221. številka. Ljubljana, sredo 29. septembra. VIII. leto, 1875«
SLOVENSKI NAROEL.
Izhaja n.a« uaa, av<.«mm ^ouede.jke m auove po pt^tn^ih, t« "-..Mja pa p**ti pr^aiuan, za avstro-ogerake dežele za celo !*ito 16 poid,, za pui lt*ra 8 «»f d. za četrt eta 4 goid. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 irolcl., za ćotrt leta 3 troid. 30 kr., sa en mesec I jrold. 10 kr. Za pošiljanj* na dom ao računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za čotrt lota. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in sa dijake velja znižana oena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pasti preieinan za četit leta 3 gld. — Za oznanila scf plačuje od čotirietanna
petit-vrate 6 kr., če ae onnanilo takta! tiska, 5 kr. če ue dvakrat in 4 kr. do ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi aaj ae Izvole trackirati. — Bokopiai se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opiavniitvo, ua kstvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, Oznanila,  .j. administrativne reči, je v „Narodni tiBkarni" v Tavčarjevi hiši
Vabilo na naročbo.
Vse dosedanje gg. naročnike, katerim naročnina poteče konec septembra in đmge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda".
..nI o v. Murocl" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na doni:
Za četrt leta     ....     3 gld. .'IO kr. Za en mesce     ....     I    n    IO „ Za pošiljanje na doni se računa 10 kraje.
na mesce, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja.: Za četrt leta     ....     -4 gld.  — kr. Za en mesec     ....     I   „   4LO „ Za gospode   H 4* atelje   na ljudskih šolah in za <lij-.ali<» velja ziii-iit ii it cena in sicer :
Za Ljubljano za četrt leta & gld. 50 kr. Po posti up rej cm an   „    „   3   „   — »
jlUmiitistracija ,..S7or. .Vaior/«".
Z jugoslovanskega bojišča.
Srbija je pred osodepolno odločbo ! Vojna s Turki, boj in občni požar na vsem vskodu je sedaj skoro gotov, ker ni j leliko razvidno, kako bi se duhovi še pomiriti dali. Iz Belgrada ima „Wien. Tagbl." sledeč telegram: Iz Carigrada se navtentičaou poroča, da je veliki vezir sklenil Srbijo napasti in večina turških ministrov je zato. Velevlasti vsaka za sebe delujo, tako se nčinek paralizira. Zarad udarjauja srbskih čet v Bosno, hoče porta v Belgrad še ultimatum (zadnjo besedo) poslati, potem pak svojo vojsko v Srbijo potiuniti. — Drug telegram v oficijo-znih lihstih pravi, da je Kistu- zapustil Kra-gujevec in prišel v Belgrad,  da govori s
klstek.
Potovanje na Grossglockner.
(Spisal Viktor Orešek.) Julija meseca letos sem bil sklenil obiskati veliki Zvonar — Grossglockner — in njegove velike ledaike, kraje, katere je prekoračil pred 3 leti naš rojak gospod Franjo Kadil ni k. Nabravši si potrebnih podukov in dobro z vsem preskrhljen, odrinil sem 13. julija do ptilu dne iz Ljubljane proti Beljaku.
Vreme je bilo prelepo in hladen sever, najboljši vremenski prorok navdajal mi je np, da bodem pri dohodu mogel precej kora-čiti na Zvonarja in mi ne bo treba čakati, kdaj da bode poljubilo sivemu orjaku, stresti megleno pokrivalo raz glavo.
Vsakdo vć, po kako lepih in veličastnih krajih naše domovine se vije ltudolfova železnica; torej tudi nečem pophmvati vožnje,
kuezom Milanom in z zastopniki tujih vlad. — Kdor bere pažljivu adreso srbske narodne skupščine, katero smo v včerajšnjem listu priobčili, vidi, da je vse boljša in vse po-gumnejša nego se je prej po telegramih soditi dalo.
Adresa možato in resno naglasa, da je srbski narod pripravljen, „na vse žrtve za domovino, katero je z mečem in krvjo odkupil". Ona obeta, da bode na glas knežev kakor en mož skočil ves narod „na branik svoje drage domovine. Naglasa se na koncu da Loče ns častjo in ponosom svoj poziv vršiti". In kolikokrat je bilo povedano, da je ta „poziv" jednak, kakoršoega je Pijemont izvršil v Italiji, namreč, z mečem v roci osvoboditi in zjediniti Srbe, kateri dosedaj trjie pod turškim jarmom.
Iz Spljcta, 28. sept. [Izv. telegram „Slovenskeuiu Narodu".] Pri Osredku blizu Tiskovca je bila Štiri ure trajajoča bitka mej samo 230 vstaši a 1300 Turki. Poslednji imajo 1)0 mrtvih in toliko ranjenih, vstaši le tri mrtve. — V Klobuka okraj Ljubuska je upor tudi začel.
Itn Zagreba, 27. sept. [Izv. dop.]
Po vodili, ki smo jih iz Kostajnice dobili, nij Kovačič mrtev. Ločen v bitki od svoje čete, zablodil se je v nepoznanem kraji, in blodeč dva dni po gozdih, dospel je nazadnje vendar v našo Kostajnico. (Glej i včerajšnji dopis od dražega dopisnika. Ur.) Kakor iz Bosne Čujemo, imeli so slovenski fantje zato toliko nesreče v bojih, kei so preveč korajžni. Domači vstajniki poznajo Turke, ter se znajo pred njimi zaklanjati. Slovenski f ntje so pa bika kar za roge prijeli, in to je bila njihova nesreča. Kdor gre
omenjam le, da sem bil v -ll a urah v Be ljaku.
