štev. 14	Leto 10	0 ©	u	Uredništvo in upravništvo:
Izhaja dvakrat na mesec	^	p Q___—	Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbor-
Naročnina četrtletno 12 dinarjev	nice). kamor nai se tudi Pošiljajo rokopisi.
NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA
Znižanje prejemkov
Dne 17. septembra je bilo na seji ministrskega sveta sklenjeno, da se znižajo osebni prejemki državnih in samoupravnih uslužbencev z veljavnostjo od 1. oktobra 1935. Iz re seje je bil izdan tudi komunike, v katerem utemeljuje vlada svoj ukrep s sledečo motivacijo:
»Znano je, da so cene živežu in drugim življenjskim potrebščinam v zadnjih letih tako padle, da morda vobče ni upravičen obstoj posebnih draginj-skih doklad. Upoštevajoč to okoliščino na eni strani, na drugi strani pa dejstvo, da so se državni proračuni zadnja leta stalno zaključevali z znatnimi deficiti in da je neobhodno potrebno izvajati iz tega dejstva nujne ukrepe, se je kraljevska vlada odločila znižati1 draginjske doklade. Prisiljena je k temu ukrepu, ker je predhodno že izvršila zmanjšanje materialnih izdatkov, a zaradi gospodarske krize ni mogoče ta trenutek niti misliti na povečanje davčnih bremen.
Kraljevska vlada se nadeja, da Po-do uradniki in upokojenci sami razumeli ta ukrep kot korak za saniranje državnih financ, ker smejo samo v urejenem finančnem stanju države pričakovati, da se jim bodo njihovi prejemki izplačevali ob pravem času in pri polni vrednosti nacionalnega denarja.
Poi sedanjem stanju osebnih izdatkov bo znašalo znižanje draginjskih doklad okrog 400 milj. Din, kar pomeni povprečno približno 7-odstotno znižanje celokupnih prejemkov uradnika ali upokojenca. Znižanje se bo izvršilo pričenši pri ministrih, banih in najvišjih državnih uradnikih pa do najnižjih. Od tega se izvzamejo samo aktivni podoficirji v vojski in staroupokojenci, ki so bili upokojeni po zakonih pred le-■ tom 1923.«
Govorice o redukcijah prejemkov so se razširile že pred meseci takoj po uveljavljenju budžeta, ker se je ugotavljalo, da budžet ni uravnovešen ter da bodo morali vsi sloji doprinesti gotove žrtve za kritje primanjkljaja. Govorilo se je tudi o velikanskih izrednih izdatkih, ki jih je povzročil prejšnji režim z organiziranj emi proslulih petomajskih volitev, velikanskih manifestacijskih shodov, za katere je bilo izdano kar na kilograme prostih vozovnic, uvedenih nič koliko brezplačnih vlakov, kar vse je povzročilo velikanske izdatke, ki so ostali nekriti, ker za nje ni bilo kreditov ter so padli tako v breme kreditov tekočega budžetnega leta. Nikdo ni pričakoval, da se bo to uravnovešenje novega budžeta izvršilo po praksi prejšnjih režimov izrecno le na račun javnih nameščencev, katerim je z raznimi zakoni odvzela možnost one obrambe proti redukcijam, katere se lahko1 poslužijo privatni delavci. Večina je računala, da se bo končno stopilo na prste onim, ki soi leta in leta pljačkali in izvajali korupcijo ter da se bodo neutemeljeni izdatki prejšnjih režimov predpisali krivcem! v povračilo. Organizacije nameščencev govoric o redukcijah po nastopu novega režima niso smatrale za resne in tudi niso začele nikake akcije za obrambo že itak nizkih prejemkov državnih nameščencev. Ta pasivnost je imela za posledico toliko večje razočaranje v vrstah javnih nameščencev, ko so bile dne 17. septembra redukcije napovedane, naravnost obup v marsikateri družini pa je povzročila objava nove uredbe o dokladah osema, ker so prizadeti ugotovili, da ne za 7-odstotno redukcijo, marveč
za redukcije, ki presegajo tudi 10. da celo 20 odstotkov. Na drugem mestu objavljamo besedilo novih uredb, iz katerih si vsakdo lahko izračuna znižanje, v naslednjem hočemo le na primerih samca in oženjenega s tremi otroci pokazati, koliko zniša znižanje v posameznih slučajih.
Dosedanji prejemki samca v			Po novi ured-	Izguba znaša v
položajni skupini			bi izgubi	procentih
i.	Din 7.500		—	—
ii/i	,,	6.850	—	—
II/2	>»	6.200	—	
III/l	» '	5.670	200	3.5
III/2		5.120	180	3.5
IV/1		4.170	160	3.9
IV/2		3.270	140	4.3
V	„	2.900	130	4.5
VI	5»	2.500	120	4.8
VII	>»	2.160	110	5
VII	»»	2.160	110	5
IX	*»	1.650	95	5.8
X	»»	1.450	95	5.8
zvaničnik	I „	1.160	80	7
zvaničnik	II „	1.070	75	7
služitelj	»»	940	65	7
Pri oženjenem1, ki			mora skrbeti za	
ženo in tri otroke, i			pa znaša	reduk-
cija:				
Kategorija	Dosedanji prejemki Izguba V procentih			
I	Din 8.060		230	2.8 '
II/l	»>	7.420	230	3.1
II/2		6.760	230	3.4
III/l	»»	6.230	430	7
III/2	>»	5.680	410	7.2
IV/1	J»	4.730	390	8.2
IV/2	»»	3.830	370	9.7
V	>»	3.460	360	10.4
VI	>>	3.060	350	11.5
VII	,,	2.720	340	12.5
VIII	5»	2.465	325	13.2
IX	»»	2.210	325	14.7
X	>»	2.010	325	16.2
zvaničnik	I „	1.720	305	17.5
zvaničnik	II „	1.630	305	18.7
služitelj	„	1.500	295	20
Te primerjave dokazujejo, da so veljale napovedi o povprečni 7od-stotni redukciji kvečjemu za samce, redukcije pa so bile tem težje, čim večje so bile družine državnih nameščencev. Še občutnejše pa so redukcije za posamezne kategorije upokojencev, ki so bili upokojeni po določbah novih zakonov.
Ne bomo se spuščali v oceno delovanja in akcij tako zvanih, »stanovskih organizacij« javnih nameščencev, ki so se z izjemo morda ene same organizacije omejile na »tajne seje« svojih odborov, predstavke in spomenice, v katerih so dokazovali težko stanje nameščencev, porast cene glavnimi življenjskim potrebščinam ter apelirali na uvidevnost odločujočih, da naredbo spremene in redukcijo omilijo. Kaj drugega seveda od večine teh organizacij ni bilo pričakovati. Le Društvo železniških uradnikov je zavzelo v svoji resoluciji nekoliko ostrejši ton in obsodilo dosedanje metode za uravnovešenje budžeta ter istočasno obsodilo tudi sistem, po katerem se je izvršilo sedanje znižanje prejemkov ter zahteva tajcojšnje ukinjenje uredbe in za bodoče izdelavo pravilnikov in na-redb v sporazumu z zastopniki prizadetega osebja.
Jasno je, da taki ukrepi organizacij niso mogli preprečiti izvedbe odrejenih redukcij s 1. oktobrom leta 1935, marveč so imeli edini uspeh s temi, da bo vlada način redukcij za gotove kategorije spremenila v toliko, da bo dosegla s »pravičnejšo razdelitvijo redukcij« sicer isti finančni uspeh, to je prihranek 400 mi-
lijonov dinarjev na izdatkih za javne nameščence.
V našem listu smo se že ponovno bavili z načinom izvajanja redukcij, ki so stopile v modo od leta 1927 dalje in sicer doslej v glavneml za delavsko osobje, ki je v tem času izgubilo od 30 do 50 odstotkov in celo več odstotkov svojih prejemkov. Konstatirati moramo danes žalostno dejstvo1, da so pri teh redukcijah organizacije nastavljenega osebja imele gluha pšesa, tolažeč se s tem, da nastavljenei pri redukcijah niso prizadeti, kaj pa se godi z delavstvom, jih itak nič ne zanima po znanem načelu, da je tudi »bog sam sebi najprej brado ustvaril« in da je glavno, če se njemu samemu dobro godi.
Kakor smo odločno nastopali proti redukcijami prejemkov delavstva in pozivali vse delavstvo v enotno fronto in apelirali na solidarnost nastavljenega osebja, enako odločno nastopimo tudi proti sedanjim redukcijam1, ker se ne moremo složiti z utemeljitvijo redukcij in ne uvidevamo potrebe, da bi se moralo ravno na ta način sanirati državni budžet.
