ted*" priredil popoldanski izlet v znan botanični vit v Volčjem poto* pri Domžalah in v Kamniško strico. proslava ob dnevu krvodajalcev Golnik, 7. Junija Včeraj popoldne je bila v sl° Največja in najmodernejša termoelektrarna na Hrvatskem bo Zagreb II na bregu Save. Imela bo 64.000 kW ter bo dajala Zagrebu m elektroenergetskemu sistemu Hrvatske in Slovenije nad pol milijarde kWh na ^eto. Razen tega bo oskrbovala mnoge zagrebške tovarne z vročo paro in vodo ter Pozimi grela cele stanovanjske bloke s presežki tople pare in vode. KMETIJSKA POSESTVA osvajajo nove površine Melioracija 170 hektarov travnikov naš razgovor V kranjskem okraju bodo letos meliorirali okoli 170 ha travniških površin. S tem računajo, da bodo precej povečali pridelek krme, katere iz leta v leto bolj primanjkuje. Posestvo v Polj-čah bo melioriralo okoli 80 ha Poljskih blat, posestvo na Bledu 70 ha, medtem ko je posestvo Hrast je—Cerklje ob izviru Pšate osušilo 17 ha površin. Za dela je porabilo nekaj nad tri milijone dinarjev. Pričakujejo povečanje pridelka od dosedanjih 10 me-terskih centov na približno 60 na hektaru. Najobsežnejša melioracijska dela bo izvedlo kmetijsko posestvo Poljče. Osušili bodo Poljska blata, ki so posestvu v veliko ovi- ro. Na hektar so dajali povprečno le 500 kg slabega sena. Načrte so jim že odobrili. Dela bodo veljala 18.5 milijona dinarjev. Poljska blata, kot imenujejo zamočvirjeni travnik, se raztezajo med cestama Jesenice—-Zapuže in Begunje—Jesenice ter vasema Rodine in Poljče. Najprej bodo preusmerili potok Blatnico v Begunjah v nekdanjo: strugo, ki teče skozi Zapuže. Preko travnikov bodo speljali glavne kanale in nekaj detajlnih drenaž. Tu je namreč dotok vode iz potoka, ki je hudourniškega značaja in pa močna podtalna voda. Skupaj bodo izkopali 5560 m kanalov. Ideje in načrti za ureditev teh Blat so Centralni mesnica i Kranju bo dograjena v prihodnjem letu Kako daleč so že dela za centralno mesnico na Maistrovem trgu? Kdaj bo dograjena? O tem so govorili na posvetovanju o negospodarsskih investicajah in investicijah družbenega standarda, ki je bilo 13. maja letos pri Občinskem ljudskem odboru Kranj. O gradnji centralne mesnice na Maistrovem trgu je poročal direktor kranjske klavnice Janko Urbane. Ko so se odločili za gradnjo centralne mesnice in ko so pričeli rušiti hiše na Maistrovem trgu, so prebivalci Kranja na to početje gledali s precejšnjim nezaupanjem. Ko pa so strokovnjaki zadevo proučili, so ugotovili, da je lokacija primerna. Projektant, ki je začel pripravljati osnovo ■ za idejni del projekta, je imel poročilo Geološkega zavoda in Ljubljane, ki pravi, da stanje ni tako kritično, kot so mislili. Ko pa so pozneje pri rušenju stavbe prišli do temeljev, so na predlog nadzornih organov poklicali iz Ljubljane strokovnjaka za temelje in zemeljska dela. Ta je predlagal, naj se stavba zaradi varnosti po- makne na trg ali pa, da se iz temeljev naredi podporni zid. Ker bi bila druga varianta za 10 do 20 milijonov dinarjev dražja so osvojili predlog, naj se stavba pomakne nekoliko na trg. Na tej osnovi je projektant šele lahko začel pripravljati načrt. Pričakujejo, da bo stavba do 29. novembra letos pod streho in da bodo preko zime lahko nadaljevali z obrtniškimi deli oziroma z ureditvijo notranjosti. Do 1. avgusta prihodnjega leta pa upajo, da bo centralna mesnica na Maistrovem trgu dograjena. Po investicijskem programu in idejnem projektu znaša invi-sticijska vsota brez opreme 35 milojonov dinarjev. A. T. Bo zmanjkalo vode? obstojali že pred vojno. Ker pa sta kmeta, ki sta posedovala vsak približno 20 arov teh travnikov, nasprotovala, država iz-sušovanja ni mogla izvesti. Znano je namreč, da je na Gorenjskem le malo zemlje. Na Poljskih blatih pa sega do 9 m v globino. Sicer je še mrtva, toda s primernimi agrotehničnimi ukrepi in gnojenjem bo v nekaj letih postala visoko donosna. To potrjujejo nekateri poizkusi, ki jih je izvedlo posestvo s krompirjem, krmilno peso in silažno koruzo. Posevek je lepo obrodil, koruza pa je zrasla do tri metre visoko. Od ureditve omenjenih travnikov, sedaj so arondirani, si posestvo obeta dober pridelek. Z dosedanjim načinom obdelave je imelo posestvo na teh površinah letno do 20.588 dinarjev izgube. Doslej so redili na teh površinah le 13 glav goveda, v prihodnje pa jih bodo lahko do 80. Skupni dohodek se bo povečal; dosegli bodo okoli 16.700 dinarjev dobička na hektar. Tako se bo za sleherni milijon dinarjev, vložen v melioracije, povečal letni kosmati dohodek za 61 odstotkov, čisti dohodek za 25.6 in dobiček za 19,3 %. Ko bodo izvedena izsuševalna dela in ostalo, bo posestvo redilo 200 glav goveda, 200 plemenskih svinj in okrog 4000 pujskov za trg. Pomembno melioracijo bodo izvedli tudi na Bledu, ob športnem stadionu in cesti, ki vodi proti žel. pasta j i Podhom. V izdelavi so nadalje načrti za melioracije v bohinjski Srednji vasi in v Zineh, kjer bodo osušili okoli 100 ha površin. Potok Rakulk so že uredili, regulirati morajo še Soro in izpeljati odtočne kanale. Na Gorenjskem pa je še nekaj površin, ki bi s primernimi melioracijami občutno povečale pridelek. V Bohinju jo okoli 300 ha travnikov — Dobrave, ki sedaj dajejo le okoli 10 metrskih centov na hektar, z ureditvijo pa bi lahko dosegli 20 do 30 metrskih centov. Nekaj podobnega je v Podkorenu in še nekaterih krajih. -k Tako se včasih zaskrbljeno sprašujejo kranjske gospodinje. p° izkušnjah hrani marsikatera ~— za vsak primer — večji lonec vode za najnujnejše potrebe, če i v pipi začelo »pihati«. Kako je s tem, smo vprašali ^°dovodno direkcijo v Kranju, ^vedeli smo, da bo prebivalstvo Krnalu rešeno stiske z vodo; najjasneje do sredine julija. Takrat °° stekla črpalka pri Tiskanini. Ta bo dajal a40 do 50 litrov vode £a sekundo in bo dopolnjevala Rranjski rezervoar na vodovodom stolpu in tudi stražiški vodovod. Kot pravijo, je tam zelo Ta izvirna voda (ne Sava). — dob Koliko bo pomenila ta črpalna postaja, pove številka, da ima zdaj Kranj komaj 60 litrov vode na sekundo, da se bo torej s to dopolnitvij-o dobava vode skoraj podvojila. Seveda pa bo, kot predvidevajo perspektivni načrti razvoja mesta, čez 50 let že potrebno kakih 350 litrov vode na sekundo. To predvsem zaradi izboljšanja higienskih razmer. Za takrat so predvidena vsa stanovanja s kopalnicami