Po samo 10 minut trajajočem prestanku moral sem se s poštnim vlakom, od Maribora prišlim, peljati na gornje Koroško.
Vozil sem se 21/« uri po lepej dravske j dolini do gornjega Dravburga in od tod v „oninibusn" 3 ure daleč v Dolsack (Tirolsko), ker je bila tukaj železnica od deročih hudournikov deloma raztrgana.
Sedem osob, mej tem dve gospe, nas je bilo v vozu, Karkoli mogoče, nepriprav-nem za potnike; nij mi bilo tu moč, niti sedeti, še manj pa stati, ampak le čepeli smo, kot bi bili obsojeni, pokoriti se za svoje pogreške. Oinnibus je dirjal tako silno naglo, — da bi bil čvrst pešec komaj eno nro prej v Dolsack, nego mi. Pri vasi Krizan-ten smo prekoračili koroško mejo in občudovali na tem kraji moč vode. Po lepem žitnem polji so si hudourniki prodrli struge, nasuli kape kamenja  in peska po njivah.
v vojno, daj glavo v torbo, pamet pa v roke vzemi.
Zemlinski „Graničar0 iz Belgrad a poroča, da se je nek srbski kapitan s 1000 možmi narodne vojske u k ral in pobegnil z njimi k popu Žarka.
V severnej Bosni so kakor je videti hudi boji. Iz Kostajnice se „Obzoru" tele-grafuje: Nekoliko dnij bijejo so strašno po ko8tajuiških brdih. 500 Turkov krajišuikov je prodrlo v gore iskat vstašev, ali vstaši so jih napali, razkropili in Turki se nijso več vrnili. Deues (20. sept.) so pripeljali 14 voz mrtvih Turkov. Blizu Prcidora je bil sinoč strašen boj. — Iz Gospiča se javlja, da so Turci na avstrijske]' zemlji ubijali vstaše.
Iz Dubrovnika se brzojavi ja : V Kleku je 25. sept. turška ladija izbarkala zopet 1240 vojakov. Polovica to vojske nij marširala črez Metković, nego skozi Utovo v notranjo Hercegovino. Drngej polovici pak so baje vstaši pot zaprli.
Iz Kostajnice se piše „Obzora" 24. sept.: „Hotel sem vam še včeraj poročati brzojavno o dogodjajib, koji s » se pripetili v našej ponosne j Bosni, ker pa nijsem vedel, natanko kaj je resničnega v toj stvari, zato nijsem brzojavil, temuč poslužil se peresa in za to hitim, da vam opišem včerajšnje dogodjaje. Opoludne čulo se je močno streljanje na treh straneh in sicer pri Sla-binji zgor Kostajnice, v Kalendari i proti našim vinogradom zgor Kostajnice. Kaj se je zgodilo i kakov je bil rezultat pri Sla-binji tega poizvedeti nijseni mogel, ali zato
Tudi Drava je promenila svojo stoletno strugo; tamo je tekla, koder je pred kratkem sopihala lokomotiva. Uro hoda od meje je „Nikolsdorf," kraj imeniteu iz francoske vojske leta 1809. Vedno divnejša je bila okolica, čem bolj sem se bližal Dolsacha, mojemu denašnjemu cilju.
Z veseljem sem zapustil voz, poslovil se pri potnikih, in kmalu sem dospel v gostilno pri „Karpacherju," katero moram vsa-cemu tujcu zarad izvrstne postrežbe in cene priporočati.
Ko sem povečerjal, šel sem počivat. Vožuja v omnibusn, čepenje v gnječi me je bolj utrudilo, nego deseturna pešpot. Jutro 14. julija je komaj napočilo, uže je nekdo trkal na duri. Bil je vodnik, da me popelje ua vse zgodaj Črez „Iselsberg" v Vogliče. Urno sem se opravil, in v °/4 ure sva dospela, oziraje se vedoo na desno in levo, na vrh imenovane, 4000' visoke gore. Tu sva počivala; še enkrat sem si ogledal naj-
Vavrinec Svatek, 14. sa Pilzen dr. Fran tišek Brauner, 15. za Smicbov Josio Trojan; za mesta in trge: 1. za Prago dr. Karel Leopold Klandy, dr. Frant. Lad. Rieger, 3. za Korlin Alois Oliva, 4. za Slane dr. Josip Milde. 5. za Pribrani dr. Clam-Martinic, 6. za Mlada Boleslav, ,1 n Lobkovic, 7. za Kolin dr. Franc Havalec, 8. za JiČin dr. Jos. St. Prachensky, 9. za Kraljevi Gradec Ant. Ot. Zeithammer, 10. za Pardobice dr. Jan Žak, 11. za Časiov dr. Karel Roth, 12. za L tomyšl Jan Horrach, 13. za Tabor Cenek Haassman, 14. za Pf ebon dr. Vendelin G.tinvvald, 15. za Pisek dr. Lambert Hess-ler, 16. za Plzen Jan Kleissl.
Iz Dunaja se „Pol.u brzojavlja, da se Hrvatom v delegaciji sami Mag far i čudijo, da hrvatski zastopniki, posebno Mra-■/ovir, niti Andfi'iKv ja ne interpelirajo zarad vnanje politike v orijenta. A Mrazović in drugi molče!