Podčrtavamo, da so prejemki vseh železničarjev, zlasti pa še delavstva, daleko prenizki ter je na mestu edino primerno zvišanje teh prejemkov odgovarjajoče sedanjimi draginj-skim razmeram1. Če je ugotovljeno, da budžet ni v ravnovesju, potem je treba poiskati tudi vzroke, ki so dovedli do tega.
Leta in leta se že govori pri nas o zakonu proti korupciji, vendar doslej je ostalo vse le pri govorjenju, zakona še ni, dasi bi se dalo, ker mora imeti ta zakon kar se tiče sankcij, naknadno veljavo, bo zahtevati obračun vseh korupcij in izrabljanja državne blagajne za ves čas po ujedinjenju. Če bo ta zakon predvidel tudi pregled, kako so v kratkemi razdobju nagrabili ogromna premoženja posamezniki, bodo v državno blagajno padli težki milijoni, ki bodo daleko presegli oni znesek, ki
naj se odtrga državnim nameščencem in delavcem.
Leta in leta se postavlja zahteva po stalnosti uradništva; zakon iz leta 1923 jo je predvidel po preteku gotove dobe, vendar stalnosti do danes še ni, kar povzroča državni blagajni letno zopet milijonske izdatke, saj se pri spremembi režima zamenja ogromno število nameščencev, veliko število pa se jih predčasno upokoji. Dajte stalnost nameščencem in izdatki bodo izredno padli, ko ima državna oblast možnost in moč, da nepoštenega in partizanskega uradnika lahko kaznuje in, če izrabi uradnik svojo oblast preko določb zakonov, tudi odpusti iz službe.
Marsikoga preseneča v državnem budžetu veliko število upokojencev. Zakaj se ne izda poseben zakon, odnosno, zakaj se ne posluži odredb sedanjih zakonov in še ne izvrši revizija vseh onih upokojencev, ki so bili upokojeni, predno so dovršili polno število let. Javna tajnost je bila, da se je zlasti pod režimi prvih 10 let po preobratu fabriciralo »mlade upokojence« z vračunan jem najrazličnejših služ kar na debelo1. In ti upokojenci obremenjuje državni budžet, ne pa oni, ki so po 30, da celo 40 let kar najvestneje služili državi, sedaj pa so pri redukciji v prvi vrsti prizadeti.
Še več je možnosti, da se doseže potreben prihranek in istočasno zviša prejemke najslabše plačanim1. Vse naštete in tudi druge možnosti bi se zamogle izvesti, ako bi uprava uvidela potrebo soodločanja predstavnikov delavskih in nameščen-skih strokovnih organizacij. Na nameščencih in delavcih pa je, da končno izpregledajo, likvidirajo cepljenje na nešteto grup in kate-gorijskih društev, saj so bili vsled tega že doslej zadosti tepeni ter se združijo, ker le združeni bodo uspeli s svojimi zahtevami ter dosegli človeka dostojno življenje.
Delavski pokojninski fond
Skoraj ni vprašanja, na katerem bi bili delavci bolj zainteresirani kakor je vprašanje njih starostnega zavarovanja. To zavarovanje v pre-čanskih krajih: ni novo-, saj je obstojalo že davno pred svetovno vojno in je bilo tekom desetletij tako izpopolnjeno, da je v glavnem odgovarjalo zahtevam! delavstva. V Jugoslaviji se je o temi vprašanju sicer mnogo debatiralo, vendar je poteklo 12 let, predno se je naredil prvi poizkus, kako izvesti za železniške delavce enotno starostno zavarovanje za vso državo. To dvanajstletno zavlačevanje je najtežje prizadelo železniške delavce, ker je minila med tem doba konjunkture, visokih mezd in premij, od katerih bi delavci lahko plačevali primerne prispevke za starostno zavarovanje. Nov pokojninski fond se je uvedel šele koncem leta 1930., torej v dobi naj večjih redukcij in znižavanja plač ter brezplačnih dopustov in je zato za delavce pomenil zelo težek udarec, saj jih je, ko že itak niso mogli shajati s skromnimi prejemki, obremenil z rednimi in naknadnimi članarinami v zneskih po Din 100, Din 200 in tudi več mesečno. Kljub tem obremenitvam pa jimi je odmeril pokojnine, ki so povprečno (ako upoštevamo sedanjo in prejšnjo vrednost denarja) nižje od starih pokojnin z dokladami vred.
Pokojninski fond se je ustvarjal brez sodelovanja pravih zastopnikov
delavstva in tudi vse korekture, ki so se izvršile, so bile izvršene od strani železniške uprave s sodelovanjem zvezarske organizacije ter se vsled tega ne moremo čuditi, če so prišli delavci iz dežja pod kap in prejemajo po 36 letni službi malenkostne pokojnine, ki ne zadoščajo niti za preživljanje, istočasno pa se v fondu kupičijo vsako leto novi de-setmilijonski zneski.
Preglejmo nekoliko uradna poročila centralne uprave penzijskega fonda za čas od 1. julija 1930 pa do konca budžetnega leta 1933-34, katera poročila so bila službeno objavljena v Službenih novinah železniškega ministrstva. Glasom določb delavskega pravilnika morajo delavci za vso dobo članstva plačevati mesečen prispevek po D5n 36.—, 45.— in 63.—. Po čl. 130 mora plačati železniška uprava vsako leto najmanj enak prispevek, kolikor znašajo prispevki članstva. Poleg tega pa mora železniška uprava za prvo leto plačati še poseben 30 odst. prispevek, in sicer od celokupnih plačanih prispevkov. To so obojestranske osnovne obveznosti, ki so zakonito določene ter jih morata obe strani točno izpolnjevati.
Ce pogledamo račune za čas. od
1.	julija 1930 do 1. aprila 1934, potem ugotovimo sledeče:
Ko se je novi fond ustanovil, je prejel od likvidacije starih fondov na teritoriju kraljevine Jugoslavije
znesek Din 9,319.000. Poleg tega je prejel na podlagi končne razdelitve premoženja starih avstrijskih in madžarskih fondov v gotovini ter v vrednostnih! papirjih znesek Din 9,295.000. Končno je prejel še ne-obračumane zneske od starega pokojninskega fonda v sarajevski direkciji Din 1,011.000, tako, da je začetna glavnica znašala Din 19 milijonov 625.000. Ta glavnica bi bila seveda še daleko večja, če bi se pravočasno razdelila imovina starih avstrijskih fondov, vendar je sedaj po toči zvoniti prepozno.
Prispevki članov so znašali v tem časa, če odbijemo vpisnino:
do 1. IV.		1931	Din	263.500,—
do 1.	IV.	1932	»	11,196.000,—
do 1.	IV.	1933	»	20,046.000,—
do 1.	IV.	1934	»	17,350.000.—
Skupno Din 48,855.500.—
Denar, ki	je	naložen	pri Hipote-
karni banki, se je obrestoval in so znašale obresti ter dohodki od vrednostnih papirjev:
v	letu	1932	Din	1,322.700.—
v letu 1933	' »	1,850.000.—
v	letu	1934	»	2,600.000.—
Skupno	Din	5,772.700,—
Državne prometne ustanove so
dale sledeče prispevke:
v leta 1931 v leta 1932 v letu 1933 v letu 1934
Din 8,570.000,— » 13,124.000.— » 11.909.000.— »	8,890.000.—
Skupno Din 42,493.000.—
Koliko pa so znašali v temi času izdatki?
Na izplačanih pokojninah in povrnjeni članarini so znašali izdatki: v	letu	1931	Din	178.700,—
v	leta	1932	»	972.400,—
v	letu	1933	»	4,730.000.—
v	istem leta odpis
vrednost, papirjev »	1,772.000.—
v	letu	1934	»	9,302.000.—
Skupno Din 16,955.100.—
Kaj nam povedo te suhe številke?
Najprvo, da so znašali dohodki fonda skupno z osnovno glavnico okroglo 117 milijonov dinarjev, izdatki v istem; času pa 17 milijonov dinarjev in je imel torej fond aprila 1934 že nad sto milijonov dinarjev premoženja. To premoženje je do
1.	aprila 1935 naraslo že na 106 milijonov dinarjev.
Na drugi strani nam te številke povedo1, da prometna ustanova že doslej ni izvršila obveze, ki jo nalaga delavski pravilnik. V smislu določbe čl. 130 delavskega pravilnika bi morala plačati prometna ustanova na prispevkih okroglo 55 milijonov dinarjev, plačala pa je dejansko samo 42,500.000.— in znaša njen dolg 12 in pol milijona dinarjev, ki ga je na vsak način vnesti v bla-
gajniške knjige pokojninskega fonda, da se nanj ne pozabi, kakor se je pozabilo na milijonske dolgove državnih prometnih usta*nov pri bolniškem fondu, kar je imelo za posledico redukcijo pravic članstva v fondu. Dolžnost sedanje uprave pokojninskega fonda je, da obremeni prometno ustanovo za vso diferenco doslej neplačanega prispevka.
