239 nam anai sranna gnan am pao Izhaja - IzvzemS po-^ek - v^ *«*- f»«; Frančiška AsISkega štev.^0, L nadstropje. - Dopbl1-1I « l»«M» nistvu. - NcfrankIrana pisma « ne sprelemai« rokopM ne izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Golima. - Lastnic tiskanu Edinost. - Tisk tiskarne EdUost. - Naročnina znaSa na mesec L .—. pol leta L 32,- in cen leto L 60.-. - Telefon uredništva in uprave Jtev. 11-57. v TTAU, v mvmr UrAMoDra wn EDINOST posamezna številka 20 stoHfflc teiniK ALVt Posamezne številke v Trsta In okolid po 20 stotlnk. - Oglasi se račtiaajo -širokosti ene kolone (72 mm). - Oglas! trgovcev In obrtnikov mm po 43 stot osmrtnice, zahvale, poslanice In vaNla po L 1.—, oglasi deoa.nii z*v* mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot bessla, najmanj pa L 2. — O^lasj naročnica In reklamacije seDOSlialo IzkliuCno naravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asiškega štev. 20, t nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Rimska modrost Stari Rimljani so bili velik narod- Njih položaj v tedanjem svetu je btt POdo? ten položaju, v katerem se v naših dneft nahaja Anglija s svojim pomorskim sve? tovnim carstvom- Kakor sega danes an* deška moč v vse dele sveta, tako se je tedaj — pred kakimi 2000 leti - ra~te> zalo rimsko gospodstvo črez ves tedaj poznani svet. Rimska država je bila svetovno carstvo. Kako so prišli Rimljani do tolike sla* ve in veljave? Predvsem se to m zgodilo v enem dnevu, bilo je treba stoletij ter mnogo napornga dela m mnogo žrtev. Žrtve je zahtevala ustanovitev rimske države predvsem zato, ker je bila vojma Slavno sredstvo, s katerim so sli stari Rimljani od enega cilja k drugemu. Kdorkoli ni bil Rimljan, se je imenoval barbar. Proti barbarskim narodom pa je vladalo isto razpoloženje v tedanjem Rimu, kakršno je bilo pozneje raznodo? ženje Turkov naspTOti kristijanom, t. j. čim več jih ubiješ, tem večjo zashigo boš imel na tem in onem svetu. Z,ato so Rimljani in Turki širili svoje £*jPod* stvo s popolnoma enakimi metodami: ferro ignique — z ognjem in mescem, t. j. napadah so barbarska ljudstva!, pozigaili klali in pobijah in se potem sami šopirili na mestu prejšnjih gospodarjev. Tako so si Rimljani osvojili dežele, Kjer se nahajajo danes posamezne romanske »-zave (Italija, Francija, Španija) in tudi eruge dele tedanjega sveta. ^^ Od tega je preteklo nad 2000 let. ya takrat so se moralna in kulturna nabira? nja pod vplivom krščanstva temeljito spremenila. Nečloveška politična morala starih Rimljanov in Turkov je bila um* cena z istim orožjem, s katerim se je sama uveljavljala — z ognjem in me? čem. pojma barbarskih in nebarbarskih narodov sta.' se razpršila v nič, a od nek? danje rimske kulture se je tudi v sami Italiji, ki je bila njena zibelka, ohranilo le to, kar je bilo v njej dobree bi jih ne bilo, bi gotovo bilo slabše. S tem da ljudstvo organizirajo, izobražujejo in kulturno povzdigujejo, mu dajajo tukaj pred našimi očmi in pod našim nadzorstvom tisto kulturno hrano, ki jo to ljudstvo lahko povžije in ki mu je mi ne moremo dati. Brez teh razumni? kov bi ljudstvo moralo hoditi po svojo kulturno hrano drugam. Zakaj kmetje in delavci v Julijski pokrajini niso takšni barbar j L, kakršne je srečeval Ce? zar na svojih pohodih. Mi seveda tem razumnikom ne bomo dajali križcev za zasluge, toda pametno bi bilo, da miru in da jih ne Jugoslo? Rimska kateri v na kateri so jim bilr na jih pustimo oviramo«. _ Takšna rimska modrost bi bila na mestu v naši deželi. Do te višine pa se seveda more povzdigniti le tisti italijaai? ksi razumnik, ki je saan sin italijanskih ljudskih množic. In ko bi bih italij an? ski razumniki, ki imajo odločilno be? sedo v naših krajih, vsaj v svoji večini sinovi italijanskih kmetov in delavcev, kakor je to slučaj pri nas, tedaj bi bilo tudi že davno prišlo med Italijiam m Slovani nase pokrajine do tistega soo* razuma in pomirjenja, ki ju enako zah? tevata vsaka prava rimska in tudi slo? van^kjL modrost. Ijestvu Ob albanski meji mir BELGRAD, 11. Glasom poročila mi? nisfrskega sveta vlada zadnje dni ob al? meji popoln mir. Protiitalijanske demonstracije v Valoni BELGRAD, 11. V Valoni se je, kakor poročajo tisti, vršil na glavnem trgu pod milim nebom shod, na katerem je med drugimi govoril tudi minister Minga, Vsi govorniki so hujskali proti Italiji. Govor? nik Aja je izvajal, da je kongres v Ver? saillesu določil neodvisnost Albanije, katero pa hoče Italij*. porušiti s tem, da drži v svojih rokah otok Saseno in ga noče izročiti Albaniji. Govorniki so po? živali prebivalstvo na boj proti Italiji. Demonstrant}« so hoteli naskočiti i t ali? janski konsul&t, kar pa je preprečilo re? darstvo. Slične demonstracije proti Ita? liji so bile tudi v Skadru in Draču. Itah? janski konsul je podal zbog demonstra? cij pri vladi v Tirani oster protest Narodna skupščina BELGRAD^ 11. Narodni poslanci se morajo brez vsakega —poziva sestati 20. oktobra t. L na prvo redno sejo skupščine« Razmere na Hrvatskem BELGRAD, 11. Dopisniku «Slov. Na* roda» je podal hrvatiti pokrajinski na? mestnik g. Juraj Demetrovič v razgovoru obširno sliko o političnih, gospodarskih in socialnih razmerah med hrvatskim se? ljaštvom. Pokrajinski namestnik je pou? dar j al, da je med hrvatskim seljakom za? vladalo zadovoljstvo, ki se zunaj doku* mentira na razne načine, posebno tudi v izvrševanju državljanskih dolžnosti. Hr? vatski seljak sedaj davek redno plačuje Na poseben javen -način pa je razpolo? ženje med hrvatskim narodom pokazalo letošnje rekrutiranje vojaščini obvezanih mladeničev. V zagrebški dkolici so se vojaški nabort izvršili zek> sijajno. Do? segli so krasne resultate. Tudi P op: s ži? vine nam kaže temeljit preokret med kmetskim prebivalstvom. Dočim so prvi popis lanskega, leta izrabili gotovi ele? menti za malo revolucijo, se sedaj yši popis v popolnem redu in brez vsake? ga pA otesta. Proces proti atentatorjem na Draškoviča ZAGREB, 11. Včerad dopoldne se je nadaljevala pred sodnim, stolom glavna razprava proti atentatorjem na ministra Draškoviča. Obtoženi Neboma. Marin? covič je izjavii da se ne čuti krivega. STa posamezna vprašanja je odgovarjal )opolnoma mirno. Glavni atentator ob? toženi Alija AHjagić je izjavil, da se ne čuti krivega in da nI imel nobene naloge, da izvede atentat na. ministra Drasko? viča, kakor tudi da ga ni nameraval usmrtiti. Izjavil je, da obžaluje, ker je Draškoviča smrtno zadel im ker so s tem prizadeti njegova žena in njegovi otroci. Na Draškoviča je streljal, ko je čital no? vine, iz daljaive nekoliko korakov. Ko je dvakrat ustrelil nanj, je Draškovič po? hitel za njim še kakih 17 korakov. Dasi bi tudi lahko tretjič nanj ustrelil, ni te? ga storil. V Zagrebu je čakal na delo in je stanoval v llici Priglasil se je pri svoji crganlzaciji, vendar pa ni mogel dobiti dela, ker je bik> pred njim oglašenih 50 ožen'j&nih. Na vprašanje zagovornika je izjavil, da je «obznana» uničila sindikal? no organizacijo. Delavci so bili brez varstva, delodajalci pa so hoteli pod al j? sati delovni čas. Obznana je bila izdana za rudarske stavke. Delavci so se takrat izganjali iz stanovanj in so s svojimi družinami brez sredstev. Obto? ženec ebžaluje, da je bila z njegovim činom prizadeta žena pokojnega in da je bil odvze#*oče kn hranitelj otrokom. Za časa atentata sta bik dve klopi od mi? nistra oddaljena orožnika in ko je iz? strelil dva strela, je imel še nabasanih šest nabojev. vpraš'anjih. Razdelitev avstro ? ogrskga zlata PRAGA, 12. «Narodni Listy» nazna? njtaljo, da so dospeli v Prago likvidatorji Avstro ?ogrske banke. Likvidatorje je imenovala reparacij ska komisija. V Pra? go so prišli, da se pogajajo z Bančnim uradom čehoslovaškega ministrstva^ fi? nanc glede raznih vprašanj, ki se tičejo pred 28. oktobrom 1918. izdanih bankov? cev. Prii teh pogajanjih gre za to, da se pospešijo in poenostavijo obravnave,, ki imajo namen, da se doseže sporazum o razdelitvi zlatega zaklada Avstro ?ogr? ske banke med države ? naslednice iz? vzemši Avstrijo in Ogrsko. V kompen? zacijo za to bi se države ? naslednice od? povedale pravici, zahtevati od Avstrije in Ogrske plačilo za po 18. oktobru 1918. izdane bankovce. Čehoslovaško s poljska meja PRAGA, 12. Minister vnanjih poslov odtočno zanikuje vesti, po katerih bi se bilo pri čehoslovaško ? poljskih trgovin? skih pogajanjih v Varšavi pretresovalo vprašanje Javairine, važnega kraja v spiški pokrajini, ki ga umlhwy .H rdgof ki zase. __ Bolgarska Proces proti Radoslavovu SOFIJA, 12. Pred visokim sodnimi dvo? rom se je včeraij začela obravnava proti Radoslavovu žn članom njegove vlade. Poljska Poljaki proti avtonomiji Gornje Šiezije, VARŠAVA, 11. V poljskem javnem mnenju in v poljskih listih so vesti, da namerava Zveza narodov predlagati za Gornjo Slezijo med-zavezniško vladavino, povzročile veliko nezadovoljstvo. Poljaki so proti temu, da bi se končno-veljavna rešitev tega vprašanja se na-d?lje zavlačevala. Pcljslco javno mnenje je ravno tako proti ustanovitvi posebne gornje šlezijske državice. je vloge samo v italijanskem jeziku. Pro* ti fašilstovskim izgredom se nikakor ne upotrebijuje zakon, temveč se slkuša zva? liti odgovornost na Nemce. Za nobeno škodo, ki je Nemcem napravljena na ta način, ni bila dana dosedaij nikaka odško? dnina. Nič še ni bilo storjeno za> potre? be gornje?adiškega prebivalstva. Ni se pripravila avtonomija niti se ni rešilo vprašanje uredbe vojnih posojil, tem več se je uvedla splošna; vojaška dol? žnost, dasi mora vsak Italijan, ki