itd., kar bo zelo povečalo potrošnjo vode. Crpalna postaja pri Tiskanini bi morala steči že 1. maja. Zakasnitev je nastala zaradi zastoja pri dobavi nekaterih delov čr- palke. Zdaj jih izdelujejo v Litostroju. Pri Tiskanini sta postavljeni dve črpalki, tako da bo ena služila kot rezerva. V teku so tudi dela na novem viru vode iz Bašlja. S 1. julijem bodo tam začele delati mladinske brigade. Od Bašlja mimo Bele do Kranja bodo morali izkopati v dolžini 11 km približno 17 do 20 tisoč kubičnih metrov zemlje. Po letošnjih delih s črpalko pri Tiskanini in z novim bašeljskim vodovodom bo ostalo nerešeno še vprašanje razdelilnega omrežja. To pa pomeni veliko delo v prihodnjih letih. -1. c. V petek je bil v Kranju prvi letni občni zbor Vodne skupnosti Gorenjske, ki se ga je udeležilo 53 delegatov. O dosedanjem delu in problemih Vodne skupnosti je poročal predsednik te skupnosti Sveto Kobal. Razprave po njegovem poročilu ni bilo. Minilo je nekaj več kot pol leta od ustanovnega občnega zbora Vodne skupnosti Gorenjske. To obdobje je potrdilo upravičenost obstoja take organizacije na Gorenjskem, saj je odkrilo vrsto problemov in nalog, ki jih ni doslej nihče ali pa slabo reševal. Gorenjska na pragu turistične sezone Na vprašanje: kako smo se pripravili na letošnjo letno turistično sezono in kakšni so obeti — nam je tajnik Gorenjske turistične zveze, Božo Čer-ne, takole odgovoril: »Na letošnjo turistično sezono smo se začeli pripravljati že jeseni 1958. Upoštevajoč lanske izkušnje smo sestavili obširen delovni program, ki zajema gostinstvo, trgovino, obrt in promet. Tudi propagandna služba je zadovoljivo opravila svojo nalogo. Upravičeno se lahko torej nadejamo — to obeta tudi statistični pregled turističnega prometa od januarja do konca aprila letos — da bo uspeh letošnje sezone neprimerno boljši od dosedanjih. V primerjavi z letom 1958 se je n. pr. obisk vseh gostov na Bledu v predsezoni (januar —april) dvignil letos za 76 %. To je vsekakor uspeh propagandne službe in ostalih čini-teljev, ki si prizadevajo dvigniti turistični promet tudi v mesecih izven sezone. Kar pa zadeva glavno sezono na Bledu, ne bo skrbi: gostinske kapacitete so popolnoma zasedene. Poslej bo treba posvetiti vso skrb preskrbi Bleda s kvalitetnim sadjem, zelenjavo, z brezalkoholnimi pijačami, zlasti s pivom, ki ga — kot kaže — tudi letos ne bo na pretek.« »Turizem v bohinjskem kotu in na področju gornjesav-ske doline je lani hudo razočaral. Kaj si lahko obetamo od letošnje sezone?« »Brez zadrege lahko trdim, da so se na področju Bohinja, navzlic pomanjkanju denarnih sredstev za ureditev raznih turističnih objektov, na letošnjo sezono dobro pripravili. 5e več: nekatera investicijska dela so bila uspešno zaključena. Tudi preskrba z živili bo prožnejša od lanske. Zanimiv je tudi porast turističnega prometa. Od januarja do aprila se je število vseh nočitev v pri- Vodna skupnost bo morala bolj skrbeti za redno vzdrževanje objektov, predvsem v bližnjem obdobju, pozneje pa se bo lotila tudi nekaterih novih gradenj. — Pripravili so tudi program dela, ki so ga na omenjeni skupščini odobrili in sprejeli še nekatere druge sklepe. Utrditi bodo morali tudi organizacijo Vodne skupnosti. Razpravljali so tudi o novih članih VS, obračunavanju prispevkov članov, spremenili pravila in sprejeli predračun dohodkov in izdatkov. -k merjavi z lanskim letom dvignilo za 11 %. Tudi gornjesavska dolina se je na letošnjo sezono bolje pripravila. Manj razveseljiva pa je ugotovitev, da je turistični promet vseh gostov od januarja do konca aprila v primerjavi z letom 1958 nazadoval, in sicer v Gozd Martuljku za 1 %, v Kranjski gori za 12 %, v Ratečah za 13 %. Nočitve tujih gostov pa so v isti primerjavi zabeležile porast, in sicer v Kranjski gori za 19 % in v Ratečah za 15 %. Meseci izven sezone pa znova opozarjajo na svoječasno navodilo in dovoljenje, naj bi gostinske organizacije gornjesavske doline v mesecih pred letno sezono in po njej, oddajale proste gostinske kapacitete potrebam socialnega zavarovanja. Posebne napore pa bo morala vložiti Kranjska gora v akcijo, da se bo povečal promet nočitev tujih gostov tudi v času zimske sezone. Resnica pa je, da so pri pripravah, s katerim so se turistična društva v Kranjski gori, Ratečah in v Mojstrani lotila letošnje sezone, močno vidni nekateri novi in prožnejši prijemi. Precejšnjo oviro pri uresničevanju načrtov pa še vedno predstavlja pomanjkanje denarnih sredstev za investicijske nameni. To velja tudi za ostala področja. Vsekakor bodo morali pristojni organi že letos najti učinkovit način pridobivanja denarnih sredstev v investicijske namene, s čemer bi lahko v kratkem času zabeležili vidne uspehe.« »Kaj pa ostali kraji?« »Povsod je čutiti živahne priprave na turistično sezono, le na področju Žirov, Cerkelj in Jesenic se ne morejo otresti mrtvila.* »So bili morda storjeni še kakšni ukrepi za izboljšanje turizma?« »Nekatera turistična društva so uvedla nove turistične informativne pisarne. Takšne pisarne bodo poslej delovale pri železniški postaji v Lescah, dalje v posebnem paviljonu ob gostišču »Dobrča« na Brezjah, v gostišču »Mojmir« v Ratečah, v gostišču »Pod Planino« v Trebiji. Gorenjska turistična zveza je vse gorenjske informativne pisarne, kakor tudi vse informativne pisarne in potovalne agencije v Sloveniji in Jugoslaviji založila s primernimi zalogami propagandnega materiala. Kaže, da bo tudi uvedba novih avtobusnih zvez, ki povezujejo Gorenjsko z drugimi predeli, primaknila svoj delež k poživitvi turizma v kranjskem okraju.« S. S. Mole, drUgemu podajajo opeko drug Ze precej visoko, dru-^e§a na drugega polagajo zidake vrneš pa »nadevajo« malto. Industrija bombažnih izdelkov iz branja bo še letos dobila novo ?.°sl°pje, v katerega se bo raz-Slrila predilnica. Toda nas ni zanimalo, kakšni tr°ji so v podjetju; kolikšna je Proizvodnja; bo dobilo podjetje novo poslopje ali ne — zanimalo 1138 je, kako se počutijo ljudje pri svojem delu v kolektivu IBI? Brez vprašanja smo šli mimo zidarjev, čeprav oči skoraj niso mogle mimo napetih in urnih mišic. Ko smo stopili čez prag prvih rat, mi je šinilo v glavo — o, Kako prijetno bi se bilo zavaliti v mehki beli bombaž; ne bi za-^Pal, toda še sedaj imam obču-j i da bi lahko razmišljal o naj-epših rečeh. Toda mladi Anton ajnar je veselega obraza brez Usmiljenja trgal iz bale velike Kosme bombaža in jih metal v 'troj ~_ Vater, kot mu pravijo. nt°na smo vprašali, koliko ča-Sa Je že pr,i tem delu? Odgovoril nam je: »Sele tretji mesec, če-Prav sem že dlje v podjetju.