Gornje številke govore še dosti več:	stomilijonska imovina mora
biti po čl. 157 pravilnika naložena v državni hipotekarni banki, da se obrestuje ter vidimo iz statistike, da so obresti pri banki naloženega denarja prekoračile znesek Din 5,000.000.—. In vendar je v hipotekarni banki vloženo samo 53 milijonov dinarjev, nad 41 milijonov denarja pa se nahaja v blagajni Generalne direkcije. Čudimo se sedanji upravi fonda, da ne Ukrene nikakih korakov, da bi se ta ogromna vsota res naložila v hipotekarni banki. Kdo bo odgovarjal za izgubljene obresti, ki znesejo samo v enem letu, ako jih računamo le po 4 odst., lepo vsoto Din 1,640.000.—, za vsa leta nazaj pa znesejo te obresti na dan 1. IV. 1934 nekaj nad 3 milijone dinarjev, odnosno če računamo z obr estovani em do 1. aprila 1935, potem dosežejo obresti pri Generalni direkciji naloženega denarja že znesek nad 5 milijonov, odnosno vsoto, ki bi zadostovala za izplačilo vseh penzij delavskim' upokojencem ljubljanske direkcije za leto 1933-34.
Račun, kot ga izkazuje Glavna uprava pokojninskega fonda, torej ni sestavljen tako, da bi čuval tudi interese zavarovanega osebja, ker bi moral biti dejansko višji za vsoto 17 milijonov in bi torej rezerve na dan 1. aprila 1935 morale znašati že najmanj 122 milijonov dinarjev.
Naši zvezarji, ki imajo vse delegate pokojninskega fonda v vseh petih direkcijah, doslej niso smatrali za potrebno, objaviti statistiko o stanju tega fonda, ker bi potem delavstvo videlo, kako se ta gospoda malo briga z:a starostno zavarovanje najbednejših ter se zadovoljuje s tem, da uprava sama fond v svojem smislu upravlja. Kaj zanima zvezarje, če predvideva čl. 130 pravilnika, da se po preteku treh let ugotovi dejansko stanje fonda ter pristopi, ako so dohodki zadostni, tudi k zmanjšanju članarine. Že leta 1933. je ta triletni rok potekel, vendar gospodje spe spanje pravičnega že nadaljni dve leti, delavstvo pa mora plačevati ogromne mesečne prispevke za naprej in za nazaj.
Upravičena zahteva vsega delavstva je, da se s sedanjim načinom upravljanja fonda preneha, razpiše svobodne volitve v uprave pokojninskega fonda ter prizna delavstvu, ki mora nositi polovico bremen, v upravi fonda dejansko enakopravnost in soodločanje.
Draginiske doklade za aktivno nastavljeno
osebje
Nove Osebne 'doklade so razvidhe iz naslednjiiIH razpredelnic:
	A) Za uradnike:		
		Draginjski razredi:	
		I	II	III
Poloižajna	Stopnja	'dinarjev:	
grupa			
VII		640	400	290
III	1	100 —	—
	2	220 —	—
IV	1	340	10O	—
	2	460	220	120
v		520	280	180
VI		580	340	240
VIII, IX in	X	680	440	340
B) Za	zvaničnike	I. katergorije:	
		Draginjski iriazred:	
		1 11	III
Položajna	Stopnja	'dinarjev:	
grupa I, II in III		680	480	440
IV		670	480	430
C) Za	zvaničnike	II. kategorije:	
		Draginjski razred:	
		1 11	III
Položajna	Stopnja	idinarjev:	
grupa I		660	490	440
II		640	480	430
III		610	450	410
	D) Za služitelje:		
		Draginjski razred:	
		I	II	III
Položajna	Stopnja	'dinarjev:	
grupa I in II		510	420	390
Pod pojimioira »Dravinjski razred« ®e razume v edino gradbeni rajon dotičnega kraja. Kjer obstoja ožji in. širši gradbeni rajon, se razume vedno širši gradbeni rajoin.
Poročena žena, ki je iv državni islužlbi, nima pravice do osebne doklade. Le v slučaju, kadlait stanujeta mož in žena v raznih krajih, ali če 'je žena sodnijska ločena, odl-noismo če živi vsled izakonskih sporov ločeno od moža, iji oselbna doklada pripada.
Rodbinska doklada.
Za ženo ne pripada rodbinska doklada, pač ipa pripadla rodbinska diokladla za zakonske, odnosno pozakionjene otroke in isicer po: Din 110,— mesečno za vsakega otroka do treh otrok, Din 120,— mesečno za vsakega otroka, če ima uslužbenec več kot tri (otroke.
Če sta miož in žena državna usitužbenCa, odnosno je eden ,državni uslužbenec, dlmigii pa V banovinski, občinski, privatni službi, ali je luipoikojemiee, ne pripada ne enemu in ne .drugemu rodbinska doklada za otroke.
Če živita ločeno, pripada rodbinska doklada onemu, pri kateremu živi otrok.
Če je mati v državni službi, oče pa privatni uslužbenec, mati nima ipravice do rodbinske doklade za otroke, izvzemši islučaj, da jie oče siromašnega stanja in niesp;os|o|ben xa delo.
če živi žena, ki ni nikjer v službi in nima nikake pokojnine, ločeno od moža, odnosno če je zakon ločen, se izplačuje rodbinska doklada za otroke ženi, ako se ottioci nahajajo pri njej.
Koliko časa pripada doklada za otroke?
Doklada za otroka .pripada db 16. leta starosti, aklot otrok nima že ipretjie nadl Din 150.— zaslužka, odnosno štipendije, ali se uči obrti in je od mojstra popolnoma vzdiržan. Enako izgubi otrok pravico do dinkladle pred 16. illeiotm v slučaju, ako ima od1 lastnega
premoženja več kot Din 200________dohodkov
mesečno, nadalje če prejema rodbinskih pokojnino ali invalidna podporo, ki znaša več kot Din 250.— mesečno ter končno, če je v kakem zavodu, kjer ga brezplačno vzdržujejo.
Ro dovršenem 16. letu pripada doklada (seveda le ako izpolnjuje preje naštete pogoje) v sledečih slučajih:
a) za hčer, ki gospodinji očetu-vdovcu in sicer do možitve, a najdalje do izpolnjenega 21. leta starosti;
ib) za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje, če jle nesposobnost nastupila že v času, ko je uslužbenec še imel pravico do doklade za otijoika;
c) za otroka, ki redno nadaljuje šolanje doma ali v inozemstvu' in to najdalje do 23. leta starosti.
Nad 27 ur neprekinjeno v službi...
Dnevni časopisi so te dni objavili kratko notico', da se je pri postaji Podnart pripetila mala nezgoda, pri kateri je sprevodnik padel iz drvečega vlaka. S to konstatacijo je bilo časnikarski dolžnosti zadoščeno in čitalci naj si sami narede sodbo, kako je moglo priti do take nezgode. »Najbrže je bil pijan,« se je glasila sodba čitalca v nekem1 lokalni in na to sodbo je sledila daljša' debata, kakšni lenuhi so železničarji, kako se jim dobro godli in da je prav, če so jih sedaj malo pritisnili.
Že opetovano smo pisali v našem glasilu o prekoračenju delovnega časa, ki je zlasti v eksekutivni službi skrajno nevarno tako za uslužbenca samega, kot zia varnost prometa. Naredba o določitvi delovnega časa točno prevideva, kako se sestavljajo turnusi in koliko sme znašati najdaljši delovni čas. Naredba predvideva, da znaša normalni razpored 8 ur, vračunajoč čas vožnje po voznem redlu, eno uro pripravljenosti pred odhodom in eno uro posprave po zaključku potovanja. Najdaljši delovni čas v enemi 'dnevu sme znašati po razporedu 14 ur in mora slediti na to toliko daljši počitek.