ima kaj srca, vedeti, da so tri leta prekratka da bi se moglo pozabiti, kar se je zgodilo. Vlada je imenovala posebno komisijo, ki ji je naloženo, da odpravi nemčka kra* jevna imena in jih nadomesti z zabitimi imeni, da bi se pozabilo, da eo naši kraji stara nemška zemlja. Nemškim listom se po načrtu mašijo usta, dočim italijanski listi nemoteno vodijo gonjo proti Nem? cem. Vse to je v hudem nasprotju s ti? stiimi svobodami, lei jih aaja ustava in drugi zakoni. Benška konferenca BENETKE, 12. Avstrijsko in ogrsko odposlanstvo sta sprejeli vabilo itali j an? skega ministra za zunanje zadeve Della Torretta ter sta se včeraj sestali', v palači prefekture pod predsedništvom ministra Della Torretta. Minister je pozdravil od* poslance ter jim je nato obrazložil po? men sestanka. N.3.to je ogrsko odposlan? stvo zapustilo dvorano in avstrijsko od? poslanstvo je obrazložilo svoje stališče. Zatem se je oddal j Uo avstrijsko odpo? slanstvo in so Madžari obrazloži&i svoje naziranje. Dosegel se je sporazum, da j'e trepa najprej določiti, kakšne praktične mere je treba ukreniti, da se zagotovi iz? vršitev sklepov, ki jih sprejme kon? ferenca. Ponarejene delnice tržaške paroplovne družbe Geroliroicb. MILAN, 12. Na tukajšnji borzi je bil pred kratkim aretiran neki Radumik iz Trsla, ki je ponujal na borzi za en miljo-n delnic tržaške paroplovne družbe prišlo do kakega stvarnega zaključka. PARIZ, 12. Dopisni urad Havas javlja: Nemški poslanik Meyer je bil danes predpoldne pri ministrskem predsedni? ku Briandu. Dasi se vzrok njegovega obiska drži tajno, se vendar zatrjuje, da je njegov korak v zvezi s skorajšnjo o»d? ločitvijo glede vprašanja Gornje Šlezije. Nemški poslanik je napravil pri Brian? du zadnji poskus, da bi ga prepričal, ka? ko slabe posledice bi imela v Nemčiji nepovoljna odločitev glede tega vpraša? nja. Nepovoljna rešitev bi po mnenju nemškega poslanika imela zelo slabe po? sledice ne samo v f,ospodarkcm, temveč tudi v političnem pogledu, ker bi lahk * povzročila padec \Virthove vlade. Ni nobenega dvoma, da bo tudi ta zadnji poskus brezuspešen, kajti vlade zavez? niškili držav so sklenile, da bodo spre? jele predlog Zveze narodov. Verjetno je, da bo odbor Zveze naro? dov izročil zavezniškim vladam svoj predlog že jutri. Predlog Zvezo naro? dov pa se bo držal nekoliko dni tajno, da bo medzavezniški kom-'sij i mogoče ukreniti vse potrebne korake za progla* sitev mej. Glavne države, ki so zastopa? ne v vrhovnem svetu, bodo naznanile Poljski in Nemčiji odločitev Zveze na? rodov še le koncem prihodnjega tedna. To opravilo bo izvršil francoska mini? strski predsednik Briand, ki je bil pred* seektik na zadnjem zasedanju vrhovne* ga sveta. PARIZ, 12. Dopisni urad Havas je prejel iz Londona sledečo vest od 11. t. m.: Neonski poslanik je obiskal lorda Ćurzona ter je napravil pri njem enak korak kakor pariški poslanik pri. Brian* du. Lord Curzon ga je sprejel zelo hla? dno ter je poudarjal, da se bo viada ravnala po predlogu Zveze nare* dov. v Avstrija Tirolci se ne nameravajo odcepiti od Avstrije INOMOST, 12. «Innsbrucker Nachri? chten» izjavljajo, da so vesti, ki so jih razširili monarhistični Hsti in ki pravijo, da namerava dr. SteidelM načelnik tirod? ske krščanske ? socialne stranke, ^roglasi* ti sredi oktobra neodvisno tirolsko re? publiko in jo potem priključiti Bavarski, popolnoma neresnične. Ogrska Ogrska bo dobila svoje ujetnike iz Rusije v zameno za komuniste BUDIMPEŠTA, 11. Ker jamči Lotvin* skđ za izvršitev rusko?ogrske pogodbe Stran IL »EPINOST« V Trstu, dne 13. oktobra 192\ glede zamene ujetnikov za Komuniste, M so bili na Ogrskem obsojeni, je odrska vlada izbrala 60 komunistov, ki so pri* pravljeni za odhod. Skupaj se bo izročilo 2350 ogrskih ujetnikov za 400 komu* nistov. _ Anglija Angleško stališče glede vprašanja Gorje Šlezije LONDON, 12. Neka nota Reuterje* vega dopisnega urada pravi, da je polo* žaj z ozirom na vprašanje Gornje Šle* zije sledeči: Ministrski predsedniki za* vezniških držav so izjavili v Parizu, da bodo sprejeli predlog Zveze narodov. Od tedaj se zavezniki niso več vtikali v to vprašanje ne posredno ne nepo* sredno. _ Mala Azija «Grške čete so se po zmagi povrnile na svoje položaje« ATENE, 12. Uradno poročilo o vojaš* Jcem položaju na bojišču 9. t. m.: Na fronti pri Dorileji na nošeni levem krilu slabo streljanje s puškami in topovi. Na fronti pri Afium Karahisarju se je pre* magani sovražnik umeknil proti Baja* djebohaju in Bulavdenu. Naše čete so ga preganjale in so se potem povrnile na svoje v naprej določene položaje. Ugo* tovilo se je, da so bile sovražnikove iz* gube zelo velike. Turki trdijo, da so oni zmagali pri Karahisarju PARIZ, 12. Tmški obvestilni urad v Parizu javlja, da je na podlagi brzojavk, ki jih je prejel iz Male Azije, v stanu dati sledeč poročilo: Bitka pri Afium Karahisarju, ki se je začela 30. septembra, se je končala s tem, da so Turki zasedli črto Tahej * Butvedin kakih 10 km od Afium Karahisarjas. Na drugS strani pa je neka močna turška kolona zasedla Dal Mahmud 30 km zapadno od Afium Ka* rahisarja in je odbila vse grške napade severno od železnice. Turški obvestiini' urad javlja, da so Grki skušali napasti turške položaje pri Gut el Daga, toda bili so odbiti in so se moraji umekniti s precejšnjimi zgubami. Tursko vojno poročilo. CARIGRAD, 11. Uradno poročilo angorske vlade od 9. t. m. pravi: Turki postajajo pri Karahisarju bolj in bolj podjetni. Obnovili so svoje napade s še večjo močjo kot prej. Dasi se Grki za sedaj se upirajo, je izdalo grško po-veljništvo ukaz, da se vojni material odpravi v pozadino fronte. Zveza ita rodov Odločitev glede Gornje Šlezije ŽENEVA, 12. Snoči se je sestal odbor Zveze narodov pod predsedništvom grofa Išji in je pretresal vprašanje Gor* nje Šlezije. Prisotni so bili tudi izveden* ci. Odbor ni izdal nekakega uradnega porotčila. Švicarska brzojavna agencija zatrjuje, da je odbor Zveze narodov prisodil Nemčiji okraja Gleiwitz in Hiiidenburgi ter en del okraja Beuthen z mestomj vred. Poljski sta prisojena okraja Ko*; nigshutte in Katto\vitz z glavnimi kraji na tem ozemlju, en del okraja Beuthen,! južna okraja! Pless in Rybnik in neka*; teTi deli okrajev Tarnowitz in Lublinitz. Drugi okraji Gornje Šlezije pripadejo Nmčaji. Posebna kemisija sestavljena iz treh članov bo urejevala gospodarsko življenje ločenih krajev za dobo 10 let. ščanih dežel v njihovega boju proti) pre* drznosti mednarodnega finančnega ka« pitala. Vemo, da bodo — pravi Szende — uresničenju tega načrta napoti ogromne ovire. Dve deželi, ki sta hudo zadeti od usode, se nahajate še vedno v sovraž* nem taboru. Tudi najrahlejše zbližanje k Nemčiji bi izzvalo v Franciji najhujši protest. Rusija s svojimi velikanskimi pomožnimi viri in naravnimi bogastvi je izključena iz evropskega prometa. Hor* thyjeva Ogrska je ognjišče monarhisti* Čne zarote in zato ni sposobna za skle* panje pogodb. Polj sika je še vedno ne^ varna za vse svoje sosede. In bati se je tudi, da se bo vsaka dežela, ki ima za ne* koliko toček višjo vsiluto, branila skup* nega postopanja z drugimi. Ali, naj bodo ovire proti uresničenju tega načrta* za sedaj še tako velike, vendar je n:i druge porabne poti za osvoboditev od diktata zapadnega finančnega kapitala! turi, če bi ji ljudje s takimi naziranji in tafco duševnostjo odmerjali kruh. Kdor torej prihaja proti našim zahte* vatn na šolskem polju z «argumentom», da nimamo «več jih mest», je pritlika* vec, ki se plaizi ob tleh nizkotne nasprot* nosti in ne more obrniti pogleda v soln* čne višine — resnične kulture. Če nam prihajajo s takim «argumentom«, doka* zujejo le, da so prišli v zadrego, oziro* mai, da veljavnih argumentov sploh ni* majo proti naši zahtevi po šolah v me* stih in vaseh! Mi smo v svoji borbi za šelo dobro zavarovani s svojim stre* mljenjem po kulturi! Zato bomo vstra* j ali neomajno v tem boju kljub vsem « argumentom*!! In to noj bi Ml argument?! Ko so italijanski listi — sklicevaje se na češke zglede in posebno nai izjave predsednika Masaryka — hoteli, zavra* čati naše zahteve na polju šolstva ket neutemeljene in blazno pretirane, smo Vožns izjaue dr. itanssna o Rusiji Dr. Nansen, glavni komisar evropejskih rdečih križev za pomoč Rusiji je ime! pred drtevi razgovor z urednikom london. dnevnika »Daily Herald«, kateremu je poročal o lakoti v Rusiji dn o pomožni akciji proti tej bedi. Posebne važnosti so v njegovih izvajanjih misli, ki jih je izrazil v sledečih besedah: »Znano mi je jako dobro — je rekel dr. Nansen — da preživlja Anglija težko krizo brezposelnosti, ali lakota v Rusiji predstavlja problem, ki je mnogo bolj resen in nevaren.