« — Videli smo, da ga veliki beli kosmi, ki kot snežinke krožijo v zraku, prav ndč ne motijo. Nas pa so tako ščegetale, da bi morda celo kihalni prašek laže prenašali. ton. »V osmih urah s strojem narediva 62 takšnih svitkov. Včasih tudi več, če mi stroj ne nagaja.« In kakšna je plača za vdihavanje teh »snežink?« smo ga še vprašali. »Kar zadovoljen Še letos večja predilnica v IBI Iz drugega stroja je prihajala lepa bela preproga. Stroj jo je navijal na posebno os. »To so pa svitki,« nam je pojasnjeval An- sem, 43 dinarjev na uro. No, ja, če bi bila višja...« Zapustili smo čistilnico. Na hodniku nam je prijazno sprem- ljevalka povedala, da sta v čistilnici nekdaj delali dve delovni moči in da sedaj zadostuje samo ena, pa še ta dela samo v eni izmeni, medtem ko nekateri ostali oddelki delajo v treh izmenah. S povečanjem predilnice, pa bo morala tudi čistilnica delati v več izmenah. In prišli smo v majhen prostor, kjer je deset strojev-mikal-nikov. Le-te sem lahko preštel s tipanjem. Majhen prostor je bil zameglen. Ne z vodnimi hlapi, temveč je v njem plaval droben bombažni prah. Nekaj časa sem držal roko pred ustmi, da bi skozi moje kanale ne prišlo preveč prahu, toda ko mi je pošla sapa, sem moral globoko vdihniti »sveži« zrak s prgiščem prahu. In ko sem ugledal delavko Francko Siherl, ki sama vsak dan po osem ur upravlja vseh deset strojev, mi je bilo skoraj malce nerodno, da sem tako občutljiv. Francka se je, kot bi bila na svežem zraku v gozdu, hitro sukala okoli vse hstrojev in nihče od njih ni zaradi njene nepazljivosti obstal. Povedala nam je, da je v podjetju že dlje, vendar pa je pri tem delu šele tri mesece. Vprašali smo jo, kako se počuti pri teh strojih? «Znarn delati — in naštela nam je vrsto strojev, ki si jih nisem znal zabeležiti, ker jih je imenovala v spačenih tujkah — toda na to delovno mesto sem prišla zelo nerada, toda kaj hočem...« In na prehodu v naslednji oddelek sem slišal, da Francka opravlja delo, ki je predpisano za moške. Sam pri sebi sem imel zadoščenje. Mislil sem si še — tudi moškim bi pri tem delu ne škodilo, če bi dmeli na obrazu kakšno zaščitno sredstvo. Jožica Roblekova se s kolesom že eno leto vozi iz Britofa k svojemu stroju v oddelku predilni- JOŽICA ROBLEK »Nočno delo ni nič kaj prijetno« ce. »Kaj menite o treh izmenah?« smo jo vprašali. »Ker se v podjetju dobro razumemo, kar gre, kljub temu pa nočno delo ni nič kaj prijetno. Ce povem bolj po domače, so večkrat težave.« Lovro Humer pa nam je rekel: »Petnajst let že delam z .jigerji', četrto leto v IBI, vendar se pri nobenem delu ne bi mogel bolje počutiti kot prav pri tem. Mislim, da pri kakšnem drugem delu sploh ne bi imel obstanka.« Pot nas je končno pripeljala v tkalnico. Ropot, kot bi se svet podiral. Za klepet v tkalnici ni prostora; vsaj brez pravega užitka. Francko Pleider, ki je šele kratek čas v podjetju, smo vprašali, kako se je sploh privadila takšnemu ropotu? »Saj nič ne ropota,« nam je z začudenjem odgovorila. »To se vam le dozdeva. Sicer pa nekaj dni ostanite tu, pa boste videli, kako se boste tudi vi lahko temu nabijanju privadili.« Najlepše sem si ji zahvalil za vabilo. Cas je minil in jaz kot ostali smo morali svojo pot. V spominu pa se mi še vedno prepleta polno vtisov... mehke bale bombaža; bombažne snežinke; tanke niti, ki jih prepleta stroj in nepopisen ropot tkalnice, in še in še in končno zadovoljstvo ljudi, ki ustvarjajo, čeprav vedno ni vse tako kot bi moralo biti. B. Fajon 29 4 6 l A $ G 6 It t N j s k e KRANJ, 8. JUNIJA 1050 PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE Začeli so S Tam, kler bo t izstopiti -Bo ;vseh občinah so se začele priprave za veliki pohod na Jelovico,-kajti 4. julij se hitro bliža. Jedro"* pohoda bodo pripadniki JLA z rezervnimi oficirji na čelu in organizacijo predvojaške Vzgoje.' RezeTvhim oficirjem z oborožeriimi vojaki bo prepuščena" strategija pohoda ter še posebno »hapad,« na Lipniško pla-nirip/'kj'er bo »sovražnik«. Le-ta se bo namreč tisto jutro spustil ■s padali na Lipniško planino, kar bo posebna zanimivost celotne 'prireditve. ■ V vseh občinah se za ta pohod pripravljajo tudi organizacije TVĐ Partizan, strelske družine, "planinska društva, lovci, gasilci in druge športne organizacije. : Razen letal, ki bodo krožila nad Jelovico, padalcev itd., bo 'za mladino zelo zanimiva tudi ■razstava sodobnega orožja, ki jo bodo enote JLA priredile na Jelovici. Pohod ne bo zgolj privlačen i.dot,,temveč tudi poučna šola /.a rezervne oficirje, zlasti za izvenarmadno vzgojo ter zanimivost za mladino in udeležence "sploh.. Tišti dan bo mnogo izletnikov obiskalo tudi Lipnšiko planino oziroma1 Pokljuko. Na pot bodo odšli peš, pa z vozili itd. Odvisno "bo pač od prilik, oddaljenosti in organizacije. Pričakujejo, da bo tisti dan mnogo kolektivov in "drugih organizacij priredilo svo-'je : izlete na Lipniško planino, kjer bodo po »napadu« in svečanem delu prireditve z govori in .telovadnim, nastopom tudi prosta zabava. saka pot, ki je za prvi veli-ki pohod na Jelovico določena posameznim občinam, je polna lepih prirodnih in zgodovinskih znamenitosti. Devet takih poti je: iz Selške in Poljanske doline, iz Bohinjske Bele in Bistrice, z radovljiške strani . . . To pot smo šli po poti kranjske patrole, 'in sicer samo do tam, kjer bo treba izstopiti — do BesniCe. Do tam, oziroma do Nemilj, organizirajo prevoz. Tudi tam je veliko zanimivih stvari, ki smo jih videli oziroma slušali od domačinov. Se preden smo prišli do lepega Zadružnega doma v Zgornji Desnici, so nas opozorili na prvo zanimivost. Povedal jo je Franc Ber-ce. Ustavil se je pred kozolcem, tik ob svoji rojstni hiši, in pripovedoval. »Prav tu sem kot otrok glodal, kako so streljali talce. Sedem jih je 'bilo, če se prav spominjam. Bilo je nekega jutra, 20. ali 21. marci 1943. leta. Okrog sedme zjutraj so je tam le ustavil prvi avtomobil. Izstopil je nemški oficir in si ogledoval okolico. Čez dobro uro je prišlo 'še več vozil. Izstopilo je m nago Nemcev in 7 vklenjenih civilistov. Civiliste so odvedli za hlev. Tam so jih slikali in jim zavezali oči. Potlej se prve štiri s puškinimi kopiti prignali do kozolca. Vsakega posebej so privezali na steber kozolca in potom . . . streljali. Ko soi ustrelili prve štiri, so bili ostali trije še za hlevom in vse slišali.