Sedaj poglejmo, kako je prišlo do nezgode:
Dnevničar Tešar je nastopil službo dne 30. 9. 1935 pri vlaku 47, ki odpelje iz Ljubljane oh 9.50 uri. V Zagreb je prispel s tem vlakom v službi ob 16.50' uri, moral pa je takoj nato prevzeti vlak št. 46 nazaj, ki odpelje iz Zagreba že ob 18.07 uri. Celo noč je vozil s tem vlakom na Jesenice, kamor je voznoredni prihod ob 6.46 uri zjutraj. Tam je treba oddati vlak, nato je šele prost in sicer do 10. ure, torej niti ne cele
tri ure, ker ob 11. uri že odpelje iz Jesenic z vlakom 9.55! Neprekinjena služba je torej znašala, vračunaj oč pripravljenost, 27 ur. Vsakemu lajiku mora biti jasno, da je nemogoče vzdržati 27 ur neprekinjeno v težki in naporni eksekutivni službi ter da je iskati vzrok za nezgodo edino le v prekoračenju delovnega časa. Samo odločujoči na postaji so bili najbrže drugega mišljenja, ker je kar cela komisija čakala: pri osebnem vlaku na ponesrečenca. Ni jih zanimalo, kakšne so poškodbe, marveč je bilo prvo vprašanje g. načelnika: »Ali ste že dobili denar?« Lahko si mislimo, kako bi sklepali gospodje, če bi ta uslužbenec prejšnji dan že dvignil plačo! Takoj bi jim1 bilo jasno, da je najbrže spil kak kozarec vina, da je bil vinjen in je zato pdnesrečil. Da je bil popolnoma izmučen po 27 urni službi in da v takem stanju človek tudi stoje zaspi, to gospodom seveda ne bi padlo v glavo !
Radovedni smo, ali bo direkcija sedaj uvedla disciplinsko preiskavo proti onim', ki so odredili tako prekomerno izkoriščanje vlakosprem-nega osobja? Radovedni smo tudi, če bo sedaj prepovedala turnuse, ki kršijo obstoječe odredbe o delovnem času ter vsaj za bodoče spoštovala osemurni delavnik.
Na osobju pa je, da se točno seznani z' obstoječimi predpisi tudi tam', kjer govore v pravicah osobja ter da pazi, da se ti predpisi ne bodo nikjer kršili. Kdor bi zahteval od vas službo preko določb pravilnikov, je kažnjiv. Zavedajte se svojih pravic, dokler je čas, ker če bodete padli v nesrečo, vas tedaj ne bo nihče poznal.
Tolmačenje delavskega pravilnika
Dopust stalnih delavcev
Z odlokom GD br. 97.792-35 je Ministrstvo izdalo tolmačenje, da se v redni letni dopust vračunajo tudi nedelje in prazniki, kolikor padejo v čas, ko delavec dopust izkoristi. Prejemke pa dobi delavec samo za delovne dneve, ki padejo v čas dopusta, za nedelje in praznike pa ne.
Prejemki delavcev v slučaju kakršnekoli odsotnosti
Z odlokom GD br. 101319-35 je izdalo Ministrstvo glede vračunani a prejemkov delavcem za gotove odsotnosti sledeča mavodila:
1.	Delavcu, ki mora izostati iz službe, ker je pozvan na sodnijov bilo kot obtoženec ali kot priča, ali če se ga pozove na rekrutacijo, za dotični čas ne pripadajo prejemki.
2.	Ce gre delavec k pristojnemu železniškemu zdravniku v svrho zdravljenja, pa mul da zdravnik le zdravila in ga spozna sposobnega za delo. miu za izgubljene ure, ko je šel k zdravniku, ne pripadajo prejemki.
3.	Ce prizna zdravnik delavcu bolovanje, se mu računa od onega dneva, ko mu je zdravnik priznal. Ce je na ta dan delavec nekaj ur delal, se mu za dotične ure zaračuna plača, za ostanek do 8 ur pa se mu izplača hranariina.
4.	Ce pošlje zdravnik delavca v centralno ambulanto na pregled, se mul za izgubljeni delovni čas ne, plača prejemkov.
5.	Ce nastopi v delavnici kaka zapreka ali poškodba na strojih, ki jo delavce ni zakrivil, vsled katere delo počiva, se mu dotične ure plača.
KOLEDAR ZA LETO 1936
Podpisani konzorcij izda tudi za leto 1936 železničarski koledar.
Izdaja istega se je letos nekoliko zakasnila, ker smo strokovni vestnik koledarja popolnoma preuredili in izpopolnili tako, da bo vsakemu železničarju, aktivnemu in upokojenemu, delavcu in nastavljencu, najboljši svetovalec v vseh njegovih zadevah.
Koledar bo vseboval večinoma vprašanja glede pravic osebja in poljudne odgovore, da bo vsakomur razumljiv. Iz zadev, ki se tičejo delavcev, bo objavil 20 strani vestnika, iz vprašanj za nastavljence enako 20 strani. Vseboval bo najtočnejša navodila v vseh zadevah bolniške blagajne, nadalje voznih ugodnosti, draginjskih in rodbinskih doklad, sporednih prinadležnosti, ordinacij zdravnikov-specijalistov.
Upoštevajoč izredno težke prilike, v katerih se nahajajo železničarji, smo za letos znižali ceno koledarju in bo stal izvod le Din 8.—.
Kdor koledarja doslej še ni naročil, prosimo, da ga naroči do 20. oktobra, da bomo zamogli vsem koledar pravočasno dostaviti.
Opozorite vse železničarje, da ne bi kupovali manj vrednih koledarjev za dražjo ceno, če bi slučajno preje izšli, kakor bo izšel naš koledar, da ne bi bili s tem oškodovani.
Koledar izide samo v slovenskem jeziku, kar bo dobrodošlo vsem železničarjem v ljubljanski železniški direkciji, ker odpade hrvaški del koledarja, ki je bil marsikomu nerazumljiv.
V kolikor bi izšli začetkom prihodnjega leta novi predpisi glede bolniške blagajne, bomo te predpise objavili v »Ujedinjenem Železničarju« v večji nakladi in bo vsak kupec koledarja brezplačno dobil dotični izvod.
Naslov za naročila je: »Ujedinjeni Železničar«, Ljubljana, pošt. pred. 280.
Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
Iz naše Konzumne zadruge
.Kritika*1 naSe kritike
U septembarskom' broju našeg »Zadružnog Vijesnika« na uvodnom mjestu donesen je članak g. Ing. Ribića, predsjednika zadruge, U kojem se kritički osvrće na našu ranijui kritiku rada prošlo-godišnje skupštine i rada upravnog odbora, izašlui u »Ujedinjenom Željezničaru«, a sko-jom je ponešto bio solidaran »Glasnik«, organ željezničkih činovnika. Tu našu kritiku g. Ribić obnalazi toliko nestvarnom da kaže, da ju je »mloglo napisati samo jedno lice, koje nije prisustvovalo našim zadružnim skupštinama i koje vrlo površno prati rad Konzumne zadruge«. Reće i ostade živ. — G. Ribić još se žali, što se kritika ne iznosi u »Zadružnom Vijesniku«. koji je organ zadruge, mjesto u organima pojedinih organizacija, koji retko kada donose štivo o zadrugarstvu, a ako donesu, manjkaju im »pozitivni elementi konstruktivnosti«.
Na ovu žalopojku g. Ribića moram' odgovoriti najprije. Kritiku rada — nevaljalog rada — moramo iznositi kroz stručna glasila prosto radi toga, jer »pozitivni elementi konstruktivnosti« kroz »Z. V.« ne mogu doći do izražaja. U »Z. Vi.« može se pisati samo kritika, koja ne dodiruje upravni odbor ili njegove pojedince, a ne i kritika, koju pojedini svijestan zadrugar obnalazi aktuel-nom i korisnom!. (Osim ako bi bila protkana jakim antimarksističkim tonom.) Da neka stvarna kritika kroz »Z. V.« nije moguća dokazuje najbolje činjenica iz prošle godine, kad je »Vijesnik« kritički popratio ukidanje nekih podvozinih povlastica i tomi zgodom donio jedan mali citat iz programa bivše JNS. Protiv pisca kao i protiv »Z. V.« digla se prava bura raznih prigovora. Kako se to smjelo napisati? Bilo je potrebno mnogo zakuilisnosti, pa da se gnjev radi takvog pisanja stiša.
Dalnji dokaz, da članovi neimaju garancije za objektivnost »Z. V.« su izvještaji, koje on donosi sa godišnjih skupština. Svi kritički govornici, kar pročitaju svoj govor u »Z, V.«, moraju stati i pitati se: »Pa jesam1 li ja to govorio?« Ili: »Pa jesam li ja taj, koji je najprije kritizirao, a onda sve odobrio?« Pitam g. Ribića: Zar nismo mi, delegati iz Zagreba, na godišnjoj skupštini pro-kritizirali postupak oko dobave drva i dali vrlo korisne predloge za riješenje toga pitanja? A šta se desilo? »Našička« (pored sviju svojih afera) daje drva iste kvalitete po 5 dinara jeftinije nego zadruga! Kritizirali smo skupoću braštna i nismo se miogli pomiriti s time, da je Pe-nićevo brašno jeftinije od zadružnoga. Znamo, da kod kalkuliranja cijene onih 50% popusta na podvozu ne može igrati veliku ulogu kod Kalodonta, kod Elita i muholovka, ali kod brašna, kod šećera, kod drva ta razlika mora doći do- izražaja. Pa koliko mi je znano, ni kod plaćanja poreza nismo posve jednaki privatnim trgovcima. I tu imamo neki popust. Sve to moralo bi doći do jačeg izražaja bilo' u dobiti bilo u ristornu, kojeg do prošle godine skoro nije ni bilo. 0 svemu! tome govorili smo na godišnjoj skupštini i ogradili se od svakog protivnog rada, ali to ui izvještajima »Z. V.« nije došlo1 do izr ražaja, a u koliko i jest, imalo je prije smisao hvalopojke, negO' li kritike rada uprave. To iskustvo nas upućuje na oprez i nuka, da govo-
rimo kroz stručne organe, od kojih g. Ribić sada zazire.