Mej Črno tjoiro io Srbijo je sigurno dobra zveza, ker „Glas Crnogorca" je bil uže 25. v stanu, priobčiti c?lo srbsko adreso. Gotovo jo je dobila od srbske vlade Črna gora. Nam je došla stoprv v nedeljo, in nedeljskih dunajskih listov je nemi Se nobeden, da-si ima „ VViener Tagblatt" dobrega dopisnika v Belgradu, ki vse izvoha.
Poslaniki treh cesarjev v Cariqm<in so vprašali turško vlado, kaj pomenja njeno zbiranje vojske pri Vidinu, Nišu in Novem-pazaru. Turčija je rekla, da vojne ne bode začela, a se je pritoževala, da Srbi črez svojo mejo hodijo vstašem na pomoč.
Itniiiiinfktt vojska je sklicana za oktober in se bode koncentrirala. Torki bodo mogli torej tudi na romunsko mejo nekaj vojske vreči.
ittfllvii bodo v kitajsko morje poslali več vojnih ladij, vendar zagotavljajo, da to nema bojevit'h namer.
Dopisi.
Iz Untomcra 24. sept. [Izv. dop.] Naši nemčuri' si na vse kriplje prizadevajo, da bi šolstvo tukaj v svoje roke dobili in si ga potem po svojem uravnali. Za to se prilizujejo pri nekaterih zaslepljenih kmetih, da bi jim tudi ti pomogli Slovence ponem-čuriti. Šola naj bi bila sredstvo k temu. K ljutomerskej narodnoj doli pripadajo razen Ljutomera še občine: Babenci, Cven, Prišteva, Presika, Slamnjak in en del Ka-menščaka. K šolskim stroškom plačujejo Ljutomer 26%, Cven 23%, Slamnjak 14%, Presika  11%,   Pristova 9%, Babenci 8%,
Kamenšfiak 7 %. Ljutomerska občina ima uže dozdaj samo tri zastopnike v krajnem Šolskem sveta, Oven pa, ki samo 3°/0 menj plačuje, ima samo enega, od dragih da niti ne govorimo. Ali Ljntomerčanje le s tremi nijso zadovoljni, hočejo uže štiri imeti in počasi valjda bodejo zahtevali, da ao sami v krajnem šolskem sveta. „ Mit. dem E^sen \v:'ieliHt der Appetit". Naš gospod okrajni glavar jim pri tem početji z napetimi silami pomaga, in to nemčurjem tudi korajžo daje, da so začeli še celo za hrbtom postavnih šolskih organov prošnje in pritožbe kovati in jih na deželni šolski svet pošiljati. Tukaj za nemčnrje postava no velja. G. Nemec, glavarjev pisač in veliki mogočnež v Ljutomeru, aže ve, da Cvenarji, ki so tudi še za enega zastopnika prosili, ne dobijo nič, ampak le Ljntomerčanje, pa le samo ti. — Was vvillst do, mein Herr noch mehr. Ljutomerčanov groš je tedaj več vreden nego kmetski, tako tudi naš gospod okrajni glavar misli, pa ako bi ljutomersko nemčarsko inteligencijo nasproti Slovencem na tehtnico deli, stavimo vse, ako ravno g. glavar sam na nemčnrsko stran jako pritisne, bi prokleto slabo za nemfinrje kazalo.
Tedaj ako se ne morejo naslanjati niti na prevago plačila in delavnosti niti na prednosti uma, na kaj se pa vendar upirajo ti ljudje, da hočejo nad vsem gospodarji biti? Na nič drnzega nego na svoje nem-čurstvo in na zaalombo gospoda glavarja. Za materijalno povzdigo ljudstva jim tako nij nič mar; ljudstvo slovensko in vsacega, ki slovensko misli in čuti, oni tako zaničujejo. Naredili so vinorejsko društvo, veliko so se ustili in šopirili, in na zadnje, ker ljudstva vendar nijso hoteli ali znali podučiti, ostali so na cedila. Nihče jim ne sledi, ker za vzgled nemajo čisto nič djanstvenega predočiti. Naredili so tihoma kakor nže znano konjsko drko, domislili so si, kmetje uaši res lepe konje redijo, zakaj mi ne bi pri tem čast nosili. Pri prvej dirki na Cvena obesili so taki nemško zastavo, češ, to je vspeh nemškega truda in nemškega uma, pokazati so hoteli, da pod nemško zastavo tudi kobile Slovencev lepše korakajo. Ali je to res V Darila pri temu nijso oni poklonili, država je blagodašno 200 gld. žrtovala. Kar so nemčurji naredili je ples in zabava pri  katerej  je eden druzemu za neizrečene
v bitki pri Kalendari, katera je po gašnič-kej gotovo najznačajnejša, morem vam točna poročila dati, ker mi je celi dogodjaj pripovedoval jeden človek, kateri je bil sam v bitui. Ko je četica 39 mož na broji, mej njimi 3 Slovenci, 1 Hrvat Dalmatinec, goro prehodila; začulo se je pevanje od daleč glas kakor pojejo bosenske dekleta, četa je razveselila se, šla je tedaj naprej, ker je mislila, da je vstaška četa h katerej se je namenila tudi ona pridružiti, pa da jih je, njih vodja, jeden čestit Slovenec Zmago-slav Merlak odvračal, naj nikar ne idejo, ker je morebiti prevara. No, ne samo, da so čpU pevanje, temuč tudi priklicovanje: o Marko, o Simo itd., vsa imeua i preimena vstašev kateri so bili v tej četi, ker nazadnje vendar idejo proti priklicevajoči četi. Vstaši bili so sedaj še bolje gotovi, da so naši in bližajo se, še sč sigurnejšemi koraki proti priklicevajočim, in glej čudež, kateri se zgodi: Razlega se grmenje pušk iz gore i dva naša sta pala, misel na prevaro pretresla je vstaŠe kakor grom, prijeli so puške v roke i odgovor na priklicevajoče puške bilo je strašansko streljanje iz vstaškik pušk. Ne jedni strel nij bil zaman, ker Turki (pevci i pri« klicevalci) bili so v jednej gomili, na jed-nem holmcu in iz 30 turških grlov čal se je glas „alah" iu potem vdarijo ss z glavo ob zemlji, da se klanjajo mahamedu, ali molitev izumrla jim je oa ustih, vstaška krogla zapečatila jim je usta.