« »Angleški delavci morajo razumeti, da postane kriza, vsled katere trpi vsa Evropa no, kako bogato je preskrbljeno za Nem* j polje britanski proiivcdnji in dosledno angle ce v čehoslovaški republiki V šolskem industriji, ako se prepreči katastrofa na pogledu: cd najnižjih, do najvišjih šol' In pritisnili smo jih ob zid tudi z izjavami istega predsednika Masaryka, katere* ga so oni hoteli klicati na plan kot prh* čo, da so naše zahteve neutemeljene in drzne. Navedli smo namreč izjavo Ma* finančnega ka&HaBa na de^ie s slabo valuto Dr. Pavel Szende razpravlja v «Agra* mer Tagblattu» o potrebi, da bi se zdru* žile vse dežele, ki imajo nizko valuto. Ugotavlja, da je glavni vzrok padanja valute v srednjeevropskih državah žaro* ta devizne borze v Curihu, ki je glavna ovira, da ne more priti do ozdravljenja valute. Po vojni se je svet razdelil v dva dela. V prvi predel spadajo tiste države, ki jih je vojna strašno potlačila. V drugi pa resnični zmagovalci v vojni: Amerika, Japonska, nevtralne držrve, potem An* glija in — v nekoliki razdalji — Franci* j a. Vsaka država ima svoje mesto, ki prihaja do izraza v njeni valuti. Znano dejstvo pa je, da se je med tistimi ar/a* vami, ki zavzemljejo isto mesto, razvila polagoma močna solidarnost: vzajem* nost bogatili proti ubogimi Ne more se p*a reči, da bi v tej skupini srečnejših vladala evangeljska ljubezen. Pobijajo se med seboj srdito, čim so si njih inte* resi v navzkrižju. Čim pa gre za to, da uveljavljajo korist gospodarski močnej* ših proti šibkejšim, so pivi hitro zopet v objemu in se zopet obrača'jo skupno proti predmetu, ki ga hočejo izkoriščati. Mogočne države, ki razpolagajo z pe* izmemimi bogastvi, stoje nasproti oslab* ljenim. Dogodki zadnjih časov nas uče, da obstoji med vsemi deželami sveta tesna zveza, tako da beda ene dežele spravlja v nevarnost blaginjo druge. Na* glasiti pa je treba pri tem, da se ta ugo* tovitev nanaša na všeskupno gospodar* stvo, na vse prebivalstvo države. Ob tem stanju trpi skupno ljudsko življenje, dočim imajo izvestne skupine ogromne koristi. Pad valute je velika škoda za narodno gospodarstvo. Špekulanti a Is baisse pa delajo sijajne kupčije. Amerika je silno trpela na tem, da so evropske valute pa* dle. Ker sta industrija in trgovina zašia v zastoj, je bilo odpuščenih na stotisoče uradnikov in delavcev. Ali za finančni svet, za tretp valutnih špekulantov, je prišla mogoča konjunktura. Švicarska industrija se ne raduje na lastni visoki valuti, ker ta onemogočuje oddaja* nje izdelkov v dežele z nizko valuto. Ban* ke v Švici pa "nimajo vzroka za pritožbe, kajti od špekulacije z valuto, ki jo one vodijo in ni^d vladu jejo, jim prihajajo ogromni dobitki. V gospodarskem življenju se morejo dosegati dobički na dvojen način. Prva pot je produktivna: dela se in ustvarja blago, ki se prodaja. Druga metoda ob* stoji v tem, da se izkorišča gospodarska stiska slabe j šega. Tat poslednja pot je seveda udobnejša nego prva: nil treba delati, se truditi in se ubijati z rizikom, ki je vedno spojen z izdelovanjem bla)* ga in s trgovino. To je, seveda, zelo eno* stavno in se razvija gladko, Politični in gospodarski položaj sred* nje in vzhodne Evrope olajšuje v veliki meri izkoriščanje teh dežel. Mesto da bi oživljal blagovni premet teh dežel, jim šel ni roko, večal njihova kupavalno moč, gre amerikanski in zapaidmi kapital za tem, da te dežele še bolj potisne v gospodarsko razsulo, da bii v njih ceneje kupoval. Kaj se on zmeni za to, da se obrt in trgovina slabita: in da ostajajo delav* ske mase brez zaslužka! Kapitatl izkori? šča omahovanje valute, kupuje v deže* lah s slabo valuto za nizko ceno delnice, tovarne, nepremičnine. Tako postaja ti* sti kapital resnični gospodar v teh deže* lah. Tako stanje ne more dolgo trajati. Trgovina in industrija se morate slednjič upreti in vzpostaviti promet z ubožnejši* mi deželami. Potem zaključil finančni kas pital to dobo z ogromnimi dobički in or opanci ostanejo praznih rok. Temu izkoriščanju je treba napraviti konec. Najvažnejši pouk XIX. stoletja je ta, da je v organizacij j moč. To nam dokazuje današnja velika moč industrij* skega delavstva. Njihovo geslo se glasi: Proletarci vseh dežel, združile se! Zato kliče dr* Szende: Dežele z nizko valuto — združite se! Železni falangi dežel z vi; soko valuto je treba postaviti nasproti vzajemnost izkoriščanih dežel! Le s smo«; trenim, vzajemnim postopanjem se more zlomiti ta gospodarska premoč! Le dobro organizirana stsvka more izpametovati zaslepljene finančne sile. Tako skupno postopanje bi bilo najboljše sredstvo, da se industrija in trgovina dotičnih de* žel prisilita k odločnejšemu nastopu. Te dežele bi bile naravne zaveznice izkori* Ruskem.« »Norveška pomaga že izdatno; Švedska je poslala znatne množine hrane, ki se dela med stradajoče; Finska, Litva (bržkone je tukaj mišljena Latvija ali kakor jo drugače imenujejo Letonija, t. j. ona država, ki ima za glavno mesto Rigo. Op. ur.) in Etonska pomagajo koli- salrvka, ki je obenem zagotovil Nem*,kor je v njih močeh. Istotako Nemčija. Mnogo cem, da bo vsikdsr skrbel za tO, da. bo j francoskih občin je dovolilo podpore in celo v državi veljalo načelo pravičnosti in enakopravnosti za vse državljane brez razlike! — «čechoslovakische Corre* spondenz» pa ugotavlja. — zopet na -v dlagi številk in konkretnih podatkov — Perzija je oobljubila poslati po kaspiškem morju žito in riž, le evropske vlade niso še ničesar koristnega sklenile. Medtem ko se one dogovarjajo, vidimo da se v Argentini}! vpo-rablja žito za gorivo, da se na ta način osvob. skladišča za novi pridelek; v Ameriki gnije da imajo Nemci percentualno več ljuds j 2ito, s katerim so prenapolnjeni sylosi in žit-skih šol in več razredov nego Cehil! | niCe; Kanada razpolaga z dvema milijonoma Isto velja tudi za meščanske, strokovne! ton žita. Pri taki obilici bi bil zločin, ako bi se in srednje šole. Spričo takih neizi>odbit* | dopustilo, da od gladu pomre neizmerno pre-nih dokazov so ostali naši nasprotniki, bivalstvo Rusije.« seveda, blamirani Evropejci! V mrežo, ki so jo pletli nam, so se vlovili — oni sami. Kajti, mi smo jim mogli reči eno* stavno: dajte nam sorazmerno toliko, kolikor ima nemška manjšina na Ceo* kem, pa bomo zadovoljni in se ne bomo oglašali več s svojimi — pretiranimi za Kar se tiče vojakov rdeče vojske je dr. Nansen naglašal, da oni svojo nepreobilno hrano delijo s stradajočimi in da se sovjetska vlada čisto nič ne okorišča od hrane, ki prihaja za stradajoče, marveč da se ta hrana pošilja naravnost na mesta, kamor so določena. Iz teh Nansenovih izvajanj sledi jasen zaključek, da morajo ostale države pomagati Rusiji, siji. Bodo Ii vlade velikih držav poslušale glas zdravega razuma ali se bodo dale voditi po slepi strasti? To nam bo pokazala bližnja bodočnost. litevami! Prišli so v zadrego. Zadrega pa 1 da se osvobodi od lakote in da vpostavi svoje je nevaren svetovalec, ker rada zavaja! razrušeno gospodarstvo, ako hočejo one same človeka, da govori in piše neskladnosti,! preboleti 1*rizo brez po:selnosti. in nMdego j - & •»vi* t rp t___ • ' gospodarsko katastrofo, ki bi z matematično da se torej vnovič blamira! Tako s; je.fočJostjo vzročiIa splošno evolucijo z vs*- zgod.ilo tudi nekemu tržaškemu listu, ki ; ^ grozotamii ki jih "sedaj vidimo v Rusiji, je hotel izpodbiti naše zahteve glede — solstva s trditvijo, da mi Jugosloveni v Julijski pokrajini nimamo — velikih mest!! In to naji bi: bil veljaven argument?! Res je sicer, da srednje šole spadajo v večja mesta, kjer je prilike, da se učenci ne le znan. izo h te vami po srednjih šolali pošiljati v Sežano, v Tolmin, Ajdovščino, ali- mor* da celo — na Otlico! Sicer pa tudi to ni res, da mi nimamo večjih mest! Trst, Gorica, Pazin, Pula so istotako naša, ka* Dnevni v©$ti Naši poslanci pred svojimi volilci. Shod, ki sta. ga sklicala poslanca dr. WiU fan in Lavrenčič minole nedelje v Vipa* vo, je kar najlepše uspel. Razsežna Hro* vatinova dvorana je bila polna zboro* valcev. Shodu je predsedoval posestnik Edvard Žvanut z Lozic. Prvi je govoril poslanec Lavrenčič o političnem poleža* ju in je razpravljal o raznih gospodar* kor italijanska, ker so jezikovno meša^ skih vprašanjih. Ža nr>- - dr. Wilfan na! A: dejstvo, da je okolica povsod slovenska ali hrvatska; prek in prek, in da srednje šole niso namenjene samo z.i mesta, ampak tudi zla prebivalstvo dežele, je velike, rekli bi važnosti. Torej že glede frednjih šol šepa «ar* gumen t» laškega lista na vseh nogah. Kaj pa še le glede ljudskega šolstva! Le gla* vai, v kateri se pojmi mešajo, more gos voliti, da tudi ljudska šola spada v «več= j a mesta». In če teh ni, pa naj ljudstvo — ostane brez šole!! Tako naziranje ni le nespametno, ampak je naravnost protikulturno! In taka tudi o gospodarskih vprašanjih, potem o vprašanju avtonomije in o raztegnitvi vojaške dolžnosti n-a naše pokrajine. Z vsem svojim vedenjem so zborovale i po? odločilne j kazali veliko razumevanje za javna vpra* šanjia* izredno politično zrelost, o moško narodno zavednost, kajti sledili so go* vernikoma z veliko pažnjo in je tudi več zborovalcev razumno poseglo v raz? pravo, ki se je razvila. Podrobnejše poročilo pride. «PiccoJo» o članka poslanca Giunte o «ne-hvaležnosti» Tržačanor napram državi. «Pic-colo^ je posnel članek poslanca Giunte, ki smo ga omenjali včeraj tudi mi. Zelo značilen za metode «Piccola» in njegovo — premete- bitotf Jjudie, ki vedno kriče, da. so no* ^ost je uvod, ki ga je napisal. Pravi namreč, feiteiji Kulture in da hočejo sin ti Kulturo, da izvajanja poslanca Giunte osvetljujejo name d našim ljudstvom! Gorje naši kub:! ziranje «fa$istovskih zvez» o sedanjem poli- tičnem položaju v Trstu. Potemtakem bi hote! «Piccolo» razbremeniti Giunto od odgovornosti za njegove lastne izjave, od očitanja nehva-ležtrcsti, ter jo zvaliti na bojevnike. Dejstvo pa je, da Giunta nikjer ne omenja, da navaja naziranja fašistov, marveč govori le v svojem imenu. Saj pravi med drugim, da on, Giunta, ni prav nič zaljubljen v monarhijo, kot institucijo, ne v dinastijo, ter dostavlja: < Ali, dokler ne bo republike — in da je ni še, ni naša krivda bi bilo bojkotiranje kralejvega obiska istovetno s^pospeševanjem blaznih nad tistih, ki ravno v^Teh dneh začenjajo misliti zopet na odhocf Italijanov!» Jasno je torej, da je tu govoril le Giunta v svojem in izključno svojem