« 12-letni France jih je opazoval skozi okno zadnje sobe. Nihče od talcev, kot je pripovedoval, se ni zganil, spregovoril ali pokazal strah pred streljanjem. Z mirnimi koraki, z visoko vzdignjenimi glavami, »o stopali pred puške. Eden France je pripovedoval. Govo- Po dražgoški bitki se je Cankarjev ril je s pritajenim glasom in čutiti bataljon potikal nekje po Jelovici, je bilo, kako oživljajo pred njim Potreboval je seveda hrane. Neke slike tistega strašnega jutra. noči sta po dolini pripeljala dva — — — tovornjaka. Skozi Kranj, mimo Zal si nismo utegnili ogledati iemških straž sta tovornjaka z lepega Slapa Šuma. Vsi, ki so kdaj oboroženimi partizani pripeljala velik tovor moke. Zložili so jo na kozolec pri Pogačniku. Naslednjega dne je snežilo in sled za kamioni je bila zabrisana. Pod parolo »otrobi od prosa« so potem partizani odna'šali potrebno količine moke proti Jelovici. Nekega dne so prišli Nemci. Obkolili so hišo, postavili strojnico in začeli preiskavo. Ničesar niso našli. Njihovi površnosti je sledila izdaja. Znova so prišli in našli skladišče. Toda našli so le še 14 vreč. Odpeljali so vse, kar so našli in tudi Pogačnika z ženo in otroki. Zasliševali so jih v Kranju, pa v Škofji Loki, v Begunjah. Pogačnik je pripovedoval o mukah ln pro-tepanju, ki sta jih# doživela on in žena. Toda — molčala sta. Na tem zadružnem domu v Zgornji Besnici bodo 4. julija odkrili spominsko ploščo žrtvam NOB iz njihove vasi. od talcev je bil zelo mlad. Menda obiskali ta kraj, želijo pokazati ta ni imel več kot 17 let. Francetova slap še znancem in prijateljem. mama, ki je bila z drugimi v izbi , UifviU smo " Pri kmetu Jan" , , , . ... . ... ku Pogačniku. Kosd je. Letos ;e in ni vedela, kam se je bil izgubil , . . . , , i- . košnja izredno lepa. Nato je pri- France v tistem trenutku, je bila poVedoval o skladišču hrane, ki ga na prvi mah prepričana, da je to je imel Cankarjev bataljon na nje-njen sin. govem kozolcu januarja 1942. leta. »Pridi, da boš napisal nekaj, o našem delu!« Takb'je' predsednik upravnega odbora kulturno-pro-svetnega društva rekel novinarju Jaku, ko ga je srečal na cesti. In nato še dodal, bolj tiho in resno: »Da boš popravil tisto, kar si zadnjič slabega napisal!« Jaka ni šel na sejo upravnega odbora zato, da bi »popravljal«, pač pa ga je zanimalo, koliko se je društvo res »zmigalo« po tistem njegovem' članku. Tistikrat ga sicer niso pogledali in ne pozdravili na cesti, češ da pisanje ne ustreza resnici, ko pa so začeli z delom, po dveh letih »spanja«, so mu bili ce-• 16 hvaležni in mu dopovedovali, da jih je prav njegovo pisanje spodbudilo. Kakorkoli že, Jaka je pri- • šel na sejo. Zamudil je sicer pet minut, ker je računal, da se bo seja začela s polurno zamudo. Zamuda je bila t ' kraju že skoraj pravilo, to je Jaka vedel, toda tokrat so, menda prav zaradi njega, začeli točno. 'Dnevni red: delo posameznih sekcij, tekoči problemi, • razno. s »Piši d naših uspehih!« so mu rekli in mu dali na razpolago tudi kup zapisnikov in analiz. Razprava je bila sprva slaba, vse je Šlo »gladko«, potem pa se je zataknilo. Pri izobraževalni sekciji, pri predavanjih ljudske univerze. Ali je ljudska univerza za odrasle ali za mladino? Ali naj na predavanja puščamo otroke ali ne? »2e od vsega začetka sem bil mnenja, da je ljudska univerza namenjena odraslim, sicer to ni več univerza. Vsi pa ste bili takrat za to, da puščamo na predavanja tudi otroke. Nekatera predavanja so bila zanje sicer čisto primerna, to priznam. Tega pa ne bi mogel trditi za zadnje, zdravstveno predavanje, ki je bilo namenjeno izključno odraslim. — Otroci so slišali marsikaj, česar ne bi smeli, razen tega so se dolgočasili, in se zato po svoje zabavali. Skratka, predavatelj je odnesel skrajno slab vtis. Predlagam, da otrokom prepovemo vstop na predavanja, če že ne na vsa, pa vsaj na nekatera.« Tako je rekel predsednik izobraževalne sekcije. Predsednik upravnega odbora pa je nasprotoval. »S tem ne soglašam. No, morda za zadnje predavanje res ni bilo najbolj pametno... ampak... če drugega ne, imamo na predavanjih vsaj polno dvorano!« »Prepir« se je zavlekel pozno v noč. »Prepir« med predsednikom izobraževalne sekcije in predsednikom UO. Ostali so molčali, aLi pa le redko posegli vmes. Odborniki o predlogu niso glasovali, ker ga predsednik sploh ni dal na glasovanje. Bil je enostavno »proti«. Nekdo, ki je sedel bolj v kotu, se je sicer bolj tiho vprašal, zakaj sploh upravni odbor, toda razprava je bila tako živahna, da ga niso slišali... »O tem ne smeš pisati!« so rekli Jaku, ko je pozno ponoči odhajal domov. »Piši o uspehih!« »Hudiča!« je zaklel Jaka, ko se je ves utrujen opolnoči vlegel v posteljo. »Samo prepirali so se, potem ti pa rečejo, da o tem ne smeš pisati, ampak o uspehih. Zakaj so me potem sploh povabili na sejo? In zakaj niso govorili o uspehih?« Ko je Jaka drugo jutro vso stvar natanko premislil, je res pisal o uspehih. Pa tudi o tem, ali so predavanja ljudske univerze za otroke ali za odrasle... »Prav nič mi ni všeč tisti tvoj članek!« je dan pozneje rekel Jaki predsednik upravnega odbora, Jaka pa je samo pokimal in globoko vzdihnil... -er V.. Potem smo se spustili po dolini navzdol. Na cesti smo našli cestarja Janeza Potočnika. Bil je pri malici. V rokah je imel kozarec. »Istrska črnina?« »Ne! Čaj. Navaden čaj. Vino jo predrago,« je povedal smeje. Zapletli smo se v razgovor. Poldrugo leto je bil aktivist. Bil je sekretar odbora OF Nemilje. »Kdaj ste bili v največjih skrbeh?