G. Ribić izgleda mi skoro- smiješan, kad tvrdi: »Zadružna je uprava do sada hvala Bogu umjela, da ne doizvoli, da lični momenti i borbe staleških organizacija svoj razorni uticaj vrše na zadrugu...« Taj ufi-caj postoji, on je tu, tek neznam, na osnovu čega g. Ribić taj uticaj naziva »razornim«?! Šta li mu to znači, kad je svima nama poznato, da je i g. Ribić na položaju na kojem jest, baš zbog uticaja jedne svima nama dobro poznate staleške organizacije! Prije svega moram naglasiti, da su u svim dosadanj im izborima za skupštinare, sudjelovale sa svojim listama pojedine stručne organizacije i da su skoro svi skup-štinari njihovi mandatori. Ne samo da na zadrugu imaju uticaj pojedina udruženja, nego na njenu politiku imaju jakog uticaja i pojedinci sa visokih položaja, koji su, da bi došli do izražaja, i te kako se vezali za pojedina stručna udruženja i trudili se zadobiti njihovu sklonost. Primjedba g. Ribića može se odnositi samo na Udruženje nacionalnih željezničara i brodara, koje nam prikazuje u pravom svjetlu: ono je ta organizacija sa razornim utica-jem ! Ako g. Ribić misli to- i za ostale organizacije, onda neka zna, da ne-ima pravo.
Ako će g. Ribić sa ovakvom »kritikom« kritike nastaviti, naći će se jednoga đalna u vrlo nezavidnoj situaciji; staleške organizacije će se braniti! Ne će biti njihova krivica, što će ton svoje obrane morati pooštriti i jače zamahniti po svemu!, što se zove uprava konzumne zadruge i njen rad. Stav g. Ribića takvu reakciju upravo izaziva. Kod toga morati će stradati i zadružna kohezija, jer će — kod ovakvog stava zadružnog predsjednika — baš oni najsvesniji i najidealniji morati u opoziciju. Slavopojke o porastu članova na preko1 10.000 pokazati će se prije ili kasnije jednake onoj: Cigo hvali svoga konja. Najbolji članovi, kad steknu uvjerenje da se za procvat zadruge ne može ništa učiniti, okrenuti će joj ledja. A gubitak svakog takvog člana teži je za zadrugu nego li korist sa sto-timama novih članova, koji su! tu došli iz, čisto materijalnih razloga.
Da li će g. Ribić a s njime i sada-nja uprava zadruge uvidjeti pogr-ješnost puta, kojim! sU pošli? Mi želimo, da oni to čim prije uvide, jer to je preduslov, pa da izostanu ovakvi članci u pojedinim! stručnim1 glasilima. Samo grožnjom državnim tužiocima ovakva kritika »kritike« ne će prestati. Izvjesna gospoda iz uprave moraju se bezuvjetno pomiriti s time, da se u zadruzi ne može primjenjivati sistemi viših prema nižima, niti vladajućih prema pokornima. Tu smo svi jednaki! Isto tako ni naročito poznavanje grčke ili rimske istorije, matematike ili knjigovodstva ne znači i nesmije da znači neko privilegisano članstvo u zadruzi, već opet samo jednako-pravnost sa svima ostalima.
Da završim. Napisao sam OVO' za »Ujedinjeni Željezničar«, jer znam1, da će me njegov urednik razumjeti i po koju pogrješnu točku! ili zarez ispraviti, dočim reakcionarstvo urednika »Z. V.« mi tu susretljivost sigurno ne bi pružilo.
Zadrugar.
Iz Bolesničkog fonda
Uzurpacija centralnog upravnika
U vrijeme, dok se na sve^ strane govori o demokraciji i poštivanju narodnih prava i sloboda, dešavaju se stvari, koje nam otkrivaju .veliku protivulrečnost. U ćemlU je stvar, razabrat će čitaoci iz teksta brzojava, koji su birani članovi upravnog odbora Bolesničkog fonda u Zagrebu uputili g. ministru Dru! Spahi:
»Centralni upravnik Bolesničkog fonda državnih željeznica g. Babić Jovo naredjuje protuzakonito izmjenu lica upravnog in nad-
zornog odbora Bolesničkog fonda zagrebačkog, koja su na Oblasnoj skupštini pravilno izabrana. Članstvo je uslijed toga ogorčeno. Molimo da se naredjenje Centralnog upravnika poništi.«
Tome'vapijućem zahtjevu biranih članova upravnih i nadzornog odbora Bolesničkog fonda u Zagrebu slijedila je opširna pismena predstavka, kojomi je povreda postojećih propisa flagrantno dokazaha. Nije nam poznato iz kojih razloga,
ali fakat je, da neki članovi sada-njeg upravnog i nadzornog odbora izvjesnoj gospodi, koja zakulisno vedre i oblače u Bolesničkim fondovima, nisu po volji. Oblasna uprava Bolesničkog fonda u Zagrebu imade to preimučstvo, da uživa najveći autoritet u povjerenju članova, iz kojeg crpi snagu za provedbu programa, koji se prigodom1 izbora skupštinara istaklo. Naslonjeni na članstvo, željezničare, članovi upravno odbora inzistirali su na integralnoj primjeni sviju zakonskih propisa o osiguranju saobraćajnog osoblja i na poštivanju volje članstva, a to — samo to — pokreće g. Centralnog upravnika na gnjev protiv njih i traži način, da njihova stremljenja parira, I on se odlučuje na primljenu sile: bez obzira na propise smenjuje pojedine članove upravnog odbora i na njihova mjesta postavlja — predstavnike nacio-nainih željezničara! Posredstvom sile želi da instalira one, koji su osudjeni i rezultatom izbora sme-njeni. Birani članovi, vidjevši šta se radi i nezadovoljni s time, ođlučiše se na jedino častan korak: podnješe demisiju1. Oni ne će zajedno da sjede sa ljudima, koji ne dolaze u upravu! legalnim putem i koji za svoj rad ne će i ne mogu biti članstvu odgovorni. Ako g. Ministar postupak g. upravnika ne suspendira, birani članovi više se uopće ne će vraćati na svoja mjesta, dok god jedino nadležha godišnja skupština ne donese svoju odluku.
Još jednom žalimo, da se sve to odigrava u vrijeme, kad se na veliko govori o poštivanju narodnih sloboda i strogoj primjeni sviju važećih zakona.
Sniženje prinadlež-nosti
Sniženje plaća za 7%, koje je uslijedilo 1. oktobra o. g., predstavlja vrlo težak udarac našim životnim mogućnostima. Udarac je u toliko teži, jer je uslijedio u vrijeme naglo rastuće skupoće najpotrebnijih životnih potreba. Ovo sniženje ukotvilo nas je izmedju oštrih škara, koje se stežu i režu materijalnu i kulturnu osnovicu naše egzistencije. Argumenat, da su cijene u opadanju, ne odgovara! stvarnosti, niti vidimo nakanu), da se išta u tonte pravcu poduzima. Naprotiv: Cijene skaču uslijed posljedica svi jesno pripremljenih odnosa U privredi. Sniženje prinadležnosti sada pred zimu osjećati ćemo naročito teško. Poskupljenju najnužnijih životnih potreba slijediti še i poskupljenje stanova, kojemi poskupljenju će zi-mia pružiti najbolju priliku. Svi državni in javni službenici imati će da pregore teške dane.
Ne sumnjamo u istinitost, da su državne finansije u krizi, ali sa opravdanjem se pitamo: Zar se ta kriza mora otklanjati baš tim putem? Zar ne će sve to roditi novom i još težom krizom? Zar time, što je smanjena potrošačka moć oko milj on gradjana, koji mahom! žive novčane zarade, ne će nastati nove finansijske teškoće? Zar ovo smanjenje potrošačke moći ne znači istovremeno i smanjenje uslova za održanje državnih prihoda na dosadanjoj visini? I kad će se ta predpostavka pokazati točnom, zar će se opet primenjiti smanjenje za 7 posto?