imenu. Zakaj ga torej hoče <>Piccolo^ skrivati za hrbet bojevnikov? Zakaj? Mari se inu zdi, da se je člankar nekoliko nerodno zaletel z izpovedjo svojega naziranja o monarhiji in dinastiji. To je za «Piccolo» malo mučno, ker je ravno on, «Piccolo», z vsem svojim aparatom sitil k izvolitvi takega poslanca. Zato bi moglo pasti nekoliko sence tudi nanj! Zamera na izvestnih visokih mestih pa bi mogla biti nekoliko neprijetna za Giunto in za «Pic-cola». Nova parlamentarna skupina v Italiji, V zadnjem času se opaža med italijanskimi liberalnimi strankami važno gibanje, ki gre za tem, da bi se vse takoimenovane demokratičn« stranke združile za skupno parlamentarno politiko pod enotnim vodstvom. Liberalni demo-kratje, reformni demokratje, neodvisni dem& kratje i. dr. bi stopili v to novo zvezo. Spodbudo k temu zbiranju italijanskih demokratičnih moči je dala stranka socialne demokracijo, ki je imela pred par dnevi shod v Milanu. Ako se ta načrt uresniči bo Štela ta zveza okoli 180 poslancev. Imenovala se bo »demokratična skupina«. Vode! Vode! Tako kliče včerajšnja «Era s skoro jokavim glasom. Trst nima zadosti vode! Temu dejstvu pripisuje < Era» tudi izredno veliko umrljivost, posebno pa širjenje jetike. Statistika o prvem četrtletju letošnjega leta kaže, da je umrlo v tej dobi na pljučnih boleznih skoro še enkrat toliko ljudi nego v istem času v letu 1888. Res je sicer, pravi «Era», da je ta žalostni pojav tudi posledica pomanjkanja in trpljenja v času vojne. Ali, nikdo ne more tajiti, da so zdravstvene razmere v našem mestu skrajno neugodne. Sicer niso bile ugodne nikdar, ali sedaj so postale naravnost žalostne. Trst ima med vsemi velikimi mesti največji odstotek smrtnih slučajev. To pa v prvi vrsti radi pomanjkanja vode! P« osemdesetletnem proučevanju problema vodt — tako jadikuje «Era» —, potem, ko je podala svoje mnenje — se nahajamo danes v tako hudem položaju, da je javno zdravje v resni nevarnosti! Trst ne more čakati več na rešitev tega vprašanja. Ne more dopuščati, da bi se najnevarnejši sovražniki javnega zdravja in življenja množili. Kajti, edina racijonelna in gotova obramba je — voda. Sedaj pa manjka vode za kopeli, za stranišča skoro vsega mesta, za kuhinje, za namakanje ulic, za stotine in stotine rodbin, in vprašanje vode je postalo strašno vsakodnevno vprašanje. Res je sicer, da je letošnje pomanjkanje vode provzročila tudi suša. Ali sedanji položaj je nevzdržljiv tudi za normalne čase. Mora priti rešitev v zaščito življenja in zdravja meščanov. — Ta jeremijada «Ere» je oprta, žal, na golo rcsnice. Samo neko vprašanje bi stavili mi tržaškem listu: a ii ni pred nekoliko meseci tudi on v velikem zboru prepeval slavo mestni upravi, ki da je poskrbela, da bo mesto izdatno poskrbljeno z vodo z otvoritvijo izvira v Žavljah? Sedaj pa niti ne omenja tega vodeno-zlatega zaklada, ki naj bi bil prinesel mestu rešitev iz tega strašnega pomankanja. I seveda: enkrat je treba prižigati svečo slavni in modri upravi, potem pa zopet prebivalstvu, ki trpi pod to upravo1! Tako bi hotel ostati v dobrem prijateljstvu na obe strani! Samo šment je ta, da postaja s Lem načinom niti uprava boljša niti trpljenje ljudstva manjše. * Prosimo vse v mestu bivajoče in v Julijski Benečiji pristojne Jugoslovane, da se zglase v uradu političnega društva «Edinost» v Trstu, ulica Sv. Frančiška 20, I. Šentjakobčani naj se zglase v konsumnem društvu vsak dan po 7. zvečer. Izostane naj nikdo! Državna višja realka in gimnazija v Idriji. Na tem zavodu je razpisanih več učiteljskih mest, in sicer za klasično filologijo, slovenščino, matematiko in fiziko. Če bi ne bilo na razpolago usposobljenih moči. pridejo v poštev tudi suplenti, ki so končali vseučiliščne študije. Prošnje na ravnateljstvo. — Danes nam primanjkuje profesorjev. Kaj bi bilo, če bi ta ali oni na oni strani, ki se < mučeniči» in «junačine, pogledal malo sem in pokazal, da ima res ljubezen za naš rod in za našo mladino. Mi se bomo počasi navadili verjeti samo dejanjem in ne več besedam. Šentjakobska CMD sklicuje danes ob navadni uri sejo. Mladinsko društvo «Prosvela» vabi na sestanek vse člane in članice, kateri mislijo vstopiti k mandoliništiČni skupini. Sestanek se vrši danes dne 13. t. m. ob 19lA. ? PODLISTEK Rese Thevenin. Železni malik — Bila je plemenita smrt! — je rekel Peter Desroches. — Da. In bo nama v zgled. Ne poznam minulosti najinega nesrečnega tovariša, ki je odnesel svojo tajno v grob pod zlato krinko. In če je bil tolovaj, je bil junaški tolovaj, vreden tistih strašnih osvojevalcev, katerih potomec je bil, kakor je rekel, in je podedoval po njih tudi železen pogum. Škoda, da se je rodit za štiri stoletja prepozno: sicer bi bil na strani Pizzara in Orellana heroj. — Kako strašno mučenje, prijatelj moj! — Morda si ga je izbral on sam. Ako ni v starih tradicijah, ki so jimo ti divjaki tako udani. — Ali nam je zgodovina sporočila o. takih torturah? — Da. Ko so, po zavojevanju, Španci postali gospodarji teh krajev in so svojo strast za dr agoceno kovino tirali tako daleč, da so svoje konje podkovavali z zlatom, se je dvaj-settisoč Indijancev, pod poveljstvom Quiruba, dvignilo proti tujcem. Vzeli so Logrono in poklali prebivalstvo. Polastili so se guvernerja v Jaguornongo, Juana de Salmas ter ga mučili na sličen način, »da bi videli — so rekli — da-Ii more v stopljenem zlatu nasititi svoj pohlep bo bogastvu«,.. Nič novega pod solncem, tudi če je solnce bog! — Če je tako, če ohranja to ljudstvo zvestobo staremu zakoniku, kako bo najina kazen? Kako so kaznovali bogoskrunstva? — Bogoskrunstva? — je ponovil profesor, zbirajoč v glavi svoje znanstvene spomine. Oh — je rekel potem — nadejajmo si, da nama prizanese jo tako strašno mučeništvo! — Kakšno bi bilo? — Da naju zakopljejo živa! — Ah! — je vskliknil Peter Desroches, po-bledivšd. Zakopana živa! Strašno zares! Umolknil je in se je zamišljen povrnil k oknu. Vzdihnil je globoko kakor da ga že mučijo predhodniki dušenja. Bilo je poludne in na obzorju je gorelo solnce v svojem žaru. Nič se ni gibalo. Perje na drevesu se ni ganilo v blesteči vročini. Le na enem mestu neba se je dvigal en kondor višje in višje, gori nad gorami, komaj viden, ter je krožeč razpenjal pero ti. Tako so minule dolge ure, k onista ujetnika izmenjala niti ene besede, dokler ju ni ropot korakov iztrgal iz ramišljanja, da sta vstala. Mavrici j Tarnier se silil k nasmehu in rekel: — Prihajajo, da nam povedo, da je najin re-kurz zavrnjen in da nam bi dali poguma. — Drugo je povsem nepotrebno. Poguma bova imela — je odgovoril gospodar s težkim glasom. Vrata so se odprla in vstopil je navadni svečenik in rekel: — Tujca, vajino posvetno trpljenje se bliža koncu. Usmiljeni bogovi vaju kličejo na sveto luč, da vaju očistijo. Poglejta v solnce, videla je bosta še zadnjikrat: to je dan, ko zapustita ta svet! — Ne bi nama mogli naznaniti na bolj lju-beznjiv način, da nas hočejo usmrtiti! — je pošepetal Mavricij Tarnier gospodarju na uho in ye dodal glasno: — Dobro, pripravljena sva! — Vem — je nadaljeval oni drugi —. Toda« če hočeta zbrati svo|e svoje duše in zbrati se v misli bogov, vedi-ta, da je tempelj vama odprt! Tam morete moliti k Bogu svojih očetov, kajti, spričo smrti, vaju ne moremo siliti, da bi častila naše. — To je že nekaj! — je pripomnil Mavricij Tarnier ironično. — Odvedite naju, kamor se vam zdi; prosiva vas samo nagle in ne sramotne smrti, ker nisva zaslužUa nečastnega mučenja. — Bogovi odločijo, brat moj. V tem pogledu jih še nismo povprašali. Njih prosita milosti, ki jo želita. Sle^ta mi! In začel se je premikati kot kažipot ujetnikoma. Došli so do male, osamljene kapele templja, v katero so vodila nizka vrata, ki so se zopet hitro zaprla. — To pot sva res blizu konca! — je rekel gospodar —. In zadovoljen sem, ker pričakovanje v strahu je hujše, iego vsako mučenje. — Res, konec je tu — je pripomnil Mavricij Tarnier. — Nobene nade ni več, da bi se mogla rešiti ali pobegniti. Nimamo več talismana, ki odpira trdno zaklenjena vrata. Moža sta obmolknila, poglobljena v svoje misli. Po dolgem molku je vprašal gospodar: — Prijatelj moj, danes zjutraj so prisostvovali mučenju samo svečeniki solnca — ali ni res? — Svečeniki, ljudstvo in železne stvari! Čemu me vpraiujete o tem? Mar! se nadejata, da iit mogla... — Ali ne more uganiti vzroka? Ali niso svečenice Solnca prisostvovale prizoru? — Me. ne. nfco. Ali bi hoteli morda...? Iz Trsta do BelM (Vtisi s potovanja.) —X— Kdor je imel priliko videti Jugoslavi* jo še pred 2 letoma in potuje diatnes tja, bo opazil velikanski napredek v konso* lidaciji države. Zidovje, ki se je zde* lo, da se bo pod težo revolucionarnih in separatističnih valov podrlo, stoji trdno. Gre le še z-ai notranjo ureditev. In tu so težkoče. Toda po večini imajo svoj izvor v oni veliki gospodarski I«n družabni krizi, ki je sad svetovne revo* lucije, in pod katero se šibe vse, tudi stare, urejene države. Nova ustava je predmet velike neza* dovolj nosti in je izzvala nove politične borbe. Toda česar ne zmore političen sistem, bo storilo vsakdanje življenje. Predvsem gospodarsko. In na tem polju gre svež razmah preko cele države. Ju* goslavija ki je bila ob svojem postanku takorekoč brez tvornic, ima danes že lepo industrijo. Ljubljanski veHki se* menj nam je nudil ravnokar pogled v industrijalno Slovenijo. Nič manjši ni napredek v drugih pokrajinah, pred; vsem na Hrvatskem. A vsaka tovarna je nova vez, ki veže različne dele v gospodarsko celoto. In le gospodarske celote bodo lahko