« »To je bilo omače polke in valčki; 10.10 Variacije na ljudske in umetne teme; 10.45 Za dom in žene; 11.00 Od popevke do popevke; 11.30 Oddaja za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Zmago Hruševar: Začeli smo s farmsko vzrejo pravih bejkonov; 13.30 Dalmatinske narodne pesmi; 14.15 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Humoreska tega tedna; 16.00 Za glasbene ljubitelje; 18.00 Domače aktualnosti; 18.40 Iz zbornika spominov Andrej Stegnar: a) Spomini na Mitrovico; b) Beograjska glavnjača; 20.00 Sodobne slovenske zborovske skladbe v izvedbi zbora Slovenske filharmonije p. v. Rado Simonitija; 21.11 Aleksander Borodin: V stepah osrednje Azije; 22.15 Plesna glasba. SREDA, 10. JUNIJA 8.05 Lahka glasba; 9.15 Igra pihalni orkester JLA; 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Iz filmov in glasbenih revij; 11.15 Plesne melodije z zabavnimi orkestri; 12.15 Kmetijski nasveti -Dr. Ante Stefančič: Mleko in mlečni izdelki v prehrani; 12.25 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi raznih narodov; 13.30 Melodije od tu in od tam; 14.35 Iz jugoslovanske solistične glasbe; 15.40 Iz krvi rdeče . . . (Anica Cernejeva); 16.00 Koncert po željah, 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Zbori in samospevi iz povojnega časa; 18.00 Kulturna kronika; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Um-berto Giordano: Fedora, opera v 3 dejanjih; 22.15 Popevke se vrstijo. ČETRTEK, 11. JUNIJA 8.40 Potopisi in spomini - Win-ston Churchill: Moj beg — II; 9.30 Orkestralni operni odlomki; 10.10 Venček narodnih viž; 10.30 Glasbene razglednice; 11.00 Dve simfonični pesnitvi iz Smetanovega cikla «Moja domovina«; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.15 Kmetijski nasveti - Ing. Jože Ri-har: O prevažanju panjev; 12.25 Dvospevi iz francoskih oper; 13.30 Felix Mendelssohn: Sen kresne noči, scenska glasba; 14.15 Turistična odaja; 15.40 Na platnu smo videli; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.10 Iz opernega sveta; 18.00 Četrtkova reportaža; 18.15 Panorama zabavnih zvokov; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.50 Zimzelen pod snegom (Ob 10-letnici smrti Otona 2upančiča); 21.30 Iz komorne zakladnice; 22.15 Po svetu jazza. TRIGLAV : JESENICE 2:1 (1:0) Kranj, 7. junija V zadnjem kolu slovenske conske lige sta se danes v gorenjskem deibvju srečala domači Triglav in Jesenice. Zmagal je Triglav in si s tem zagotovil šesto mesto na lestvici. Današnje srečanje je sodnik zaradi nešportnega obnašanja Jeseničanov 10 minut pred koncem tekme moral zaključiti. 2e prve minute so kazale, da igra ne bo kaj prida. Obe moštvi sta igrali nezanimivo. Igra se je v glavnem odvijala na polovici Jeseničanov. Jeseničani so pri tem vedeli, da nimajo kaj izgubiti in zato tudi niso bili tako borbeni kot bi |to bilo pričakovati. Igraldi Triglava so nekajkrat streljali na gol, toda brez uspeha. V 24. minuti je prvič Krašovec z glavo potresel mrežo Jeseničanov in Triglav po-vedel v vodstvo. Do konca polčasa se rezultat ni izpremenil. V drugem polčasu so imeli pobudo v rokah Jeseničani in so po Hribarju v 52. minuti izenačili. — Igra je bolj in bolj postajala nezanimiva in od časa do časa groba. T 70. minuti je Brezar I z lepim strelom z levega krila povišal rezultat na 2:1 v korist Triglava. V 78. minuti je bil storjen nad igralcem Triglava v kazenskem prostoru Jeseničanov prekršek. Sodnik Aljančič je dosodil enajstmetrovko. Ker enajstmetrovka ni bila pravilno izvedena, jo je dal sodnik ponoviti. In ko je moral Brezar I celo tretjič ponavljati enajstmetrovko, je vratar Jesenic samovoljno zapustil vrata, pri tem pa je sodnik tudi izključil desnega krilca Jesenic. Ker se vratar Jesenic na prigovarjanje funkcionarjev Jesenic ni hotel vrniti v igro, je sodnik Aljančič v 80. minuti upravičeno zaključil igro pri stanju 2:1 v korist Triglava. Sodnik ni bil najboljši. Gledalcev je bilo okoli 500. M. 2. LESTVICA SLOVENSKE CONSKE NOGOMETNE LIGE Branik 22 17 2 3 74:26 36 Rudar 22 14 3 5 58:31 31 Kladivar 22 12 4 6 58:41 28 Maribor 22 11 5 fi 48:33 27 Ljubljana 22 11 4 7 44:36 26 Triglav 22 9 4 9 43:43 22 Mur. Sobota 22 7 3 10 65:58 21 Krim 22 7 5 10 41:43 19 Izola 22 5 6 11 28:45 16 Grafičar 22 5 6 u 34:57 16 Slovan 22 4 7 11 26:50 15 Jesenice 22 3 1 18 30:86 7 DRŽAVNO PRVENSTVO V KAJAKU NA DIVJIH VODAH V petek, 5. junija je bilo na Savi od Žirovnice do Radovljice (13 kilometrov) dTŽavno prvenstvo v kajaku na divjih vodah. V spustu je nastopilo 46 tekmovalcev. Prvenstvo, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci Kranja, se je včeraj nadaljevalo v Tacnu (slalom). Rezultati — enosedežni kajak F-l (mojstrski razred): 1. Lipoka-tič (Sidro) 30:10,16; mladinci: 1. Jovkovski (Skoplje) 33:15,8; C-2 mojstrski razred kanu-dvosed: Justin—Bolka 34:09,5; Žagar—Herlec (Kranj) sta se uvrstil na 3. mesto. MLADOST I ZA RAZRED BOLJŠA OD OSTALIH Zadn0 športni rezaltati SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA Kladivar : Slovan 1:1 (0:0) Branik : Ljubljana 4:2 (2:0) Krim : Rudar 2:4 (1:3) Sobota : Izola 2:0 (2:0) Grafičar : Maribor 1:0 (0:0) Triglav : Jesenice 2:1 (1:0) MNOŽIČNA TELOVADNA MANIFESTACIJA NA JESENICAH V počastitev 40-letnice KPJ in 90-letnice Železarne je bil danes popoldne na Jesenicah v Športnem parku pod Mežakljo množični telovadni nastop. Te manifestacije se je udeležilo okoli 1800 pripadnikov Partizana, raznih šol in množičnih organizacij. Program nastopa je obsegal zletne vaje ter razne atletske in vtihenske orodne vaje. Nastopili so tudi gasilci jeseniške 2elezarne. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom Železarne. PARTIZAN (Naklo) : PARTIZAN (skofja Loka) 5:1 (2:1) ' PETEK, 12. JUNIJA 8.05 Štirje fantje vam igrajo; 8.40 Iz arhiva zabavne glasbe; 9.40 Pozdravi za mlade risarje; 11.00 Za dom in žene; 11.10 Operetni zvoki; 11.30 30 minut klavirskih preludijev; 12.00 Poje sekstet »Svobode« iz Škofje Loke; 12.15 Kmetijski nasveti - Dr. ing. Franjo Janežič: Zatiranje bolezni in škodljivcev na vrtu; 12.45 Nov iposnetki ansambla Jan Corduwener; 13.30 Iz albuma zabavnih melodij; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Kristina Brenk: Stekleno srce; 15.40 Iz svetovne književnosti; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.00 Družinski pogovori; 18.10 Umetne pesmi poje ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.30 Mojstrska dela koncertne literature; 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. Protekli mesec se je končalo drugo prvenstvo Gorenjske v rokometu. V letošnjem prvenstvu je nastopilo osem ekip. Poglejmo, kaj so ekipe dosegle in kaj smo od njih pričakovali. Po neuspelih kvalifikacijah za vstop v slovensko ligo je prva ekipa Mladosti igrala doma, na Gorenjskem. Po rezultatih sodeč, je bila ekipa skozi vso tekmovanje brez konkurence in je z lahkoto osvojila prvo mesto. — Presenečenje