I previše razloga imade, da se nad našom neposrednom i dalnjom budućnošću zamislimo i poduzmemo mjere, da nam ona ne bude toliko neizvjesna i mračna. Prvo što nam se nameće jest: stvarajmo ustanove za obranu i samopomoči! Imajmo pred očima onu jedinu i spasonosnu: Svi za jednoga — jedan za sve!
Željezničar.
Najnovije usrećenje radnika
Ovih dana izdat je cirkular, kojim Generalna Direkcija daje tumačenje o uračunanju nedelje u godišnji odmor. Tumačenje je kratko i jasno: Radnicima, koji uzimaju godišnji odmor, a ul miedjuvreme, dok odmor traje, padne nedelja, državni
ili koji vjerski praznik, računa se takav u redovni godišnji odmor no s tim, da se ne plaća ni redovnom ni kojom drugom platom1.
Do sada je drugačije bilo. Radnicima, koji uzimaju zagarantovani plaćeni godišnji odmor, dobili su plaću za onoliko dana, koliko su na odmoru bili. To je i sasma ispravno. Odredbe Pravilnika to radnicima garantuju. Kad se u tim odredbama kaže, da radnici imaju pravo na 10 —15—20 dana plaćenog godišnjeg odmora, to znači, da će za toliko dana, koliko im je garantovano, dobiti svoju redovnu zaradu, bez ikakvih odbitaka. Da je zakonodavac mislio na neke odbitke, on bi to bio i predvidio i rekao: Radnici imaju pravo ne na 10 nego na 9 dana, ne na 15 nego na 12 dana, ne na 20 nego na 17 dana plaćenog odmora! Odredbe Pravilnika nikakvih ograda ne predvidjaju, pa je to dokaz, da je tumačenje Generalne Direkcije na zakonu neosnovano —■ posve proizvoljno. Ide se zapravo samo za time, da se radnike prikrati u jednome neospornome pravu.
Protiv ovog najnovije zakidanja radničkih prava podnosimo ovime javnu žalbu i tražimo, da se ovo tumačenje povuče. To je u toliko opravdanije, jer radnici svoj godišnji dopust ne izkorišćuju za dangub-ijenje po banjama i kojekuda, već za faktični odmor, koji im je u istinu potreban kao i svakom drugom stvorenja, koje se prekomjerno isko-rišćuje i umara.
Radnik.
Bolu željezničara, a naročito činovničkih redova, nad smrću šefa odjelenja za podjelu kola kod Direkcije Zagreba, Novak Ivanom, mi se iskreno pridružujemo. U našem radu za dobro željezničara mi smo se sa pokojnikom više puta sreli i upoznali ga kao čovjeka visoke kulture i punog socijalnih osjećaja. S njime nestaje jedan vrli čovjek, kojeg život je bio za toliko dragocjeniji, za koliko je po položaju bio viši i uti-cajniji.
Neka je mir vrlom službeniku!
Iz vrst upokojencev
Sestanek železniških upokojencev se je vršil v Ljubljani dne 3. oktobra ter je bil zelo številno obiskan. Po referatih ss. Korošca, Pinteriča, Kovača in Grila, ki so bili vzeti soglasno na znanje, je bilo enako enodušno sklenjeno:
1.	da se izvede nadaljna intervencija za povišanje prejemkov onih staro-upokojencev — zvaničnikov in služite-Ijev — ki so bili upokojeni s polno pokojnino, pa pri novi uredbi niso bili nič upoštevani, marveč so obdržali dosedanje doklade;
2.	da se pri vseh odločujočih centralnih inštancah urgira rešitev prevedbe kronskih rent, ki čakajo na prevedbo že od 1. oktobra 1927, da bi se ta prevedba z naknadno veljavnostjo dosegla še pred novim budžetom in v novem budžetu zasiguralo tudi potrebne krei-dite za izplačilo novih rent;
3.	da se izvede odločna akcija, da se ukine sedaj izvedena redukcija rodbinske doklade za ženo;
4.	da se doseže pravico do brezplačnih vozovnic za prevoz živil za upokojence v vse kraje in povrne proste vozovnice upokojencem za prevoz premoga.
Na zborovanju se je soglasno konstatiralo, da se minimalnegja poviška draginjskih doklad staroupokojencem ne more smatrati za definitivno rešitev vprašanja staroupokojencev, marveč da vztrajajo staroupokojenci slej ko prej na pravičnem izednačenju osnovnih pokojnin, kot so to izvedle že prav vse ostale evropske države.
Vozne ugodnosti za obisk šole odobrene tudi za otroke upokojencev.
Z odlokom G. D. št. 100.775 od 4. septembra 1935 so tudi za one otroke upokojencev, ki se uče obrti ali redno obiskujejo šolo izven kraja stanovanja, odobrene temporeme karte za
vožnjo v šolo in nazaj. To pravico ima vsak upokojenec, ki ima takozvano »ukoričeno« legitimacijo.
Prošnji je treba priložiti potrdilo šole, da otrok redno obiskuje šolo, odnosno učno pogodbo ter potrdilo občine, kjer stanuje, da se res vozi v šolo in nazaj.
Za šolanje se izdajo temporerke za šolsko leto, za vajence pa za koledarsko leto.
Povrnitev pravice do režijskega premoga vdovam in sirotam.
G. železniški minister je z odlokom MS br. 15327-35 odobril tudi za vdove in sirote umrlih železniških uslužbencev in upokojencev pravico do režijskega premoga v smislu čl. 88 pravilnika o sporednih prinadležnosti. S tem je končno odpravljena krivica, ki se je pripetila prizadetim s svoječasnim tolmačenjem Generalne direkcije.
Nove draginjske doklade za upokojence.
Uipotajencol pripada osebna tdokfeda onega draginjsikieiga raarieida, rv katerem stalno bdiva.
Če upokojenec začasno biva nad 2 meseca v kakem drugem kraju, ki spada v nižijd draginjski razred, mu za ta čas pripada doklada nižjega draginjskega razreda.
I. Staroupokojenci.
Upokojenci, katerim je ibila oidtejena pokojnina po dlolločlbab zakonov, ki so veljali pred 1. IX. 1923, dolbe tele doklade:
a) Če so bili upokojeni z več kot 20 službenimi leti, priznanimi za pokojnino:
z letno plačo	Draginjski razred:
v Din ali K;	I	II dinarjev:	HI
do 2999	1300	1100	990
od 3000—4999	1500	1300	1100
tad 5000—6999	1750	1500	1300
od 7000 na više	2000	1750	1500
c) Oni, ki so bili upokojeni iz zvanja zvanič-nika ali služitelja in ne dobivajo polne pokojnine ipo tedanjih predpisih, pa dobe:
Draginjski razred:
I	II	III
dinarjev
650	550	500
d) Če sta bili upokojeni s polnimi službenimi leti im prejemajo polno pokojnino svo-
j ega p oložaijia: Z letno plačio	Draginjski razreid:		
Din ali K:	I	II	III
do 2999	1600	dinarjev: 1400	1200
od 3000—4999	1870	1540	1320
od 5000—6999	2200	1760	1430
oid 7000—8999	2300	1980	1650
o d 9000	2450	2100	1760
e) Oni zvaničniki ali sluižitelji pa, ki so bili upokojeni s polno pokojnino svojega položaja, 'dobe še nadalje prejšnje doklade po uredbi iz leta 1922. Ta doklada znaša:: za one, ki so bili upokojeni iz položaja zvaničnikov:
Draginjski razred:
I	II	III
dnevno dinarjev:
29	28	26
Oni, ki so bili upokojeni iz položaja služiteljev pa:
Draginjski razred:
I	II	III
dnevno dinarjev;
19	18	18
II. Upokojenci po določbah zakona iz 1, 1923>
a) Oni, ki sp bili upokojeni z manj kot 20 leti efektivne državne službe in njim v pokojnino ni vračunana službena doklada, dobe draginjsko doklado v istem procentu, kot jim pripada pokojnina in sicer od sledečih zneskov:
Kategorija:
Draginjski razred:
1, 2a in 2 gr. I. kat.
3a gr. L kat.
3	gr. I. kat.
4a igr. I. kat.
4	gr. I. kat.
5	gr. I. kat., la gr. II. kat.
6	gr. I. kat., 1 gr. II. kat.
7	gr. I. kat. in 2 igr. II. kat.