Politični razgled«
X o t milje <a>rfc«nl>.
V Ljubljani 28. septembra.
f>ii(irii* «bet* je s cesarjevim pismom do ministra notranjih stvarij, priobče-nem 28. sept. v „"VViener Zeitang," sklican na 19. oktobra.
Na Češkem se velike priprave delajo za volitve v državni zbor. „Pokrok" priob-čnje kandidate staročeške stranke. Le ti so prvič za kmetske občine: 1. za Karlin dr. Kaizl, 2. za Pribram dr. Skopec, 3. za Mlada Baseslav František Jefabek profesor v Pragi, 4. za R ud niče Anton Sklenar, 5. za Kraljevi Gradec dr. Jan Jerabek, 6. za Rychnov Bedrich Kinsky, 7. za Chrudim Josip Klimeš, 8. za Časlov František Faček, 9. za Nemški Brod František Neubaner, 10. za Tabor dr. František Kralert, 11. za Sedl-čauy Karel knez Sch\varzenberg, 12. za Btt-dejovice Viljem Platzer,  13.  za Pisek dr.
vshodnejše mesto tirolsko, Lienc, ležeče na lepo obdelanej planoti, nasproti laventskim goram, (6—7000').
Pol ure od tirolske meje sva prišla v vas Vogliče v gornjebelskej dolini, kjer sem ostal v gostilni „Eicheneggovi," naročil si voz do sv. Krvi in se Črez 20 minut odpeljal.
Kmalu so bili proti zahodu videti posamezni sivi vrhovi, a Grossglockner se nij hotel pokazati; v „Dollach," zadnjo postajo do sv. Krvi, smo dospeli. Tamošnji oštir Ortnar mi je hvalisal slap Cerknice in jamo, katero bi jaz rajši zval korito.
Brez počitka sem zopet sedel na voz in dalje proti sv. Krvi.
Dolina se je vedno bolj ožila, hribje so se kopičili na hribe, divje je šumela mimo mene Bela, čudne misli so me obhajale ; a kmalu se je svet zopet bolj odprl, mirno se je vila ta Bela po travnikih in slapi so
bili videti. Najlepši je „Jungfernsprung," a največ vode ima oni slap, katerega dela Bela uže blizu sv. Krvi, kamor smo pri najlepšem vremenu prišli. „Veliki Zvonar," z ledom založen in obdan od mnogih družili vrhov, kot spremljevalcev, se je tudi v prvič pokazal. V Šob ar leve j gostilni, kjer sem ostal, so mi odkazali prijazno, malo sobico, in kako nepričakovano veselje? — z razgledom na   velik i Zvonar."
Crez nekoliko časa sem zapustil ta svoj začasni dom, ogledal si4ttOO' visoko ležečo gorsko vas, staro gotiško eerkev, kakor pravijo, z 48 sežnjev visokim zvonikom in se potem vrnil v gostilno. Soba za tujce in tudi obednica je tu jako lepa in prostorna za 70—80 potnikov.
Ljudje vseh narodnostij, Angleži, Fran-cozje, Dunajčanji itd. so bili tn: Po kosilu sera čul, da namerava neka druščina obiskati v obližji slap. Vsak, kdor se je oglasil, je bil ud, in tako smo kmalu korakali črez
polje in gozd proti „Gosnici". Uže v daljavi smo Čuli zadubio bobnenje in tja prišli nij smo samega šumenja, drug dražega razumeli, ampak si le kot nemi migali. Na potu proti domu nas je hotela dohiteti noč, zato smo jeli nrnejše stopati.
V gostilno dospevši smo se vsi posvetovali v uže imenovanej sobi s predstojnikom društva pogorskih vodnikov o izletu prihodnjega dne. — Taje hotel vodnika v „Kals", oni v „Fernleiten", tretji na dvorni Gaštanj in tako dalje, da je prišla vrsta na-me. Jaz mu pravim, da bi hotel jutri 15. julija iti z dvema vodnikama za „Zvonar". Možak me meri z očmi od nog do glave in zopet nazaj, razlaga mi mnogotere težave in nevarnosti na tem pota, ali me tudi zagotavlja, da, če srečno dospem na vrh, pozabim potem ves trud in nevarnosti. — Pogodili smo se za drugi dan po p61u dne. Ostal sem še malo časa v gostilni sobi, ogledal si bnkve za tujce in z veseljem našel v njih podpisanih
zaslnge čestital. Žapana na Cvenn pa, ki si je celi teden poprej za razne priprave največ trnda prizadjal, so isti dan kot smet ali hlapca obrajtovali.