prvenstva je mlada ekipa IKŠ Iskre, ki je prehitela celo kandidata za prvo mesto Partizana iz Tržiča. Le-ta je v drugem delu prvenstva povsem popustil. Nasprotno pa se je dobro uvrstil v jeseni zadnje plasirani Storžič z Golnika. Pristal je na petem mestu. Partizan iz Krope je v tekmovanju novinec in je za njih predzadnje mesto uspeh. Ostale ekipe so razočarale, predvsem Planika, ki je odstopila. Najbolj nedisciplinirana je bila ekipa Save, saj so se njeni igralci na vseh tekmah prepirali. Končna lestvica je naslednja : Mladost I 14 13 0 1 339:120 26 IKŠ Iskra 14 11 0 3 206:141 22 Partizan (Tr) 14 10 0 4 214:144 20 Sava 14 7 1 6 176:155 15 Storžič 14 5 1 8 131:226 }l Mladost II 14 4 1 9 135:231 9 Partizan (Kr) 14 3 1 10 124:270 7 Planika 14 1 0 13 50:118 2 Poleg moškega prvenstva je bilo na Gorenjskem tudi žensko prvenstvo ter za pionirje in pionirke. Tudi v teh tekmovanjih je osvojila prvo mesto kranjska Mladost. M. Z. MLADOST : SLOVAN 27:22 (18:12) Kranj, 7. junija — V pripravah na bližnje kvalifikacije za vstop v enotno slovensko rokometno ligo je rokometni klub Mladost včeraj organiziral prijateljsko tekmo z ljubljanskim Slovanom. Ob igrišču na Zulariji se je zbralo veliko število ljudi. Mladost je danes kljub zmagi razočarala z nepovezano igro, tako da je bila igra lepa le prvih 10 minut. Najboljši strelci pri domačih so bili Poljka z 9, Čolnar 7 ter Petrič in Krampelj vsak s 5 goli. Pri gostih je bil najboljši Medle, ki je 5-krat zatresel mrežo. M. 2. Naklo, 7. junija V prvem kolu tekmovanja za pokal FLRJ je danes Partizan Naklo premagal moštvo Partizana iz Šk. Loke z rezultatom 5:1 (2:1). r s\ ENOTNA 2ELJA: CONSKA LIGA Z osvojitvijo gorenjskega prvenstva kroži med Tržičani, ne le med ljubitelji nogometa, samo ono vprašanje: Se bodo tržiški fantje uvrstili v enotno slovensko consko nogometno ligo ali ne? Odgovori na ta vprašanja so v večini precej optimistični. Skratka, domačini že vidijo svojo enajstorico mod najboljšimi slovenskimi moštvi. Pred dnevi smo se ustavili na nogometnem igrišču v Tržiču. Medtem ko je približno dvajset »prvoligašev« vztrajno tekalo za okroglim usnjem, smo razgovarjali s predsednikom nogometnega kluba Rudijem Hrovatičom in še nekaterimi odborniki. Tov. Hrovatič nam je rekel: »Razumljivo je, da je želja nas vseh, da imamo naše najboljšo nogometaše med najboljšimi v Sloveniji. Vendar se zavedamo, da nas čakajo še težka srečanja v kvalifikacijah, ki se bodo pričele prihodnjo nedeljo. Prav zato je trening v zadnjem času še bolj oster kot je bil, nogometaši pa iso disciplinirani in redno obiskujejo treninge. Upamo, da bomo uspeli, čeprav smo brez trenerja. Voljo in borbenost slehernega lahko marsikaj nadomestila. Precejšnje težave smo imeli zaradi sredstev. Sedaj je tudi to vprašanje rešeno in nam to ne bi delalo več posebnih problemov, četudi v kvalifikacijah prodremo za eno stopnjico višje.« Torej, Tržičani so pripravijo ni. Z željo, da bodo uspeli, počakajmo — zadnji sodnikov žvižg. B. F. v._J 6 glas gorenjske KRANJ, 8. JUNIJA 1959 %dikova magično orožje bOfftbd ^ Pred tr'na'Slimi leti Se ^ v Hlro^mi in Na9asak>iu Počela nuklearna era - 240.000 r prebivalcev izgubilo življenje - Ali se vodikova bomba lahko še drugače uporablja? Koliko inženirjev je že sanjalo o tem, da bi prebili tunel pod Himalajo ali da bi ustvarili novo morje sredi Sahare. Zahvaljujoč se energiji, ki je zaprta v termonuklearnih bombah, bodo te zamisli s časom dosežene. sko energijo je že izbrala mesto, kjer bodo zgradili prvo pristanišče s pomočjo energije iz hidrogenskih bomb. Ta kraj se nahaja na Aljaski. Ko bo to »atomsko pristanišče« zgrajeno, bo človek končno sto- r RELATIVNOST VSEGA »Dolgost človeškega življenja je znatno narasla,« bere obsojenec na dosmtrno ječo in zakolne: »Hudiča, zdaj pa še ta smola!« OH, TE TUJKE — Tile naši sosedje pa ne uživajo nobenega mesa. —i So morebiti vegatarijanci? — Ne, čisto navadni Slovenci so. Mnogokrat ni lahka vest nič drugega kot slab spomin. V. J Vse to izgleda, da bo mogoče od časa eksplozije male atomske br-ibe septembra leta 1957 sredi p ninskega masiva Nevade. — ^•vikrat je čloVek zasužnil stra-ucvito moč, ki mu do sedaj ni služila za nič drugega, kakor da izbriše z zemeljskega površja nekaj japonskih mest. »Atomska lopata« bo zamenjala buldožer. Komisija za atom- KRlZANKA §T. 11 1 5 i 4 s 6 7 _ 8 9 10 p 1! 11 as - IS 83 i« r _J 19 5 ■ u u L . H Vodoravno: 1. naglavno znamenje; 4. močnata jed; 7. oblika pomožnega glagola; 8. pokrita z roso; 9. tovarna v Kranju; 11. vsota; 12. predlog; 13. moško ime; 14. bolezen; 15. pamet; 16. Sveta gora; 18. pripadnik indoevropske jezikovne skupine,- 2G\ čir; 21. ozi-ralni zaimek; 22. pevski glas; 23. mesto v Jordaniji. Navpično: 1. igralne karte; 2. potrošinja; 3. tolčem (orehe); 4. trije enaki soglasniki; 5. osebni zaimek; 6. vrsta čolna; 10. tvor; 12. vrsta zabele,- 13. reka v Braziliji 14. družina čebel; 16. otočje zahodno od Nove Gvineje; 17. pritok Donave; 18. dejanje; 19. kositer. Reši'ev: Vodoravno — 1. tapa, 4. pomp, 7. nad, 8. jod, 9. ali, 11. Alko, 13. ohol, 14. Ro, 15. klovin, 18. hu, 19. Anton, 21. odraz, 23. ol, 25. ii, 26. Air, 28. SOS, 30. boj, 31. most, 32. ples, 33. dan, 34. epi, 36. žar, 38. TT, 39. re, 40. Laoag, 42. Banks, 44. ti, 45. kabel, 47. et, 48. očit, 50. o£me, 52. NOB, 53. Pre, 55. tir, 56. Vi-go, 57. slak. Navpičnno: 1. talon, 2. ADK, 3. aj, 4. PD, 5. mah, 6. ploha, 7. narava, 10. iluzij, 12. okol, 13. ondi, 16. LN, 17. vo, 20. Toronto, 22. ribežen, 24. to, 27. ima, 28. ste, 29. spi, 33. Dalton, 35. po. 37. raster, 39. ralo, 41. aičov, 42. be, 43. kemik, 46. bar, 49. IBI, 51. sta, 53. Po, 54. es. ŠAHOVSKI PROBLEM ST. 1 J. BREUER 'km m mm* m ;'(+)* m&m+m i a si m m i Mat v treh potezah Beli: Kh6, Ta2, Tc4, Lg5, Sc3, Se4, b3 d2, h3 (9). Crni: Kd3, Tf5, a3, c5, c6, g6, h4 (7). pil v termonuklearno ero. To bo era s skoraj brezplačno energijo, ki jo bo dajala voda, ki bo počasi tekla po pustinjah. DRAMA V GLOBINI 275 m POD ZEMLJO Prva atomska bomba je bila zakopana pod zemljo v globini 275 metrov. Do te globine so spe- Anekdote Skladatelj Handel je bil velik jedec. Nekoč vstopi v dunajsko restavracijo in zahteva kosilo za tri osebe. Potem čaka in čaka, jedi pa od nikoder. Naposled se obrne do natakarja. »Takoj bo na mizi,« pravi ta, »brž ko pride družba.