izdržale gospodarski boj, ki že pričenja na svetovnem oozorišču. Težko sopee nas pelje vlak po kras= ki planoti. Morje, ki nas je spremljaš Io do Nabrežine, je že davno za nami. Na levo in desno vidiš le borove naša* de, pa senožeti, vse požgane od soln; ca. Tu pa tam ti pade v oči spakedrano preveden napis na kolodvoru. S prezir* ljivim smehom se obrneš stran. Postu* mia, zadnja postaja Italije. Postojna! Čudna usoda te je zadela ! Prijazno se, belijo tvoje čedne hiše in nad rdeč -mi strehami se še vedno mično dvigata stolpa mestne cerkve. Toda življenje, ki bije pod njima, je novo. Postavljena na prag 2 velikih držav, glasovita po svoji jami, postaneš laho poznano med* narodno križišče, dika in ponos primor* skega Jugoslovenstva. Toda zato je tre* ba, da končaš s prijetnim patrijarhal* nilm življenjem, pa, se spustiš v tekmo s tujcem, ki poželjivo stega Toke po tvo* jem bogastvu. Zlasti na gospodarskem polju. Pošiljaj svoje sinove v trgovsko šole, da bodo v stanu organizirati tvoj kapital; le podjetnost tvojih sinov te bo rešila ... Iz raznršljevanja ne vzbude itaUjatn« ski finaaicarji in karabinerji. Treba od* preti kovčege, pokazati potne liste. Prc* gledovanje gre naglo. Po Vz urnem preslediku zapustimo postojnska tla. Vse je na oknih pa radovedno išče me>-io Toda ne opaziš ničesar. Zanimi, V Trstu, dne 13. oktobra 1921, »EDINOST* Stran m 16, ki je bil ranjen v bližini mestne zastavljalnice s krogljo od samokresa v čelo. Erjavec je bil odpeljan z nekim avtomobilom v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč. Nihče izmed fašistov ni bil aretiran. Vesti z GoriSkega Dramatični krožek G. S. O. uprizori v nedeljo, dne 16. t. m. v Mozetičevi dvorani v Solkanu pri Gorici F. S. Finžgarjevo ljudsko zgodbo «Veriga». Ta igra je nalašč ustvarjena za podeželske odre in nam kaže, kako jeza in sovraštvo človeka ženeta v propast, mu uničujeta družinsko srečo, zapravlja premoženje ter ga končno tudi duševno ugonobita, da išče pravico, kjer je ni, ne vidi pa sprave in rešitve v prijateljstvu in miru, dokler ga kak grozen Čin ne prebudi, da zopet trezno misli. Tedaj hoče rešiti, kar se še da, pa je navadno že prepozno! Ker so isti igralci dosegli z «Verigo» že v Prvačini nad vse pričakovanje velik uspeh, pričakujemo, da jo to pot v Solkanu uprizore tem popolnejše in umetniško izdelano, Predstava prične točno ob 17. uri. Gori-čani in okoličani, prihitite v nedeljo vsi v Solkan! Iz Sežane. « Sežanski podporni odbor« priredi v nedeljo dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani hotela «Pri treh kronah* zabavni večer s koncertom, plesom, srečkanjem, šaljivo pošto itd. Pri koncertu bodo iz prijaznosti sodelovali, sežanski salonski orkester in razni solisti, med njimi tudi dobro znani naš rojak konservatorist g. Štular. Na programu so izbrani komadi svetovnih skladateljev in nam obetajo mnogo umetniškega užitka. Čisti dobiček je namenjen občinskim revežem, beguncem in invalidom, zato upamo, da bo vsak uvidel plemenit namen ter se brez-dvomno udeležil te prireditve v svesti si, da bo s tem tudi on pomagal tem revežem do koščeka kruha ali tople obleke za bližajočo se zimo. Vrnitev svetagorske podobe M. B. Preteklo nedeljo je videla Gorica cerkveno slavnost, ki je radi njene veličastnosti ne moremo šteti med vsakdanje dogodke. Prinesli so podobo svetogorske M. B., ki je bila od početka vojne med Avstrijo in Italijo do danes v cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani, nazaj v Gorico. Goriški knez in nadškof je bil šel z dvema dekanoma in o. gvardijanom s Svete gore v Ljubljano po podobo. Podobo so pripeljali v Go-I rico na avtomobilih. Na Rojcah je čakala na prihod avtomobilov ogromna množica. Ko je poslanstvo dospelo, se je razviLa veličastna procesija, ki je spremljala podobo M. B. skozi mesto v stolno cerkev. Vse je bilo v cvetju in vencih. Mesto je bilo okrašeno. S procesijo so šle tri godbe, gojenci in gojenke šol in zavodov, zastopniki oblastev in društev, veliko število duhovništva, dva škofa, pevci, dekleta v narodnih nošah, ljudstva pa je bilo toliko ob straneh, da so morali na nekaterih mestih delati pot orožniki na konjih. Podobo so zaenkrat dali v stolno cerkev, na enega stranskih altarjev. Baje jo kmalu prenesejo na Sv. Goro. Cenzura. Človek bi mislil, da je odpravljena cenzura. Politični listi prihajajo redno. Po pošti lahko dobiš na stotine knjig. Če pa se pripelješ skozi Podbrdo, ti na carinski postaji pregledajo vsebino vseh knjig, če ni v njih kaj nevarnega, in drže Še prepovedi, ki smo jih bili vajeni pod vojaško oblastjo prva leta. Ti gospodje bi se lahko toliko modernizirali, da bi vedeli, da ni nihče tako zabit, da bi «pre-povedane» reči nosil skozi Podbrdo; ko pošte nihče ne cenzurira, to vendar ni treba. Barov! » nesretne frfve v Istri G. Srečko Toroš nabral v gostilni Božiček v Sp. Idriji 32, nabiralna pola it. 131 g. Ivana Šverko 39, vesela družba iz^Ajdovščine v gostilni ~ Skupaj (Pri zadnji objavi se mora* glasiti skupni znesek mesto 8 9 tako, da bi se moralo glasiti 139.113'35 L in ne 138.113'35 L. Vesti iz Istre Iz Ricmanj: Kakor znano, je priredilo pevsko društvo »Slavec« iz Ricmanj dne 25. sept. vrtno veselico, katere polovica čistega dobič-_ka je dobil odbor za istrske žrtve. Slavnost je bila prava narodna manifestacija, ker vese-lični prostor je bil poln našega naroda iz Istre, Trsta in iz tržaške okolice. Sodelovala so razna društva, ponajveč iz okolice Trsta; celo iz daljnih Barkovelj so prišli znani »Adrijaši« počastit slavnost. Med posameznimi točkami sporeda so svirale razne godbe, tako iz Sv. Mar. Magdalene, iz Boršta in celo godbeno društvo iz Sv. Barbare (Miljski hribi) se je potrudilo in se ni strašilo dolge poti v Ricma-nje. Prišli so, ker so se zavedali, da gre za sveto stvar — za naše mučene brate. Pogrešali smo pa našo domačo godbo, ki je vabilo odklonila, češ, da je malo godcev. Kadar so svirali po »šagrahc za denar, po gostilnah (kar se je godilo vsako nedeljo, do veselice) za par litrov vina, jih je bilo dovolj; sedaj so pa kar naenkrat zmanjkali! Res je pri godbi par mladih mož, ki so odločno zahtevali, naj godba sodeluje, ali kapo-banda — kakor se rad sam nazivlje — ni hotel nikakor, ker ne bi bilo neslo. — Še nekoga nismo opazili med udeleženci, namreč našega občinskega svetovalca — torej prve glave v vasi. — Zakaj? Morda je prisostvoval »koncertu z gašem«. Najbrže je imel slavnostni govor, ali je pa fotografiral, oziroma elektrizi-ral udeležence pri »zažiganju gaša«, ki se je vršilo menda tudi 25. septembra. — Vamp II. Knjiievnoft in umetnost Cenik „Učiteljske tiskarne"^ v Ljubljani je ravnokar izšel. Obsega: I. Šolske tiskovine. II. Učne knjige. III. Mladinske knjige (Primerne za šoiarske knjižnice.) IV. Nekatere leposlovne knjige (za odrasle.) V Šolski zvezki. VI. Šolske potrebščine. — Cene so določene v dinarjih. »Obris zgodovine italijanskega slovstva. Pod tem naslovom je izšla v „Učite'i-skem listu" (štev.: 7., 8., 10., 11.) kratka pregledna študija o zgodovini italijanske literature, ki jo je spisal učitelj Jože Rupli i k. Snov je razdeljena na tri dele. (I. Postanek in razvoj italijanskega jezika. II. Sistematični pregled leposlovne zgodovine. 111. Kratki življenjepisi najznamenitejših italijanskih pesnikov In pisateljev.) — Ker Slovenci nimamo menda nobenega enotnega pregleda o zgodovini italijanskega slovstva, opozarjamo na razpravico vse one, ki se za to zanimajo. „Divina Commedla" v slovenščini. Prof. dr. Joie Debevec je poslovenil — kakor znano — Dantejeve »Nebeške komedije" I. in II. del („Dom in svet«.) Letos se Je lotil III. dela, „Raja". Prevel in razložil je že 2 speva. Tako bomo imeli Slovenci v kratkem celoten prevod „Dantejeve komedije*. Josipina Turnogradska: „Zbrani spisi". Izšel je I. zvezek zbirke „Slovenske ženske knjižnice", ki jo izdaja „Mariborska tiskarna". Prinaša zbrane spise naše prve slovenske pisateljice Josipine Urbančičeve — Tomanove (1833.—1854), znane po svojem psevdonimom „Turnogradska". „Galerija naših velmož*. „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani je izdala I. serijo „Galerije naših velmož" in sicer Vodnika, Slomška in Stritarja. Oblika 62X48 cm. — Cena 7*50 D (30 — K.) Nove knjige o telovadbi. V zadnjem času je izšlo v Jugoslaviji mnogo knjig o telovadbi, ki bodo gotovo dobrodošle vsem našim učiteljem telovadbe in telovadnim društvom: 1. Ivo Pire: „Mladinske in telovadne igre"; I. del: Proste igre. (Založila „Orlovska zveza".) — 2. J. Bajželj: „Vaje na bradlji". (Slov. sok. zveza"). — 3. „V a d ni k " ; I. del: Proste in redovne vaje „Orlovska zveza". Op.: V najkrajšem času izide II. del: Vaje na orodju. — 4. D. L. Pivko — A. Schaup: „Telovadba I. Razlaga tel. teorije in navodilo le vodstvu tel vaj po Tyrševem sestavu. („Slov. šol. matica") — 5. D. L. Pivko: „Telovadne igre", I. del (2. izdaja). — 6. D. L. Pivko: „Telovadne igre"; III. del („Sok. savez SHS"). — 7. A. Schaup: „Prosti skoki" („Sok. zavez SHS"). — 8. D. L. Pivko: „Plezanje ali penjanje" („Jugoslov. sok. savez). — 9. Dr. L. Pivko: „Kratka metodika telovadbe" G,Jugoslov. sok. savez"). — 10. D. L. Pivko: „Učni načrt za šolsko telovadbo nižje stopnje („Slov. šol. matica"). — 11. D. L. Pivko: „Učni načrt za telovadbo na štirirazred-nih deških meščanskih Šolah moške deške dece od 11. do 14. leta". (Popotnik"). — F. E. Dantejeva številka «Mladike*. Izšla je prekrasna Dantejeva številka «Mladi-ke» z bogato vsebino. Več o tem prihodnjič! Šport Velika kolesarska dirka