Zdaj pa pogledimo, kaj so uže za šolo groznega storili. Vsaka občina, naj si je še tako siromašna, žrtovala bi šoli kak prostorček za vadnico otrok v kmetijskih rečeh j ljutomerska .občina res je tndi tak prostor odstopila, ali ne zastonj, temuč proti plačila 8 gld. na leto. Tam kjer je sedaj 4. razred nameščen, pomagale so vse občine, ki k Ijutomerskej šoli pripadajo z raznimi rečmi, da se je to poslopje za namestenje šole sezidalo, za to šolsko sobo hočejo sedaj Ljntomerčanje vsako leto 60 gld. najemščine imeti, in bi še to brž ko ne dosegli, ali pa bi ta razred na nlico pahnili, da se jim načelnik dozdanjega krajoega šolskega sveta g. Kukovec ne bil tako močao zoperstavljal. Ali to še vse lahko doseguejo, ako bi se jim s pomočjo zaslepljenih kmetov posrečilo v krajnem šolskem sveta gospodarstvo dobiti. Ali bodo se morebiti pobahali, da realko vzdržujejo? Za to šolo je blagodušni pokojnik g. Gottvveiss denar zapustil in naročil, da se na prid Ljutomerčanov in okoličanov rabi. Ako pa kaj tukaj pomanjka, to pa se doplačuje tudi iz deležev pridnih slovenskih rok ne samo nemčurskih. Najbolje pa bi radi, da bi črez šolo gospodarstvo zadobili, in jo tako preustrojili, da bi v prihodnje Slovenci, kadar pri njih kaj kupujejo z njimi le nemški govorili, da se potem lehkoumnim nemčurjem ne bi več trebalo slovenščine učiti. Torej za 10 nemČurBkih strank bi se moralo 500 slovenskih strank svojega materinskega jezika iznebiti, morali bi vse druge nauke zanemarjati, samo da se lepe nemščine nančijo. Da nemčurji dosta za vero, mašo in duhovne ne porajtajo, to vemo, kako pa bi oni zatem kaj v šoli počinjali. Izgledov imamo uže od drugih dosta. Tedaj Slovenci pozor!
Iz orninskc^ti   okrilju 24.
sept. [Izv. dop.] Za svojega zastopnika v okrajnem šolskem svetu izvolili so si učitelji tukajšnega g. Sijanca, narodnega in značaj-nega učitelja. Deželni šolski svet v Gradci, pa nij potrdil te volitve, zakaj ne, tega nam nij povedal. — 23. t. m. bila je novic vo-litva in velika večina učiteljev je zopet njemu zaupanje skazala. — G. Sijanec pa volitve nij  hotel sprejeti in izvoljen je bil potem
več svojih rojakov ; tudi jaz sem se vpisal in potem šel počivat.
Komaj je ura odbila 12, uže se je za Čelo zopet živahno Življenje po hiši; urna in pridna gospodinja je  pripravljala  za prve odpotujoče goste zajutrek, vodniki so dohajali in na vasi so uže Čakali konji jezdicev.
Proti 9. uri še le se je malo pomirilo, bilo je ravno Četrtek 15. julija; tu sem začel tudi jaz pripravljati potrebno za na goro in kar so mi povedali vodniki. Okolo p61u dne sta prišla tudi uže vodnika; jeden je bil predstojnik vodnikov, Anton Vallner sam, drugi pa po celem potujočem svetu znani Sepl Tribuser. Imela sta lopato, vrvi, dereze, z železom okovane gorske palice in sploh vse potrebno. Dve je bila ura na zvoniku vaške cerkve, ko smo se spravili na pot. Vaščani, domačini in tujci so nam vsestransko srečo voščili.
(Konec prih.)
tudi naroden mož, namreč g. Kovačič, nad-učitelj v Središči. Ali tudi ta ne bode potrjen! — — Žalibog, da organi, ki bi prvi imeli postave spoštovati, jih prelamljajo in in po svojej trmi delajo, kjer le proti Slovencem gre.
I/. l«iiiiim-s*;ori<'«» na Gorenjskem. 25. sept. [Izv. dop.] Tudi tukaj smo nabirali darila za uboge pribegle Hercego-vince in Bošnjake. Za istino moram pripo-znati, akoprem je cela okolica nekoliko okužena od znanih po sili hotečih biti Germanov, da vsak je po svojej moči — ako je mogel — nekaj daroval, i nabralo se je nekoliko denarja starega platna in obleke. Ako-ravno je naša vas in okolica uže darovala ne bi bilo zabadava, ako bi naš velemož in gospod /.upnik jeden blagodar ali „ofer" za ubogo rajo aranžiral v cerkvi.
Lepo je čuti starce koji vedo Še dan de-nes povedati o krutosti Turkov, in da se je bati hudega časa kadar bodo turške mule Rajno pile. In kako so vneti za z-n.dostovanje naših pradedov! — Ali kadar se naš gospod učitelj oglasi o tem, tadaj je za ubežati. No, ali vsak po svojem, tolažim se samo s tem in nadejam se, da baš sličnih „Folks bildnerjev" dosta na slovenskem Kranjskem nij. Žive li kranjski učitelji od Sloven-sev ali od Nemcev? — Dakle naj bode Slovenec ali Nemec!