« »Potem se pa zasukajte,« odvrne Handel, »družba sem jaz.« Ludvik XI. je vprašal nekega kuharskega vajenca, od kod je doma. »Iz Berrija sem, ime mi je Stezan, sem kuharski vajenec 'in zaslužim toliko kot kralj.« »Koliko pa kralj zasluži?« »Toliko, kolikor potrebuje!« Ludviku je ugajal vajencev odgovor in ga je postavil za svojega komorni-ka. ljali horizontalni tunel, dolg 610 metrov, ki je bil zgrajen na specialni način, tako, da je bila nevarnost radioaktivnega sevanja po eksploziji povsem odstranje- Ali h pesti... ... da predor Sozlna v Črni gori, na normalnotirni progi Bar—Virpazar, meri 0172 metrov in da sodi med najdaljše na svetu; ... da v naši državi izdelajo na leto o'koli 30 milijonov parov različnih nogavic iz volne, svile in sintetičnih vlaken; ... da je gladina Jadranskega morja nižja od drugih morij. Njegova površina je za 49,9 centimetra nižja od površine Baltiškega in za 43,3 cm od Severnega morja,- ... da namera/vata dva Evropejca v dveh letih s splavom objadrati Južno Ameriko. Njun splav meri približno 3,5 m v širino in 6 metrov v dolžino. Napravljen je iz kovinske cevi, ki so pritrjene na bencinske sode. Splav nosi ime »Samotna zvezda« in bo plul pod teksaško xastavo; ... da je na sibirski reki Leni začela obratovati plavajoča tovarna, oziroma rudnik za izpiranje rečnega zlata. Deset strokovnjakov bo baje s sodobnimi napravami doseglo enak delovni učinek kot 12.000 ljudi; ... da Je pred kratkim umrl v starosti 90 let italijanski profesor Gvido Farina, pionir kirurgije srca. Njegovo ime je zaslovelo ob koncu prejšnjega stoletja, ko je kot mlad kirurg zašil sTce; na. Ko je bomba eksplodirala, je imel tunel poln zemlje, na površini pa se je zemlja spremenila v drobne koščke in prah. Na ta način je človeku prvič v zgodovini uspelo izvesti podzemno eksplozijo. Do tedaj je ta ogromna energija služila izključno za uničevanje mest in naselij. To močno orožje je postalo instrument dela. S preciznimi analizami -so znanstveniki ugotovili, da je atomska eksplozija v miroljubne namene cenejša in manj nevarna kot eksplozija klasičnega eksploziva. »ATOMSKO PRISTANIŠČE NA ALJASKI« Prvi, ki so se zainteresirali za potrebo jedrske energije v ta namen, so bile petrolejske družbe v Združenih državah Amerike. S klasično metodo je mogoče dobiti na površini zemlje le eno četrtino nafte. Z uporabo »atomskega eksploziva«, pa bi se vsa stvar spremenila. Ogromna toplota, ki se ustvari z eksplozijo, bi »nagnala« vso dragoceno tekočino na površino zemlje. V kratkem bodo pričeli z gradnjo pristanišča na Aljaski, s pomočjo vodikovih bomb. Pet vodikovih bomb z veliko močjo bo omogočilo prebiti pristopni kanal v luko v dolžini 600 metrov in napraviti veliki pristaniški bazen, globok 90 metrov. TUNEL POD KASPIJSKIM JEZEROM V Sovjetski zvezi razmišljajo tudi o gradnji projekta ob Be-ringovem morju. S pomočjo tega projekta, bi dovajali vodo v Za vešala in proti njim PRIMER RONALDA MARVVOODA Angleži so v teh dneh razdeljeni na dve stranki. Prvi objokujejo Ronalda Marvvooda, drugi pa menijo, da je povsem upravičeno zaslužil vešala in da drugače ne bi smel biti kaznovan. V resnici sta to dve skupini, katerih ena je za to, da vešala obdr-že, drugi pa jih hočejo odpraviti. Ronald Marwood ni niti po svojem izgledu niti po načinu življenja tipični londonski »Ted-dy boy«,vendar je pripadal bandi, s katero ima policija že nekaj let opravka. Mogoče ni bil povsem aktiven, toda iz te družbe se ni nikoli povsem izvlekel. Nekega večera se je Ronald odpravil v bar in se tam sestal s svojimi prijatelji, odnosno s tolpo. Ta večer so mnogo pili. Kmalu se je bitka razvila pred vhodom v neko plesno dvorano, kakršnih je v Londonu vse polno. Policija je intervenirala na svoj britanski način, to se pravi brez orožja, le s svojo avtoriteto in fizično močjo. Uspelo ji je razbiti obe tolpi, toda najmlajši član komisije Ravmond Sum-mers je pri tem izgubil življenje. Marwood mu je zadal udarec z nožem naravnost v trebuh. Obsodili so ga na smrt z obeše-njem. Abolicionistom ni uspelo rešiti Ronalda kljub demonstracijam in prošnjam. Na drugi strani pa so antiabolicisti, med katerimi je mnogo konservativcev, ne le za izvršitev smrtne kazni Marvvooda, ampak za smrtno kazen nasploh. Švicarski kemik Paul MUlIer je odkrU DDT sredstvo za uničevanje insektov in je za svoje odkritje prejel leta 1948 Nobelovo nagrado za medicino. Pred boleznimi: malarijo, kugo in pegavlco so bili z odkritim DDT obvarovani milijoni ljudi z vseh delov sveta brezvodne kraje Sibirije, ki krijejo tri četrtine rezerve premoga v Sovjetski zvezi, 80 odstotkov rezerve bakra, cinka, aluminija, mangana nikla in uranove rude. S klasično metodo bi bil ta projekt neuresničljiv, ker bi bili stroški za gradnjo preveliki. Nuklearna era je znanstvenike prisilila, da so ponovno odprli arhivske kartone s temi projekti. Projekt obstaja v tem, da se toka rek Obe in Jeniseja, ki se izlivata v Arktično morje, obrneta proti Aralskemu in Kaspijskemu jezeru. Če bi reki tekli proti jugu, bi namakali 25 milijonov hektarov zemlje in 30 milijonov hektarov pašnikov. Strokovnjaki menijo, da bi bila s tem projektom omogočena naselitev v Sibiriji preko 20 milijonom prebivalcem, katere bi Sibirija sama prehranjevala. Razen tega, bi jezi, zgrajeni na tem novem hidrografskem kompleksu dajali 82 milijard kilovatnih ur električne energije na leto, odnosno štirikrat več kot nuklearna proizvodnja električne energije v Franciji. MORJE SREDI SAHARE Tudi v Franciji se ukvarjajo z različnimi načrti glede uporabe nuklearne energije v miroljubne namene. V Franciji je poseben inštitut, ki se bavi z izdelkom projekta za izgradnjo »saharskega morja« sredi Sahare in kanala, ki bi morje povezal s tu-nizijskimi pristanišči na Sredozemlju. Za ta projekt bo potrebna eksplozija 50 hidrogenskih bomb in stroški ne bi bili večji kot 5 milijonov francoskih frankov . Francoski znanstvenik Tamy Rugerom je pred tremi leti predlagal, da bi z jezom zaprli kanal La Manche med Calaisom in Dovrom, s čemer bi se povsem spremenila klima na La Manchu in na Severnem morju. Ti projekti so sicer še v rokah znanstvenikov, toda njihova uresničitev ni le iluzija, ampak realna možnost. r Drobne zanimivosti AMERIŠKI OTROCI V prvi četrtini tega leta se je v Združenih državah Amerike rodilo rekordno število otrok. Po statističnih podatkih je 1,034.000 novorojenih otrok, kar je za 1,7% več kot v prvi četrtini preteklega leta. INDIJSKA UMETNOST V ESSENU V Essenu je bila pred kratkim odprta razstava »5000 let indijske kulture«, na kateri je bilo razstavljeno okrog 900 umetniških del, ki so si jih za to priložnost izposoditi iz indijskega muzeja. V istem času so v Essenu odprli še eno razstavo, posvečeno sodobnim indijskim slikarjem in umetnikom. UKRADEN MAETERLINCKOV ROKOPIS Na razstavi v Parizu je bil ukraden rokopis znanega belgijskega književnika Maurica Maeterlincka, pisec dela »Življenje čebel«. Rokopis, ki je vseboval 15 listov, predstavlja Maeterlinckov prevod Emerso-na. Ko so razstavo zaprli, so pri pospravljanju prostorov opazili, da je rokopis izginil. Takoj so pričeli s preiskavo. NAGRADI HUXLEYU in MULLERJU Znani britanski pisatelj A!