8	in 9 gr. I. kat., 3, 4 in 5 gr. in 1, 2, 3 in 4 gr. III. kat.
zvaničniki
sluižitelji
I	II	m
dinarje'		v
—	—	—
100	—,	—
220	—	—
340	100	—
460	220	120
520	280	180
580	340	240
640 400 II. kat.		290
680	440	340
620	490	430
480	420	380
ib) Če so bil uiptakojeni z več kot 20 leti efektivne -državne siluižbe in jim v pokojnino ni vračunana službena doklada, -dobe doklado v istem procentu kot pokojnina od sledečih zneskov:
Kategorija:	Draginjski razred:		
	I	II	III
	'dinarjev		
1, 2a in 2 igr. I. kat.	870	700	600
3 in 3a gr. I. kat.	760	550	450
4a, 4 ie 5 gr. I, kat.,	la gin. H. kat.	650	
	870		550
6, 7 in 8 gr. I. kat.,	1, 2 in		
3 gr. II. kat., 1 igr. IH. kat.	880 9 gr. I. kat., 4 in 5 gr. II. kat.		660	550
2, 3 in 4 gr. HI. kat.	840	620	550
zvaničniki	620	500	420
služitelji	480	420	380
c) Kdor pa je bil upokojen po zakonu iz leta 1923 ter mu je za -peazijoi vračunana tudi službena doklada, dobiva draginjsko doki ado v istem procentu, kot mu pripada iplol-kojnina in sicer od sJledečib zneskov: -Kategorija:	Draginjski razred:
I II III
dinarjev
1, 2a in 2 gr.	I. kat.	—
3a gr. I. kat.	100
3	gr. I. kat.	220
4a gr. I. kat.	340
4	gr. I. kat.	460
5	gr. I. kat.	520
6	gr. I. kat., la	gr. II. kat.	580
7	in 8 gr. I. k., 1 in 2 gr. II. k. 640 9 gr. I. kat., 3, 4 in 5 gr. II. kat.,
1 in 2 gr. III. kat.	680
zvaničniki	620
služitelji	480
100	—
220	120
280	180
340	240
400	290
440	340
490	430
420	380
Dl. Upokojenci po določbah zakona iz leta 1931.
Kdor je ib-il uipoklojen p-o določbah zakona iz leta 1931 dobi draginjsko doklado v istem procentu', kot mu je odrejena pokojnina in sicer oid sledečih zneskov:
Kategorija:	Draginjski razred:
I
-d
I. in II. položajna grupa	—
III. pol. gr. 1. stopnja	100
III.	pol. gr. 2. stopnja	220
IV.	pok gr. 1, stopnja	340
IV.	pol. gr. 2. stopnja	460
V.	položajna grupa	520
VI.	po-l-oižajna grupa	580
VII.	pjolloižajna grupa	640
VIII.	IX. in1 X. pol. grupa	680
zvaničniki	650
služitelji	520
IV. Rodbinske doklade.
Doklado za -ženo po Din 120.— mesečno dobe samo takozvani staroupokojenci, ki sla bili upokojeni po določbah zakonov, ki so veljali pred 1. septembiriom 1923.
Doklada za otroke znaša:
Din 110.— mesečno za vsakega otroka do -treh otrok,
Din 120.— mesečno za vsakega otroka, če ima upokojenec več klo-t tri otroke.
Omejitve glede prejemanja doklade za otroka so iste, kakor za aktivno osebje.
II III linarjev
100 — 220 120 280 180 340 240 400 290 440 340 480 440 420 400
Zanimivosti za železničarje
Krasen uspeh naših zvezarjev.
Naši zvezarji so res pravi junaki. Borijo se s svojo 36.000 člansko armado z vsemi sredstvi za izboljšanje položaja železničarjev in zato seveda železničarji zadnje čase dosegajo lepe uspehe. Gospodje zvezarji pa so zelo skromni in zaslug svojega delovanja ne obešajo na veliki zvon, ker se boje, da bi se pri tem njihova armada še bolj ne pomnožila in bi imeli preveč skrbi s pravim vodstvom. Vsled tega so zamolčali enega glavnih uspehov, katerega objavljamo mi, da bo vedelo članstvo pravilno ceniti delovanje te edino zveličavne organizacije.
Službene novine so v 20. številki od 1. oktobra 1935 objavile odlok g. železniškega ministra št. 16.930/35, ki se glasi:
»Na prošnjo centralne upave Udruženja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev je g. železniški minister odobril :
1.	) dve leti stalni brezplačni karti: eno prvega razreda in eno drugega razreda za vse proge v državni eksploataciji. Teh kart se morejo posluževati železniški uslužbenci, ki so člani centralne uprave, in sicer z objavo predsednika centralne uprave Udruženja;
2.	) brezplačno vožnjo članom centralne uprave za njih potovanja na plenarne seje. Brezplačno vožnjo imajo na podlagi članske legitimacije Udruženja obenem z objavo predsednika centralne odnosno oblastne upave ter železniško legitimacijo in to samo za progo od mesta službovanja do mesta, kjer se vrši plenarna seja in nazaj.«
Sedaj lahko pričakujemo še bolj uspešno delovanje zvezarske centralne uprave, saj
je dobila stalne brezplačne karte prvega in drugega razreda, da bodo člani centralne uprave lahko spočiti prišli na mesta, kjer se bo njihova akcija začela. Vsi železničarji iskreno čestitamo k temu uspehu, zavedajoč se, da se bodo končno železničarjem odprle oči ter bodo uvideli, kam1 jih zveza vodi.
Komu se imamo zahvaliti za delavski pravilnik iz leta 1933?
Delavski pravilnik iz leta 1933 je izredno -poslabšal položaj železniških delavcev, ker je potrdil vse redukcije, ki so bile izvršene tekom zadnjih let, občutno znižal že itak malenkostne pokojnine delavcem ter so vsled tega vse organizacije izjavljale, da s tem pravilnikom niso imele opravka ter da ga odklanjajo. Le zvezarsko centralno vodstvo je na eni plenarni seji sramežljivo konstatiralo, da pravilnik sicer ni tak, kot bi moral biti, da pa bodo oni podvzeli vse korake, da se ono, kar je slabega, izboljša. Sedaj so izšle Službene novine drž. saobr. ustanov št. 19, ki na strani 408 objavljajo sledeče glede delavskega pravilnika:
»Pravilnik o delavcih od 20. maja 1933 je rezultat dolgih in skrbnih študij. Na njemi se je delalo nad poldrugo leto in je bil definitivno sestavljen ob sodelovanju predstavnikov Udruženja nacionalnih Železničarjev.«
Po dveh letih zamoremo torej ugotoviti, komu se imajo železniški delavci zahvaliti za sijajne odredbe sedaj veljavnega delavskega pravilnika. Ne čudimo se, če pravilnik tako slabo izgleda, saj poznamo predobro naše zvezane, kako znajo oni zagovarjati interese nižjega osobja.
Razprava v tožbah železnifarjev „protidržav-nih elementov“ proti Tumpeju in tovarišem
Vse železničarji se dobo spominjajo na dobo persekucij, premestitev in delo odpustov železničarjev v mariborskih službenih edinicah. Kdor je bil vodilnim gospodom zvezanem v Mariboru trn v peti, je lahko prišel na njih črno listo in obetali so se mu slabi časi. Gospoda je bila vsemogočna: če si hotel stanovanje, si moral imeti priporočilo zvezarjev. Isto je veljalo za nastavitev, napredovanje, premestitev na boljše mesto. Ce si se pa drznil in si kritiziral zve-zarski postopek, potem je bilo po tebi.
Časi so se spremenli, zvezarski petelini so se skavsali sami med seboj. Začelo se je sranje umazanega perila pred sodnijo, na dan so prišli iz tajnih arhivov zaupni akti, razni seznami protidržavnih elementov,, sledile s-o tožbe prizadetih in 16. IX. se je obravnaval prvi del te tožbe pred mariborskim sodiščem.
Zagovarjati so se morali Tumpej Rudolf, Tušek Stanko in Prevoljšek Janko, vsi železniški uslužbenci v Mariboru in bivši dolgoletni voditelji in organizatorji nacionalnih železničarjev v Mariboru. Obtoženi so bili od 34 železničarjev, da so sestavili seznam železničarjev, v katerem tožilcem očitajo, da so hudi nasprotniki nacionalnih društev, oziroma organizacij in da izražajo splošno mržnjo povsod do nacionalnih organizacij, oziroma do njihovih predstavnikov. Nadalje trdijo, da so najhujši tisti, ki so z modrim svinčnikom podčrtani. To so: Oman Ignac, Klampfer Rudolf, Frangeš Henrik, Unger Franc, Kozar Jožef, Saletinger Karel, Fabjan Martin in Florjančič Jakob. Po mnenju Tum-peja in tovarišev propagirajo ti z dobrimi razmerami v Avstriji in zatjrujejo, da bo itak drugače, ker bodo meje spremenjene. Tumpej Rudolf je lastnoročno napisal na te sezname naslednje besedilo: »Piavo podčrtani propagirajo z dobrimi razmerami v Avstriji in da -bo itak drugače, ker bodo meje spremenjene«. Prevoljšek Janko pa je napisal tele besede: »Vsi so hudi nasprotniki nacionalnih društev oziroma organizacij in izražajo splošno mržnjo povsod do istih, oziroma do njihovih predstavnikov. Najhujši so tisti, ki so z modrim svinčnikom podčrtani.«
Nadalje so Tumpej, Prevoljšek in Tušek obtoženi, da so sezname železničarjev s svojimi pripombami vročili komisiji generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, ki je na podlagi teh seznamov vršila preiskavo o anacionalnem delovanju tožilcev.