Domače stvari.
— (Nov lepoznansk list.) Pripovedovali so nam, da utegne profesor Stritar zopet izdajati lepoznansk časopis „Zvon." Jako bi to oživelo zanemarjeno literarno delovanje in g. Stritar bi veliko dobrega v narodnem obziru storil, če to namero res izvrši vsaj z novim letom.
— (Imenovanje.) Av.sk uit.m t je pri tukajšujej c. kr. deželnej sodniji so postali gg. : Janez Nosan, Ljudevit Perko, (sin ranjcega c. kr. deželnega svetovalca) in Karel Grčar, (sin tukajšnjega c. kr. predsednika deželne sodnije).
— (Ljubljanski škof; bode meseca oktobra sv. birmo delil in ob enem kano-uiČno obiskovanje imel v naslednjih farah : 5. v Smartnem, G. v Radečah, 7. v \ Svibnjem, 8. v Šent-Jurji pod Kumom, 9. v Dolib, 10. v Polšniku, 11. na Frežganjem, 12. na Janjčem, 13. v Stangi in Kresnicah.
— (V Kamni k n) so za Hercegovince in Bošnjake nabrali uže 100 gld.
— (Keglanje na dobitke) aa korist dramatičnega društva v ljubljanskoj čitalnici prve dneve nij bilo tako živahno, kakor bi namen zaslužil in lepi dobitki pričakovati dali. Za tega delj zopet opozorujerao keglalce in prijatelje dramatičnega društva na udeležbo.
— (Milodari za pribegle iz Hercegovine in Bosne. IV. izkaz.) V Ljubljani: Tom. Pirnat 2 gl., Ant. Vičič 5~0 kr.. G. Jeniec 2 gl., J. Sever 30 kr., Val. Zad-nikar 50 kr., J. Jerič 2 gl., Val. Ravnikar 2 gl., Mat. Š.einer 2 gl., G. Freiberger 1 gl., G. Piccoli 1 gl., J. Rabič 50 kr., M. \V. 20 kr., J. R 20 kr., M. Zirer 40 kr., J. Černe 40 kr., F. Klemens 1 gl., N. N. 40 kr., A. Druškovič 1 gl., K. G. 30 kr., G. G. 1 gl., M. Rozina 1 gl., G. 20 kr., J. Č. 20 kr., J. T. 40 kr., O. 10 kr., F. N. 30 kr., F. R. 30 kr., A. 10 kr., C. 10 kr., V. 10 kr., J.
M. 30 kr., G. V. 10 kr, W. 20 kr., A. B. 30 kr., Jerman 2 gl., Maria Traun 1 gl., Jerca Pretner 3 gl., J. Ž. 30 kr., P. P. 30 kr., M. Peterca 1 gl., M. Z. 40 kr. R. J. 10 kr., K. S. 10 kr., Hirschman 50 kr., J. m. 20 kr., G. m. 10 kr., D. St. 10 kr., A. F. 10 kr., A. B. 20 kr., Šušteršič 1 gl., F. St. 20 kr., Ž. 20 kr., R. V. 20 kr., SI. 10 kr., A. N. 20 kr., A. Č. 10 kr., N. 8 kr., M. P. 10 kr., M. Bezlaj 50 kr., H. 10 kr., P. 20 kr., B. 10 kr., K. 20 kr., K. 10 kr., A. Povše 1 gl., M. Povše 60 kr., K. 20 kr., Č. 20 kr., D. 10 kr., Valentin Zeschko 1 gl., M. 10 kr., M. 10 kr., A. 10 kr., Peter Kozler 10 gl., Marovt B. 1 gl., Urs. Slnga na Glincah 1 gl. 10 kr. — Iz Metlike: Terček 1 gl., Anča 50 kr., Marija Nemanič 50 kr., M. G. 30 kr., M. L. 30 kr., M. D. 30 kr., Hofman 50 kr., Lampe
1 gl., Rciner 50 kr., Janez Kapelle 3 gl., Sch. 40 kr., M. 50 kr., G. 20 kr., M. 30 kr. Mater 1 gl., B. 30 kr., J. Požek 1 gl., A. S. 50 kr., A. Prosenik 1 gl., M. Z. 20 kr., J. Koren 50 kr., Sopšič 50 kr., M. P. 20 kr., Kentner 50 kr., Farlan 50 kr., S. 10 kr., S. 20 kr., J. N. 30 kr., M. J. 30 kr., J. S. 10 kr., O. J. 20 kr., J. P. 30 kr., žandar-nierijska postaja 90 kr., R. 20 kr., Hess
2 gl. — Val. Bernard, župnik v Mrzlem polji 12 gl., Anton Domicelj v Črnem vrhu nabral 10 gl. Jurij Bezenšek, celjski vikarij nabral 25 gl. Po g. Kljunu nabral 6 gl. Jan. Karlin vVel. Laščah 2 gl. 50 kr. Mart. Malek, kaplan iz Preserja
3 gl. Iz Selnic nad Mariborom „Brat z bratom, rod z rodom". M. G. 2 gl., St. T. 1 gl. 50 kr., A. S. 2 gl., J. M. 50 kr. — Karol P. v V. 3 gl. — Iz Planine; Veko-slav Koren 5 gl., Antonija Šravcar 3 gl., Dragotin Koren 3 gl., Miroslav Koren 5 gl.' dr. Benjamin Ipavic v Gradcu 5 gl. Gospa Ipavčeva iz Gradoa je poslala jeden zabej s perilom i obleko. Skopaj 162 gl. 58 kr. prejšnji izkazi 5S4 gl. 38 kr. Za vsem 746 gl. 96 kr.