-dons Huxley je pred kratkim dobil za svoj roman od Ameriške akademije umetnosti in književnosti Medaljo za zasluge. Razen medalje so mu podelili še 11.000 dolarjev. Zlata medalja za dramo je bila podeljena znanemu ameriškemu dramskemu piscu Ar-thurju Mtillerju, avtorju dela »Lov na čarovnice«. EKSPLOZIJA NA SONCU Sovjetski prirodoslovci so pred dnevi opazili na sončni površini vrsto zelo močnih eksplozij, niso pa še ugotovili njihovega izvora. v.___J Kako je ,Mrkčov fotr partizane obveščal V času narodnoosvobodilnega boja so partizanske enote imele svoje obveščevalce. Za ta posel so izbirali hitre, odločne in iznajdljive tovariše. Eden najstarejših obveščevalcev je bil tudi pastir Andrej Kokalj iz Zgoše pri Begunjah. Domačini so ga dobro poznali in so ga imenovali kar po domače »Mrkčov fotr«. Ta 86-letni mož je več kot polovico svojega življenja pasel krave v dolini Dragi. Skoraj 50 let, ob lepem ali grdem vremenu, opravljal svoje delo. Leta 1941, ko je okupator zasedel naše kraje, tudi Begunjam ni bilo prizanešeno. Vsakokrat, kadar so Nemci streljali talce v Dragi, »Mrkčov fotr« ni smel gnati živine na pašo. Prav tako so mu Nemci prepovedali gnati krave v dolino, kadar so se vršile hajke na področju Begunj- ščice. Mrkčov fotr je bil P0' šten in zaveden Slovenec. V partizanih je imel tri sinovd katerih eden je padel. Še da-nes ga ne more pozabiti. N)t* govo smrt so mu domači dol' go prikrivali. Zasovražil je Nemce in jih glasno preklinjal' kadar je bil sam s kravami 9, Dragi. Ta stari gorenjski očak m vestno in zanesljivo opravlja svojo obveščevalno službo. Ce ni bilo krav ob domenjenem času v dolini, so partizani vedeli, da bo hajka, če pa If pripeljal krave v dolino, je bd to znak, da ne grozi nobena nevarnost. Dogovor je bil dokaj koristen za vojaške, p0' sebno pa za politične edinice> kajti Nemci so objavili povelje o hajki šele pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Obveščevalcem dostikrat ni uspeh zvedeti, kaj Nemci nameravajo; na ta način je postal Mrkčov oče obveščevalec posebne vrste. Obveščevalno službo !e opravljal 1944. in na začetku 1945. leta. Nekoč so ga Nemci privlekli na orožniško postajo-Na vsak način so hoteli zvedeti od njega, če kdaj vidi partizane. Zanikal je. Grozili so mu in ga pestili, vendar je ostal neomajen. Trdil je, da partizanov v Dragi sploh ni-To jim je toliko časa zatrjeval, da so ga izpustili. Vsi tisti partizani, ki so se nekoč srečavali z Mrkčevim očetom v Dragi, se ga še danes radi spominjajo in so m* hvaležni za pomoč, ki jim ]° je nudil v hudih časih narodnoosvobodilne borbe. M. P. 'J Ves svet se spominja sporočila, ki ga je leta 1955 objavil tisk, da je ameriški mikrobiolog Jonas E. Salk iznašel cepivo proti otroški paralizi, ki je bila iz leta v leto nevarnejši bolezenski pojav. Dolgo časa so nekateri dvomili o učinkovitosti Salkovega seruma, dokler ni število skeptikov povsem izginilo. Danes je vsem znano, da je število obolelih pri cepljenih osebah znatno manjše, kot pri necepljenih. Ogromno je ljudi, katerim je ravno Salkovo cepivo rešilo življenje ln zdravje ALBATROSI IN LETALA M* KAKO SO AMERIKANCI iZGl' BILI BITKO NA MIDvVA^ Pri otočju Midway se je igrala odločilna bitka v vojni na Pacifiku. Amerikanci so tu o0" segli veliko pomorsko zma£0' To strateško mesto pa je dane postalo torišče druge bitke, v l--r teri se ameriška vojska in mf>r< narica nahajata v zelo neug0^' nem položaju. To je bitka Pr°' ti morskim pticam albatros«1111' Tretjina vseh albatrosov na zf meljski krogli je izbrala svor gnezda na Midwayu. Ta »perrtf' ta« prenaseljenost je prevelik3' posebno če pomislimo, kako va žen je Midway v pogledu am^ riške radarske službe. Vojna letala nimajo prosto1"8 za pristajanje, zato hoče voj3' štvo odgnati ptice, ker jih m0' tijo pri izkoriščanju otoka. Z* pred štirimi leti so zaprosili 01 nistrstvo za notranje zadeve' naj kaj ukrene. Ta naloga pa ie bila potem zaupana dvema hi° logoma. Dnevnik, ki je zasledo' val borbo z albotrosi, je potrdi besede nekega starega prebival' ca z otoka, češ da so to pticC' ki jih nič ne premoti. Najprej so izstrelili dese' alarmnih raket, da bi z dim«111 pregnali albatrose. Cez nekaj d*1' so zažgali gumo, da bi jih P1** gnal neprijeten vonj, a je bil" vse brezuspešno. Poizkusili s° strahovati ptice s streljanjem- 8 tudi to ni nič pomagalo. Vsi sedanji ukrepi za izgon albatrosov brez uničevanja, do dane nLso uspeli. r Kdor potuje skozi kalifornijsko deželo, utegne ob Coroni naleteti na cebro, opico ali druge pragozdne živali. Lahko se mu tudi pripeti, da mu prometni miličnik pojasni: »Potujte počasneje, ker vam lahko prekrižata pot slon »Big Babe«! 9700 funtov težkega slona so nekaj let dresirali, da dvigne svojo nogo nekaj centimetrov nad glavo majhnega dečka, sina lastnika zverinjaka. Deček ostane miren in leži brez skrbi kot pri najbolj nedolžni otroški igri. Gene Herterjev »Blg Babe« je član zverinjaka, ki Ima tukaj stalno bivališče LES — SUROVINA PRIHODNOSTI Pravimo, da živimo v atomski dobi, pa bi lahko z isto pravico trdili, da smo v dobi lesa. Boj za povečano proiz* vodnjo življenjskih dobri'1 na našem planetu postaja iz dneva v dan močnejši, hitrejši in prav gotovo v prihodnjih 100 letih ne bo popustil. Računajo, da se bo do leta 2000 število prebivalcev na Zemlji dvignilo na pet in pol milijard ljudi-V tem boju industrija lesa nima ravno majhne in postranske vloge. V J HV 99 *-