za „Primorsko prvenstvo 1921 Bil je to športni dogodek prvega reda. Čeravno za dirke ni bilo posebne reklame, je vladalo zanjo obče zanimanje. Priča temu so bile dolge vrste ljudi, ki so čakale dir kače po vseh krajih, skozi katere so šli, ter jih prisrčno pozdravljali. Posebno veiiko zanimanje smo videli na Prošeku, v Mirnu, Gorici, Solkanu, Kanalu, v Ajdovščini, v Št. Vidu, na Razdrtem, v Senožečih in v Sežani. O Opčinah niti ne govorimo. Že zju- traj zgodaj se je nabralo tam tam več sto ljudi, a popoldne ob prihodu je pozdravljala dirkače tisočglava množica. Seveda je bila mladina najbolj častno zastopana. Ona je v prvi vrsti poklicana koi gojiteljica športa in veseli nas, da zmisel in ljubezen za šport pri naši mladini raste. Več zanimanja bi bili pričakovali glede udeležbe same. Ob odhodu se je predstavilo samo 17 dirkačev. Toda opazili smo nekaj drugega: Tekom vse dirke so se dirkačem pridruževali številni ..dobrovoljci" ali kakot jih je neki dirkač hudomušno označil, »civilisti" ter spremlj-jli dirkače ure in ure daleč. Posebno nam je padel v oči mlad, krepak „civilist" v ki je spremljal dva prva dirkača, Hvalo in Široka, od Razdrtega do Opčin ter jima bil neprestano za petami oziroma za kolesi. Dobili smo ufis, da se mnogi in mnogi niso upali priglasiti k dirki in da so hoteli prej videti in poskusiti, kako taka dirka izgleda od blizu. Pri prihodnji dirki, ki se bo vršila, upamo, kmalu, bo udeležba gotovo večja. Tržaško kolesarsko društvo „Balkan", katerega vstrajnost in resnost smo poznali posebno v zadnjem času, nam jamči, da bo častno rešilo naloge, ki ga tu čakajo v pri-hodnjosti. In Še nekje smo našli malo zanimanja: Ko smo prišli zjutraj na Opčine, smo se s strahom vprašali: „Kaj, samo če gospod Ivan Će h ima med Slovenci avtomobil v Julijski Pokrajini?" No, tekom dirke smo se potolažili: Srečali smo več kot par naših avtomobilov. Tudi v tem oziru upamo, da bi zanimanje pri prihodnji dirki večje, — Dirka je bila prirejena za dve skupini, za takoimenovane „turiste", t. j. kolesarje, ki se niso udeležili še nobene dirke in ki imajo navadno težje kolo, ter za „dirkače — diletante", ki so sodelovali že pri kaki dirki. Pričakovati je bilo, da se bo za skupino „turistov" prijavilo največ tekmecev. Bilo pa je narobe. Tajnik k i. društva „Balkan" g. Kovačič je zamogel dati ob 8*30 znamenje za odhod le 6 „turistom". Pol ure pozneje so jim sledili „dirkači", 11 po številu, in sicer 5 Tržačanor, 4 CoriČani in 2 Kraševca. Občinstvo, ki je je bilo navzoče pri odhodu, je z nekako vsiljivostjo praševalo posebno po Postojnčanih. „Dirkači" so se dolgo držali v skupini, le Colja iz Gorjanskega je imel smolo že na Prošeku, kjer se mu je zvilo kolo; s kraševsko žilavostjo pa jc vendar ves čas zasledoval dirkače ki so mu utekli za dober kos ceste in dosegel ob koncu lep uspeh. Na rebri, ki začenja za Devinom ter pelje mimo Jamelj, se je začela skupina^ Širiti, posamezni dirkači, predvsem Hvala, Širok, Tomšič, Šicerlavaj in Uršič so začeli „lomiti" ter so se kmalu otresli ostalih, ki so pa v večji ali manji ra dalji krepko pritiskali naorej. Pri Jamljah se je odtegnil Fran Kralj. Škoda, ž njim je dirka izgubila zanimivega tekmeca, Pred Gorico so „dirkači" dotekli že prve „turisie * in v dolgi vi sti so pretekli Gorico, kjer jih je nedeljsko korzno občinstvo z zanimanjem gledalo in, kar je bilo Slovencev, z veseljem pozdravljalo. Ob razbitih hišah, ob opustošenih poljih, mimo kavern in zaraščenih jarkov in mimo prijaznih skupin domačega ljudstva gre dirka naprej ob Soči. V glavnem se že vidi, kakšen bo izid. Na čelu so Tržačan Gjra d Hvala, ter Goričana Franc Širok in Tomšič tesno drug za drugim, njim sledi za kakih 500 m Josip Urš č iz Vipave in zopet za kakih 500 m Josip Škerlavaj iz Trsta. Med njimi pa sta turista Rafael Frančeškin iz Vrtojbe in Franc Brcar iz Opčin. Dirka postaja nezanimiva, v Gorico pride prvi Ši-rol-c, tik za njim Hvala in Tomšič, v Razdrto prispe prvi Hvala, tik za njim. Širok in Tomšič, ostali vedno v isti vrsti. Šele za Razdr-»em, ko je prt veliki strmini, ki vodi do Senožeč, Tomšič stopil s kolesa, najbrže misleč, (kar je nek naš spremljevalec omenil), češ kaj bi se brez potrebe mučil, ko mi je tretje mesto zagotovljeno, je postala tekma zanimiva. Širok in Hvala, ki sta strmino premagala z lahkoto, sta jo veselo urezala po lepi cesti proti Sežani Dosegla sta mestoma brzino od 30 do 50 km na uro. Hvala je nekako ra posajeno razpoložen, njegov tempo je nereden, Širok pa vedno enakomerno, resno pritiska s svojimi močnimi mečami. Skušata večkrat „pobegniti" diug drugemu, toda koj se dotečeta. Drug ob drugemu preletita Senožeče, ravno tako Štorje in Sežano, gospod Čeh, ki jima s'edi z avtomobilom, pravi, da bosta dobila vsak pol prve nagrade. Tu kakih 200 m pred ciljem švigne Hvala bliskoma naprej, Širok se takoj zave, toda prepozno je. Burno pozdravljen od mnogobrojnega občinstva in ob veselih zvokih sežanske godbe pride prvi do cilja, koj za njim v razdalji enega kolesa pa Širok. Za nekaj minut jima je sledil Tomšič, a nato kot prvi „turist" Rafael FrančeŠkin. Velikih nezgod med dirko ni bilo. Hvala in Uršič sta padla enkrat brez znatnih po-škodeb, Hvali je enkrat počilo zračno črevo. Največjo smolo je v tem oziru imel krepki lonjerski turist Anton Maver, ki je trikrat moral mašiti počeno črevo, ki pa je kljub temu prišel med , turisti" kot četrti do cilja. Red prih. je bil sledeči: Dirkači: I. Hvala Go-razd, ob 3 h 35'34"; II. Širok Franc, 3h 35'35 V5; III. Tomšič Franc, 3h 45'34'!,; IV. Uršič Josip, 3h 59'373/5 ; V. Škerlavaj losip 4h 20'51 V5 ; VI. Colja Josip iz Gorjanskega ob 4h 20'53"; VII. Kožuh Josip il Gorice ob 5h 4*21''. — Turisti: I. FrančeŠkin Rafael ob 3h 45'56"; II. Brcar Franc, 4h 21'45"; III. Placer Anton iz Lokve ob 4h 44'28"; IV. Maver Anton 5h 12'37" Razen tega se je dne 9. t. m. vršila pod okriljem kol. dr. „Balkan" na Opčinah tekma v hitri hoji na 10 km. in v teku na 100 m Pri hitri hoji je krepki ProseČan Mirko Miiič prišel z lahkoto kot prvi. Napravil je 10 km. v 58'5". Sledili so mu: Hanči Dobnik v GO'56"; J os p Koren 6r09"% ; Drago Milič 61'42"; Vladimir Cibic 62'253/, ; Just Blažina 62'4S% ; Tršar 66'083/B. — 10u m je pretekel prvi GustI Stare v 12"i /o; sledil mu je Anton Turk v razdalji 3 m in Ivan Mikelič 2a 8 m. Kolesarskemu društvu „Balkan" čest' amo na srasno uspelem dnevu, naši zdravi mladini pa kličemo: Le naprej, kolikor mogoče manj v krčmo, ven na zrak, k veselemu, zdravemu športu 1 To sn ono Prizor iz gladujoče Rusije. Ruski emigrantski listi so polni slik iz onih krajih Rusije, v katerih se je pojavila lakota. Tako priobčuje neki list pismo iz Samare, iz katerega posnemamo samo en prizor, ki se je odigral na begu ljudstva iz pokrajin gladu in ki nam dovolj jasna in žalostno kaže vso strahoto ruske katastrofe: Najbolj strašno je bilo, pravi pismo, ko smo šli čez reko. Radi suše so se pojavile ogromne množine steklih psov. Sedelo nas jc mirne skupaj voč sto ljudi, ko nam je pri-dirjalo nenadoma nasproti šest do sedem napol nagih oseb. Za njimi masa ljudstva s koli, ki je skušala nagnati nesrečnike v neko kolibo. Po daljšem boju so jih v resnici spravili v neko izbo, ki so jo potem zažgali, prepus-tivši nesrečnike usodi. Pozneje smo izvedeli, da so bili dotičniki popadeni od steklih psov in da so postali že velika nevarnost za ostale ljudi. Prizor je napravil na vse silen vtis. Ko smo se vrnili v Moskvo, so mnogi izmed nas zblazneli. Včasih se mi je zdelo, da smo splob vsi pobesneli in zblazneli . . . Nagrade bivšim vojakom v Zedinjenih državah. Bank of America v New Yorku je sestavila statistiko o nagradah in pomoči, ki jo razne zvezne države nudijo bivšim vojakom, ki so služili v svetovni vojni. Glasom te statistike znaša skupna nagrada (bonus) v gotovini 184,000.000 dolarjev, pri štirinajstih državah, ki so to svoto že izplačale ali pa jo izplačujejo, dočim bo devet drugih držav razdelilo skupnih 191,500.000 dolarjev v zmislu zakonskih načrtov, sprejetih od dotičnih le-gislatur. Izvzemsi države Alabama, Georgia in Mississippi so vse druge države zakonodajnim potom ukrenile za pomoč bivšim vojakom. Bonusi v gotovini za vsak mesec vojaške službe segajo cd 10 dolarjev, v nekaterih državah do 25 dolarjev. Nekatere države so določile maksimum nagrade, ki sega od 10C dol. v New Jersey do 500 dol. v Oregon Štiri države so kar določile bonus od 100 dol. v gotovini za vsakega bivšega vojaka. Sedmero drugih držav je dalo bonuse v gotovini dočim izplačuje država Massashussetis 10 dol. za vsak mesec službe in še zraven 100 dol. nagrade v gotovini. North Dakota je bila prva država, ki je izplačala bonus. Država Illinois bo izplačala največjo svoto 55,000.000 dol., ako bo sprejet dotični referendum. Najbolj priljubljeni način financiranja teh nagrad je izdaja bondov. V 21 državah je bila izdaja bondov, not ali certifikatov sklenjena in prodana, oziroma se Še čaka na izid ljudskega glasovanja. Pomoč za pouk vojnih veteranov nudijo mnoge države. V Kaliforniji je bil sklenjen zakon, ki preskrbuje strokovno izobrazbo za osebe, odvisne od bivših vojakov. Velika povodenj v Texasu. Po strahovitem nalivu narasla reka San Antonio Texas v A-meriki je preplavila dele mesta. Do sedaj so odpeljali 6 mrličev. Število mrtvih cenijo na 500. Škoda znaša več miljonov dolarjev. Naročnina za telefon. Ministrstvo za pošto in brzojav javlja: Naročniki telefona se opozarjajo, da se naročnina za tri mesece mora plačati vnaprej in sicer