Odbor se srčno zahvaljuje za poslane milodarove in prosi naj se še nabira za nesrečne pribežni ke. Posebno vstrežemo pribe-glim s staro obleko, obuvali, koci, koltri itd.; treba je tudi šarpije i razne platnene robe za ranjence. Odbor je kapil i odposlal v Sisek 5C0 kocev, potem 100 srajc i 100 gat za bolne i ranjene pribegle v Gradiški i Kostajnici.
Podpiralni odbor: J. N. Horak, Dr. J. Vodnjak,
predsednik. denarničar.
Razne vesti.
* (Premoženje slavnih pevk in j). Nek amerikansk časnik ceni premoženie slavnih pevkinj tako-le: Adclina Potti teška je nekaj milijonov. Lojiza Kollcgg premore 200.000 dolarjev in je še mlada. Lncca pridobi vsak mesec več tisoč dolarjev, kateri pak se tope pod njenim prati kakor sneg na solncu, Murska je bogata, vendar ne skrbi za prihodnjost. Nilsson je zelo bogata ravno tako Fitjens. tudi je vsaka skrbna in viso-kodušna. Alboni je napoti k bogatstva, in je uŽ3 sedaj premožna. Gospa Pasca pripela si je veliko bogatstvo, katero je zgubila pri bankirjih Gaymliller in driiffih na Dnnaji. Picco-lomini pridobila je 50.000 funt str. v 6 letih omožila se je z nekim morkizom in je popustila gledišče.
Loterij iie srečke.
V Trstu 25. sept.: 12. 90. 48. 40. 11.
Vsem
bolnim
lirez
moč in zdravje brez leka in  brez stroškov p« izvrstni
Bevalfisciere in Barry
2S let uže je .iij bolezni, ki bi jo ne bila ozilra-
▼ila ta prijetna /.('-avilna hrana, pri oo>ašcenih i otrocih brez inediei u in stroškov; zdravi vse bolezni ▼ želodcu, ii» živcih, dalje prsne, l na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljtiije, zaprtje, prehlajenje, neapanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, sliujsanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, nego (lojniL-ino mleko. — Izkaz iz mej ftO.000 spričeval ze-nvilnih, brez vsake medicine, mej njimi Bpri Sevala protesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Ueueka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega ivetaika Dr. AngelBteina, Dr. Shorelanda, Dr. Cauipbella, prot. Dr. Dedč, Ur. Ure, grofiuje Castle-■tuat-i, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih Ofiob, se razpošiljava na posebno zabtovanje zastonj.
Kratki izkaz iz SO.IHM) spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzorja,
B on n, 10. jul. 1852. Kevalesciere Dn P>arry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. PoBebuo koristita jo pri liristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t, d, pri kaumju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehiurji, trganju v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo uredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. s. i-ud. W urzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
W inc he ste r, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vaiega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranucelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega Banitetnega svetovalca gosp. Dr. Angel stein a.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. An gel sto in, tajni sani t. Bveto valeč Ucn tona, Istra. Učinki Kevalesciere du Barry so> izvrstni. Ferd. Clau sberger, c, kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Ob erg i in per n, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vuetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciero du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Bu rkart, ranocelnik.
St. 80.416, Gosp. F. V. Beneke, pravi protesor medicine na vseučilišču v Mariboru. (Nemčija), piše v .Berliner Klinische "VVochenscnrift" od 8. apr''a 1872 to le: .Nikdar ne zabina, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Eevalenta Ara-bica" (Kevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno olj uvalo, kar vsa zdrav.la nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v ti tednih.
St 79.810. Gospo vdovo KJenamovo, Dtisseldorf, na dolgoletnem bolebinji glave in davljenji.
St 64.210. Markizo de Brekan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na neprebavljen) i, nespanji in hujdanji.
Št 75.970.   Gospoda Gabriela Tešnerja, sluša-
telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na tkoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutuic.
Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plchaetih pufiicah po pol funta 1 gold. SO kr , 1 fant 2 gold. dO kr., 2 funta 1 gold. 50 kr., 6 ran-toi 1C ^old., 12 fantov 20 gold., '24 fantov 36 gold., ~ B&valesciero-Biarmten v po cicah £ 2 gold. 50 kr « 4 gold. 50 kr. — Revklyjciere-Oh;)oolatee v prahu •n v plcrtčicah i« 12 tat 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold .0 kr., i8 taa 4 gold. 50 kr«, v praha ca 120 tai tO gold., sa 288 taa 20 gold., — *a 576 taa 36 gold • Prodajo: BarrvduBarrj * Cona p. na Du-*ajl, Wal3.'laehgaHHV it. 8, v HJublJaal Ed Mihr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Orade! bratje 0 bamiiimey r, v sna-•ssuttD D i oo h ti & Frank, v Celovel P. Pirn-aaeher, v Lonil Ludvig Mtlller, vDlanhoro H. Morič, v IMerann J. B. Stookhanaen, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v £er-uovfluali pri N. s ni rim , v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v Uraden pri bratih Oberranz-meyr, v Teinerivaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varni* iliuii pri lekarju dr. A. Ualterju, kakor v vseL mestih pri dobrih lekarjlh Ia specerij»k;h tigovoih .adi razpošilja dnnajuks, hiaa na vae kraje po poStnib tpKft.v.niruth -d? '»'v**«<*tith (231)
Podučiteljska služba
na naroduej doli v Plcfrovčali hč sluznico 440 gld., oziroma provizorično 400 gld. in prostim stanovanjem ue razpisuje. Slovenskega in nemškega jezika zmožni prosi tel j i imajo prošnje potem predstavljene šolske gospodske vposlati do 20. oktobra t. 1. okrajnemu šolskemu svetovalstvu v Pletrovcah pošta Žalec.