Razprava je vzbudila med železničarji zelo veliko zanimanje, tako da so popolnoma napolnili razpravno dvorano in pazljivo sledili poteku razprave.
Nad vse zanimiv je bil z	zagovor obtožencev.
Prvi je bil zaslišan kot obdolženec Prevoljšek Janko, ki je trdil, da je izvrševal te seznanme le v organizatorične namene. Zatrjeval je, da je v društvo nacionalnih železničarjev hotelo stopiti veliko število članov in da je zaradi tega -odbor društva hotel imeti točno kontrolo, koga se lahko v društvo sprejme in koga ne. Ta seznam je izročil Prevoljšek Tušku. Sestavljal je seznam na podlagi informacij večih informatorjev. Na zahtevo zastopnika tožilcev, naj imenuje imena svojih informatorjev, je Prevoljšek Janko to odklonil, češ, da ga veže
častna beseda,
da svojih informatorjev ne bo izdal.
Na dramatičen način je bilo izvršeno zasliševanje bivšega predsednika UJNŽB
Tumpeja Rudolfa.
Tudi Tumpej se je zagovarjal, da nikdar ni imel namena izročiti seznamov javnosti in je odločno zanikal, da bi te sezname on izročil komisiji, ki je meseca maja 1934 poslovala v Mariboru. Priznal pa je,
da je ob priliki poslovanja te komisije v Mariboru govoril z nekim članom komisije na cesti ali v kavarni.
Tumpej je pri svojem zaslišanju izpovedal, da je svojo opazko na sezname napravil po informacijah, katere mu je dal menda soobdolženi Prevoljšek Janko. Točno se pa na ime svojega informatorja ne more spominjati.
Na vprašanje sodnika in zastopnika tožilcev, zakaj so se sestavljali ti seznami, je Tumpej Rudolf odgovoril, da je sestavljal te sezname zaradi tega, ker je v UJNŽB v Mariboru obstojal že
od leta 1922 običaj,
da so se vodili taki seznami. Ko pa je zastopnik tožilcev Tumpeja povprašal, ali so tudi v teh seznamih take opazke, je g. Tumpej odgovoril, da so v tistih seznamih take opazke,
da bi se železničarjem ježili lasje, če bi jih čitali.
Zastopnik tožilcev je g. Tumpeja pozval, naj pokaže e sezname, da se bo lahko ugotovila točnost njegovega zagovora, a ie Tumpej to odklonil, češ, da tega za enkrat ne stori in da si bo premislil, ali bo dal te sezname na razpolago ali ne. Sezname, katere je prinesel g. Tumpej s seboj na sodišče, je nato spravil v svojo aktovko...
Kot že omenjeno, je g. Tumpej zanikal, da polago kakršnekoli podatke. Razpravljajoči bi on dal komisiji generalne direkcije na razsodnik je Tumpeju predočil izpovedbo priče Plantana Alojzija, ki je izpovedal, da je videl v rokah
železniške komisije prepise teh seznamov.
Sedaj je začel g. Tumpej Rudolf sodišču razlagati, da mu je g. Plantan nenaklonjen. To je utemeljeval na ta način, da je gosp. Plantan reflektiral na mesto šefa stanice v Mariboru glavni kolodvor, ko pa tega mesla ni dobil, je začel dolžiti njega, da je Tumpej preprečil to imenovanje.
Ta izjava g. Tumpeja je vzbudila v razpravni dvorani razumljivo pozornost in vesel smeh. Na vprašanje, ali more tudi glede Gajšeka Božidarja in Permeta Friderika trditi, da sta mu sovražno razpoložena, ker sta potrdila izpovedbo g. Plantana, je Tumpej izjavil, da o teh dveh tega ne more trditi.
Končno je bil Tumpej zaslišan tudi še glede očitka, ki ga je na javni cesti izrekel naprami Pilaju Alojziju, češ, da bi se lahke od Pilaja kdo okužil. Tumpej je ta očitek priznal, zagovarjal pa se je, da je slišal, da je Pilaj Alojzij poneveril neki denar sokolskega društva v Prevaljah, kjer je bila njegova žena blagajničarka društva, in da je Pilaj na Prevaljah nekaj manipuliral z denarjem na carini. Zastopnik Pilaja Alojzija je takoj nato proti Tumpeju
razširil obtožbo tudi glede teh očitkov.
Poslednji je bil na razpravi kot obdolženec zaslišan
Tušek Stanko.
Tudi ta je priznal, da je sestavil si znam 6 železničarjev, o katerih mu je bilo dobro znano, da niso bili člani nacionalne železničarske organizacije. Rekel je, da je te sezname delal le za namene organizacije in da jih ni nikomur izročil. Ko je zastopnik tožilcev vprašal Tušeka Stanka, ali mu ni znano, da je bil Glaser Mirko, k< se je nahajal v njegovem seznamu celo zaupnik UJNŽB v vlakospremniške-n odseku
je v zadregi izjavil, da se na to ne spominja. Enako ni mogel dati odgovora ra to, zakaj je Glaserja Mirka kot vlakosprenmika zapisal v svoj seznam, dasi je po lastnem priznanju bil on zaupnik le za postajo Maribor glavni kolodvor.
^ Sodnik je nato prečital izpovedbo priče Plantana Alojzija, ki je potrdil, da je komisija, ki je poslovala 18. V. 1934 v Mariboru, imela v rokah
točen prepis teh seznamov z vsemi opazkami vred.
Izpovedba g. Plantana je vzbudila v razpravni dvorani silno zanimanje in razuiw-Ijivo razburjenje med prizadetimi železničarji.
Na predlog tožitljev je- bila razprava v svrho osebnega zaslišanja prič narodnega poslanca Lukačiča Avgusta, Zoreta Franca, Plantana Alojzija, Gajšeka Božidarja in Permeta Friderika preložena na 11. novembra 1935 ob Vi9. uro soba št. 15.
Razprava proti Tumpeju in tovarišemi je precej razgalila razmere v nacionalni železničarski organizaciji, kateri je dolgo vrsto let načeloval g. Tumpej in katerega najintimnejša sodelavca sta soobdolžena Tušek in Prevoljšek.
Zahvala
Podpisani Pilih Josip, pomožni delavec postaje Maribor gl. kol. se naj-iskreneje zahvaljujem Splošnemu delavskemu pravovarstvenemu društvu v Ljubljani, ki mi je pripomoglo, da sem prišel do pripadajoče mi pokojnine.
Kljub temu, da sem služil na železnici 43 let, mi je bila odmerjena pokojnina mesečno samo Din 366.—, mesto da bi mi bila odmerjena najvišja možna pokojnina po delavskem pravilniku.
Delal sem pritožbe, ki so bile vse zaman, dokler se nisem obrnil na »Splošno delavsko pravovarstveno društvo« ter sem dosegel ugodno rešitev in mi je od 1. marca 1935 dalje že priznana najvišja pokojnina.
Če bi se že leta 1932, ko sem bil upokojen, obrnil na to društvo, bi ves ta čas že vžival višjo pokojnino. Žal sem iskal pomoči drugod, pa je bilo vse odklonjeno.
Slehernemu železničarju in delavcu priporočam, da pravočasno pristopi v svojem lastnem interesu k »Splošnemu delavskemu pravovarstvenemu društvu«.
Maribor, dne 8. septembra 1935.
Pilih Josip.
Iz uredništva
Vsled objave novih uredb o dokladah aktivnega osebja in upokojencev smo morali žal izpustiti vse dopise, ki smo jih prejeli iz raznih krajev. Kolikor bo aktuelnih, jih objavimo prihodnjič.
Železniški vratarji — pozori
Zaradi družinskih razmer želi menjati službo vratar-zvaničnik II. za slično ali drugo postajno službo v ljubljanski ali zagrebški direkciji. Na sedanjem službenem mestu je na razpolago privatno stanovanje kakor tudi službeno stanovanje. V kraju se nahaja meščanska šola. Naslov se nahaja v uredništvu »Ujedinjenoga Železničarja«.
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d., Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. — Lastnik in Izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.