v prvih 15 dnevih prvega meseca vsakega tromesečja. Vsled tega se mora naročnina za tromesečje oktober— december plačati do 15. t. m. Naročnikom, ki do omenjenega roka ne plačajo naročnine, se bo telefonska zveza brez vsakega nadaljnega obvestila ustavila. Zasebni žrebčarničarji. Generalni civilni ko-^isariat objavlja: Lastniki žrebcev, ki nameravajo žrebce uporabljati kot plemenjake, morajo vložiti pri generalnem civilnem komisa-Tiatu (urad VII) tozadevno prošnjo. Prošnja mora vsebovati: a) Ime, priimek in bivališče lastnika, b) Število plemenskih žrebcev. c) Ime, genealogijo in starost vsakega žrebca. d) Kraj, kjer se bo žrebec uporabljal, e) Znesek takse za skok. Zgabila se je včeraj v Škednju na poti med vilo «Villa Fany» in plavžem (Ferriera) verižic a-z apestnica z dvema delanima cekinoma vred; ker gre za spomin, se izplača poštenemu najditelju cenilna vrednost. Naslov pove uprava lista «Edinosti». Kmet. in vrt. gofip. zadruga naznanja vsem odbornikom, da se bo v nedeljo 16. t. m. vršila važna seja odbora. Navzočnost vseh nujno potrebna, začetek ob 9. Odbori Iz triaškesa živlJenia Požar na paraiku «Aussa». Včeraj ponoči okoli 1. ure je izbruhnil na paraiku «Aussa», ki je zasidran ob pomolu Ottaviano Augusto (pri državnem kolodvoru) ogenj, katerega so ognjegasci po enournem delu lokalizirali. Sklepa se, da so mornarji zanetili ogenj; baje radi tega, ker je bilo pred par dnevi odpuščenih iz službe dvanajst tovarišev. Mornarji so grozili tudi s stavko, če ne bodo njihovi tovariši zopet sprejeti v službo. Parnik bo najbrž danes odplel v Kanado (Severna Amerika.) Požar je povzročil na parniku nad 50.000 lir škode. Poskusen samomor kraljevega stražnika. 23 letni kraljevi stražnik Ivan Ortensio je bil pred par meseci premeščen iz zagorske vasice v Trentinu v naše mesto, in sicer v rocolsko vojašnico. Ortensio, mladenič mirnega značaja, se je večkrat pritoževal nasproti svojim tovarišem, da ne dobiva od doma nikakršnega poročila. — Ne vem kaj sem žalega storil svojim sta-rišem, da mi nič ne pišejo — se je večkrat pritoževal nasproti tovarišem, — Če bo šlo tako dalje, Bog mi bodi priča, da si bom vzel življenje. — Tovariši so mu sicer prigovarjali, naj opusti to grdo misel, a on je vztrajal pri sklepu. Pred par dnevi je dobil pismo od doma, v katerem je bilo rečeno, da leži njegov oče na smrtni postelji in da se njegova ljubimka ne briga več zanj. To si je vzel stražnik preveč k srcu inod tistega dneva sem ni govoril drugega kot o samokresu. Včeraj zjutraj ob 6. uri je nabasal stražnik v vojašnici svojo puško, si jo nastavil na prsa jn izprožil. V hipu se je zgrudil okrvavljen na tla. Močan strel je privabil okoli ranejnea vso vojašnico. Na lice mesta je bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki je dal odpelajti ranjenca v vojaško bolnišnico, Stražnikovo stanje je zelo nevarno. Kdo ga je ranil? 27 letni Josip Bessi, stanujoč v ulici del Pozzo št. 2, (pri cerkvi Sv. Jakoba) se je mudil včeraj popoldne v neki gostilni nasproti pokopališča. V gostilni je prišel do sporekanja z neznancem. Končno — bilo je okoli 4.30 — se je Bessi naveličal poslušati žaljivke in zapustil gostilno. Komaj je prestopil prag gostilne, že je stal poleg njega neznanec, povlekel iz žepa nož an mu ga zasadil v desno oko. Bessi je bil pripeljan v bolnišnico. Policija zasleduje neznanega ranilca. Hud spopad med fašisti in republikanci pred poslopjem »Piccola«. Sinoči okoli 10. ure je korakalo po tekališču Vittorio Emanuele III. več manjših skupin republikancev, ki so se vračah s shoda, katerega je bil držal poslanec Bergamo v prostorni telovadnici v ulici della Valle, Ko je dospela prva skupina republikancev, ki se je med seboj mirno pogovarjala, pred Weissovo trgovino, jih je ustavila dvajse-torica fašistov in jim zaukazala, naj se nemudoma razpršijo- Republikanci se niso pokorili; korakali so dalje proti Goldondjevem trgu. Dospeli so pred mestno zastavljalnico. Tu so jih prejšnji fašisti zopet ustavili in jim zagrozili, da bodo začeli streljati, Če se takoj ne razpršijo, Radi tega je nastalo med obema strankama hudo sporekanje, ki se je končalo s tem, da so potegnili fašisti iz žepov samokrese, in začeli streljati proti republikancem, ki so začeli bežati, ko so videli, da nastopajo fašisti proti njkn z orožjem, proti predoru >Montuz-za«. V kratkem času je nastala na Goldonijevem trgu velika panika: prestrašeni ljudje so begali sem in tja, ženske so klicale na pomoč, nedorasli otroci so se začeli jokati in fašisti so še vedno streljali za republikanci, ki so bežali po predoru. Pred poslopjem »Piccola« je bilo najhujše streljanje. Pri tem spopadu ni bilo k sreči drugih ranjencev, razen 24 letnega Marcela Erjavca, stanujočega v ulici Carpison št. vo je, da vsi naenkrat znajo slovenski. Ne dolgo in prispemo na Rakek, jugo? slovensko postajo. Na prijaznem poslop? ju se blesti napis v Latinici in cirilici. Cirilica nas opozarja, da smo stopili na slovansko zemljo, v veliki slovanski svet, ki sega do Balkana in Urala, pa prest opi Crno morje in se raizstega črez neizmere sibirske i klubi. V splošnem, v Sloveniji čutiš blago* dejni vpliv svobode. Povsod razmah, napredek, resno stremljenje navzgor. (Dalje) Stran IV, »EDINOST* ^V Tf&tu, dne 13. oktobra 192*. Poljub in zaušnica. V neki francoski pokrajini je bila-navada, da je po poroki ženin o-•klofutal nevesto z besedami: Takšen sem, kadar sem dober. Zgodilo se je pa, da je Francoz v tej pokrajini vzel za ženo Nemko, ki ji ta običaj ni bil znan. Ko je ženin nevesto oklofutal in poljubil, ga je nevesta udarila na nos tako, da se mu je vlila kri kar curkoma, in dejala: Takšna sem, kadar sem dobra. Potem pa mu je izpulila še polovico las z besedami: Takšna sem, kadar sem huda. Od takrat je izginil ta ženitovanjski običaj iz vse pokrajine. Velikanska sveča za 500 let. Kot spomin na pokojnega pevca Carusa je naročena velikanska sveča, ki bo lahko gorela na mrtvih dan 500 let. Svečo bodo postavili v neki napolski cerkvi. Svečar, ki izdeluje svečo, je izračunal, da bi ta sveča stalno gorela celih 13 let in 7 mesecev. Zdravnik in stara devica. Nekje na svetu je svetoval zdravnik stari gospodični, naj se o-moži, ker potem ne bo več tožila o brezpomembnih boleznih. Gospodična mu je hitro odgovorila: Vzemite me kar vi, gospod zdravnik! Ker pa tudi zdravnik ni bil v zadregi z odgovorom, je rekel: Zdravnik le zapiše zdravilo, zavžije ga pa ne! Najsevernejša železnica je na skandinavskem polotoku za izvoz železne rude do pristanišča Narvik v Ofoten fjordu. Izhodišče železnice je Kirun, kjer je povprečna letna temperatura — 10°, najnižja pa — 52°. Promet na tej progi vrši 11 električnih tovornih lokomotiv. Vsak vlak železne rude je težak 2000 ton. Velikanska tatvina biserov. V Rimu so aretirali elegantnega mladeniča, ki je po dolgem tajenju priznal, da se piše Cesare Rossi in da je ukradel v Milanu neki Nemki bisere v vrdenosti 350.000 lir. Policija je našla skoraj vse bisere v žepih aretiranca. »Nepoznani vojaki« v "oglejski katedrali. Program za proslavo italijanskega »nepoznanega vojaka« vsebuje, da bodo pripeljali v Oglej 11 enakih krst z ostanki nepoznanih vojakov, ki so padli na italijanskih bojiščih. Deset krst bodo spravili v oglejski katedrali, enajsto bodo pa poslali v Rim. Velik požar. Reuterjev urad poroča iz An-napolisa (Nova Scotija), da je 7. t. m, zvečer izbruhnil silovit požar, ki je uničil skoraj tretjino mesta. Veliko število prebivalcev je brez strehe. Požar je baje nastal radi neprevidnosti. Gospodarstvo Nove delniške družbe na Čehoslovaškem. V juniju je bila na Čehoslovaškem ustanovljenih i6 novih akcijskih družb z delniškim kapitalom od 149,585,000 čsl. kron. Od teh odpade na banke 70 miljonov, na tekstilno industrijo 40 miljonov kron. Papirnat denar na Čehoslovaškem. V čeho-slovaški republiki je bilo po uradnem izkazu dne 30. avgusta t, 1, za 11,455,175 Čsl. kron papirnatega denarja v prometu. Bombaž. Letošnji pridelek bombaža v Ameriki je slab, vsled česar so se v veletrgovini njegove cene začele višati. To povzroča tekmovanje trgovcev v nakupovanju bombaža, ker vsak računa s tem, da ga bo mogel pozneje z dobičkom prodati. Iz istega povoda se posestniki velikih zalog bombaža branijo, bombaž sedaj prodajati, ker pričakujejo višje cene. Računati je treba torej s tem da bodo cene bom-paževin tkaninam risle. Uspeh žetve pšenice v Rumuniji se ceni u-radno na 1,600.000 ton. Od tega pride 400.000 ton v poštev za izvoz. Izkaz francoske banke od dne 8. septembra izkazuje pomnoženje bankovcev v prometu za 229.25 na 37,253.99 miljonov frankov. Pomanjkanje denarja na Ogrskem. Navzlic inflaciji ni v prometu denarja, ker leži ta neproduktivno pri kmetih, ki ga skrivajo in ne nalagajo v denarne zavode. Banke to pomanjkanje denarja pridno izrabljajo ter zahtevajo za davanje posojil 20% ne in še večje obresti. Omejitev izvoza živil iz Ogrske. Vsled slabe letine je ogrski poljedeski minister odredil, da se morejo Čebula, česen, zelje, svinjska mast in svinje izvažati samo s posebnim izvoznim dovoljenjem, dočim se za pšenico, rž, ječmen, oves, krompir, fižol, živo in zaklano perutnino, jajca in goveda sploh ne bodo dajale izvoznice. Nova petrolejska polja. V severni Kanadi v gozdnatih ravninah rekeMapenzie so se ugoto vila velika petrolejska polja. Na zapadu meji na to ozemlje Alaska. Glasom znanstvenih izjav se raztezajo ta polja skoraj na pol miljona kvadratnih kilometrov. Množine petroleja, ki jih bo tu dobiti, bi zadostovale za