Okrajni šolski svet Celjski,
19. septembra 1875. (319-2) Predsednik: MMaas 1. r.
Važno za gospodarje!
Zaloga poljedeljskih mašin
Oll
II. S in v i 2iii v Gradcu (Griesgasse),
priporoča svojo najboljše in prav ceno ltoene uilalilne mašine s patentiranimi vreten-
skiiui bobni po 110 gld. Vlučilne inašine od 270 do 300 gld. V i nt«* ia žito snažiti, male 35 gld., velike 50 gld. Trie »r (mašina za iztrebljenje kokalja in grabora)
135 gld.
Itočua uiaKina za lickanje turšico 35 gld. It očni mlin za debelo mleti, mali 75, veliki 95 gld. Rezalnik za repu ribati, mali 35 gl., voliki 50 gld. Preče za vino in sadni mošt od 100 do 365 gld. SUojMirezue mašine od 75 do 100 gld. Plugi razne vrste od 12 do 20 gld. Katalogi in zapiski cen se franko pošiljajo, če se želi. (28U—10,
Dnnajlka borza 28. septembra.
(Izvirno telegrandno porodilo.)
Snotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 90
Knotni dri. dolg v srebru    .   .   73 „ 75
1860 dri. posojilo.....111 . 75
Akcije uarodne banke   .   .     913 „ —
Kred;tno akcije    ....      209 „ —
London    ,.......111 „ 75
Napol.........8 , 92 V,
C. k. cekini.......5 „ 31»,'.,
Srebro ........101 - 95
Lekarna Piccoli
(!>
ta
i
Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. BoljSi, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, ";opcr gnjilobo in niajanjo zob, zoper (Mfteritis ali v netit o grla in skorbul, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zon. Keilor ga enkrat poskusi, dal mu bodo gotovo prednost, vzlic vsini enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Esprit de Cologne triple surfins
đe l>aris, 1 flacon 20 kr.
Esprit dto. dto. de Reseda nacon i gid. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang
flacon 1 gold.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in udu z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje. Gotovo
in skušeno sredstvo proti večini boleznij. Velika poraba je najboljše spričevalo. Vsaka gospodinja bodo tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, kako se rabi 10 kr.
Q"lyCerin-Creni8. jo posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža kraBna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umi valnim i vodami, lepoti« jem in lcpotleuiui sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—111)
mP**H"" NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
27. Boptombra:
JBvropat   Miiler iz Trsta. — Frič iz Litije. — Brukner iz Gradca. — Pegan iz Pulja.
Pri  niobu:   Zohner iz Boljaka. — Hočevar iz Krškega. —  Stare iz Dunaja. — Gorup iz Beroana. — Juri s iz Boljaka.
Zift *a is o n o!
Vedno velika in bogata zaloga volnatega blaga za obleko, Kips, Lnstre, Diagonal-  in blago za
61aide, stanovitne barvo losinanoser-berkal, moderna barhenta za oblačila,  vrvičasti in pikot-barhent.
Kniker bokor intartif nopč,
27
Žametasti in svilnati traki, široke preproge (tepihe), V« in ijt šir. laneno, prejno in usnjato platno, S/B, 5/4 in "/4 šiton, lancne-damast-brisavko, aorvijete, atlas-gradl, sedno, mrežne in mušelinaste pregrinjala, uksford za srajce in drugo manufakturno blago.
Laneno iii moderno blago,
Siiiaimiia ia «1 o liro iii sla novi m o i»la^o. ■IB vse doma izdelano. ■■
|kT    i     #    Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga
J\ QV *   Prve združene gorske tkalske kcnsoicije fabrikantov,
iftttitrj.   F/<fi /o///7/ei j /* oj.k' T9» l*o*.i i jul i»- \ r*.,' t«e R>rzo proti pofitneiuu povzetju.
Izgledi aaHtonJ  ia 1'ranklranl._(301—4)
za
v Ljubljani
so priporoča
izvršitev vseh tiskarskih
v lični obliki in
G gld. 3 .
po n.i.jiii^.ji ceiii, posebno
1000 poštnih voznih listov ....
vsakih 1000 več .....
1000 voznih listov za železnice b firmo in železniškim koiekom 2000    „ * 1000 za brzovoznino s firmo in železniškim koiekom 2000 „ 1000 zavitkov (Couverts) v kvart s firmo 1OO0 m v oktav
7 13
9 IG 4
3
del
— kr. 20 ,
50 „ 50 „
50 „
80 1
za c. kr. sodnije, občinske urade, okrajne zastope,  šole, cerkve in cerkvene  urade,  advokate in notarje, pobotnico za mesečne plače i. t. d.
izdatelj in urednik Josip Jurčič.
l<as.nxua in trn*. -JMaroane b)ttkaru«a.