svetovno potrebo za dobo 100 let. Podeljenih je že 30 koncesij za več nego 100.000 kvadratnih kilometrov. Težaven fe še problem transporta dobljenih produktov, ker je najbližja železniška proga oddaljena 1600 kilometrov. (Oddaljenost Basel-Odesa.) Mogočne trustne družbe bodo pač tudi temu kos. Pričakovati pa je tudi državne podpore, ker bo država obenem skušala povzdigniti kmetijstvo v teh pokrajinah. Aluminijev denar na Francoskem. Dne 16. t. m. je izdala francoska državna banka nov aluminijev denar po en in dva franka, v zameno za stare papirnate bankovce, ki so bili izdani za časa svetovne vojne. Pariško prebivalstvo je z največjim veseljem pričakovalo ta dan. Navedenega dne se je zbrala na dvorišču državne banke ogromna masa pariških prebivalcev, ki so čakali, da se jim zamenja raztrgani denar. Samo prvi dan je bilo zamenjanih za 2 miljona novih frankov. Že ob 11 dopoldne je cirkuliral ta nova denar po bankah, tramvajih in avtomobilih. Državna banka je obljubila, da bo dala v promet aluminijevega denarja za 30 miljonov po en frank in za 10 miljonov po 2 franka. Za spoj Splita z zaledjem. Iz Belgrada poročajo, da je neko slovensko gradbeno društvo v Mariboru skupno z delniško družbo Handelsbank v Curihu prosilo vlado za dovoljenje, da more proučavati železniški spoj Splita s progo Sarajevo-Metkovič. Važnost Splita za vso državo spoznavajo počasi tudi krogi, ki so bili do sedaj v tem važnem vprašanju rezervirani. Papirnica v Belgrada. Belgradski industrijec Papo bo zgradil v Belgradu veliko papirnico, ki bo najmodernejša svoje vrste na Balkanu* Papirnica bo obsegala 4000 kubičnih metrov, bo imela 380 oken, lasten vodovod, glavni stroj pa bo imel 1000 konjskih sil. Vprašanje peti jota. Ves svet ve, da pridela Italija mnogo miljoov hI vina, ve pa tudi, da se izdela v Italiji tudi precej petijota in da se ta tudi izvaža. Izvaža se petijot pod imenom industrialno vino, večkrat pa se prodaja kot prirodno vino. Tudi tu pri nas se pije pod imenom »italijansko vino« navaden petijot, ki je več ali manj podoben pravemu vinu. Marsikdo je to doživel že sam, ko je občutil po kupici takega vina kruljenje v želodcu, nered in različno proizvajanje plinov, poleg tega ni vedel kje se ga drži glava, ki je bila kot golida. Tudi v naših krajih se slišijo večkrat glasovi, naj tudi naš kmet izdeluje petijot, da bo i-mel za sebe in svoje delavce dovolj pijače. V tem smislu piše tudi g. Majerhofer v »Edinosti« z dne 6. t. m. Gospod utemeljuje ta svoj predlog s tem, da je petijot nedolžna in zdrava pijača, poleg tega ni drag in vrhu tega u-strelimo še enega mačka in ta je: ljudi bomo navedli k treznosti in jih bomo odnavadili pijančevanja. Še en razlog manjka in ta je: Naš vinogradnik bo lažje prodrl svojo težko pridelano kapljico. Gospod Majerhofer tega ni izrecno povedal, pač pa pravi, da moramo naše vino izvoziti. Kako je s temi točkami: Italija se danes bori na vse kriplje, da si pribori v različnih trgovskih pogodbah izvoz vina v države, s katerimi sklepa trgovske pogodbe. Opažamo pa, da ena država za drugo zapirajo italijanskemu vinu vrata. Avstrija bi bila pripravljena uvoziti vino iz nemške Tridentinske Benečije, Jugoslavija niti iz Julijske pokrajine ne, v Čehoslovaško se izvozi letno za okoli 10 miljonov lir vina in vermuta, Francoska bi rada sama izvažala, Grčija isto. Ostane Nemčija, ki se bori na vse kriplje, da bi povečala svoj izvoz in zmanjšala svoj uvoz. Angleška in Amerika uvažajo sicer nekoliko italijanskega vina, a ne mnogo. Poleg tega izvažajo le veletrgovci, ki nimajo z našimi pokrajinami in našim vinogradnikom nobenega stika. Po italijanskem zakonu je dovoljen petijot do 5% alkohola. Za 5% alkohola je potrebno 8—9% sladkorja, ali za 1 hI petijota s 5% alkohola je potrebno 8—9 kg sladkorja. Sladkor stane L 6.40 za kg, torej je potrebno 51 do 58 L za sam sladkor za 1 hI petijota. To je izdatek, ki ga mora izdelovalec pokriti takoj za 1 hI petijota. Kdor pozna razmere o-gromne večine našega kmečkega ljudstva, bo rekel da tak izdatek ni mogoč posebno ker se izdatek mora napraviti naenkrat. — Petijot, ki ga izdeluje tu pa tam jugoslovenski kmet v Primorju, je zdrava pijača,' vsaj večinoma, ker naš kmet ne pozna še različnih pridodatkov, ki imajo namen prevarati kon-sumenta, da ima pred seboj pravo vino. Teh pridodatkov je v italijanskih »vinih«* mnogo. Kaj je s treznostjo? Človek se more opiti od petijota ravno tako, koC od prirodnega vina. Vino ima v sebi grenkobo in precej kiseline, dočim je petijot navadno nima, ako mu ni bila izrecno pridana. Ta svojstva odbija mnogo ljudi od pitja vina, medtem ko jim petijot prija. Petijotu pridodan sladkor se skoro nikdar — vsaj po kmetih ne — popolnoma ne spremeni v alkohol in ogljen-čevo kiselino, vsled česar ostane petijot sla-dovit in ta sladovitost ima predvsem na ženske veliko moralno moč, da se s sladkorjem navlečejo tudi alkohola. Isti vpliv ima tudi pomanjkanje kiseline. Gotovo je, da se človek, ki ima svoje čuti v svoji moči, ne opijani s peti jo tom, ravnotako pa tudi s prvim vinom ne. Pijančevanja ne bomo odpravili s prodajo vina in izdelavo petijota. Kaj naj pije oni, ki mu je vino predrago in premočno, ako ne bo imel petijota? Naj si kupi vina in naj ga zredči z vodo. Petijot izdelujejo v Italiji večinoma vinski trgovci v špekulacijske svrhe in pa različni posestniki velikih površin zemlje s stotinami delavcev; za te delavce potrebujejo petijot. Iz tega vidimo, da ima korist od petijota le vinski veletrgovec in veleopsestnik, vinogradnik pa, predvsem tak, kot je naš, ki se bori s trudom za obstanek, le škodo. Naš vinogradnik ve, da si z izdelavo petijota sam pljuje v skledo, ker je po sebi umevna posledica tega, da ne gre vinska kupčija naprej. Zato so umestni protesti vinogradarjev proti izdelavi petijota in mora se vzdigniti klic: Država naj petijot prepove, sladkor pa naj .služi v svrhe, v katere je namenjen. Sladkor naj bi se moštu le tedaj pridodajal, ako je grozdje ostalo kiselo in je sladkor potreben za pripravo enotnega tipa vina. O tem pa drugi krat. Ing. agr. Josip Rastja. TRZNE CENE. Trst, dne 12. oktobra 1921. Krompir. ...*.„ —.--.80 Glavnato zelje • •••••••»•.» —•— 1-40 Paradižniki —•--.60 Radič « ~2.— Malancane —.— 1.80 Čebula »•*,••••*•••»*• —•— l.-i— Citrone , » *............ —.— — .25 Jajca —.65 —.70 Sadje: Breskve 3.= 4.— Hruške —3.20 Fige................—2.60 Grozdje —.— 2.80 Jabolka . • —.— 8.60 T«Ja valais um Trst, dne 12. avstrijsko-nemške krone • • • • • češkoslovaške krone dinaiji lejl • • • • marke dolarji francoski franki . . , , , švicarski franki . . , , , angleški funti papirnati. » angleški funti, zlati • • • napoleonl . ....... tigm oktobra: 1921. , . 1.--1.15 . 27.-- 27.75 . 43.-- 45.— . 21.- 22.— . 20.50— 21 50 . 24.85— 25.08 . 183.50—184.25 • 459.--464.— . 97.-97.75 . 110.-118.— . 95.-- 95.50 NEAPELJSKE in bolonjske testenine ima v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani. Vprašajte za pojasnila in uzorce. 1825 NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 70.—, žimnice L 50.—, ponočne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, popolne sobe po izrecno nizkih cenah. Ul. Fonderia 3. 1830 UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo L V. nad. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. «Stari odvadar» je naprošen, da dvigne za njega ležeče pismo. S. K. O. Josip Pupls star 29 let je danes po dolgi in mučni bolezni v tolažbi svojih dragih mirno v Gospodu preminul. Žalujoča soproga Marija, oče Anton, bratje, sestre, svaki, svakinje in ostali sorodniki, naznanjajo prežalostno vest vsem prijateljem in znancem. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v četrtek, 13 t. m., ob 930 iz mrtvašnice mestne bolnišnice v Trstu. 826 TOMAJ-TRST, 11. oktobra 1921. Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III. 47. HALI OGLASI KUPUJEM srebrne krone in zlato, plačam več kot vsak drugi, ulica Valdirivo št. 36, II. 1872 Borzna poroiila. Teta* Trst, dne 12. oktobra 1921. Jadranska banka •••••••••••••• 540 Cosulich..................335 ..........................215 Geroliimch................14i 0 Libera Triestina . * .........t t • 560 LIoyd ...................1390 Lussino 700 Martlnolich ,••*,*••••••*•••• 159 Oceania •••••••••*••■■•••• 255 Premuda 345 Tripcovich.................300 Ampelea 615 Cement Dalmatia 320 Cement Spalato . .....................286 POSESTVO v Škednju, obstoječe iz enonad-stropne hiše, v kateri se nahaja stara gostilna, z velikim dvoriščem in vinogradom, s pridelkom do 20 hL se proda po ugodni ceni. Naslov pri upravništvu. 1870 PRAKTIKANT, zmožen slovenskega in italijanskega jezika, se sprejme v službo. Ponudbe na Fr, Prime, Trst, Piazza Chiesa Evangelica št 1. 1869 PRODA SE radi selitve v sredini mesta Kastav hiša s petimi sobami, dvema kuhinjama, trafiko in veliko kletjo. Pojasnila daje Franjo Jelovica, Kastav. 1871 RIBJe OLJE, prve vrste, kemično preiskuše-no, v lekarni v Sežani.__1846 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37 ISTRSKO, novo, belo vino, zajamčeno — iz grozdnega soka, 10 % stopinj, po originalnih cenah v zalogi Avgusta Pavanetto v Sežani. Na zahtevo se pošljejo uzorci. 1827 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se Tta. obilen obisk. A. Mer« molja Rie£er, tilija Commerciale 3. 536 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drug; kupci. Albert Povh, urar, Maizini 46 (v bližini drvenega trga). 44 Krasno posestvo pri Cellu na prodal, lepa lega, krasen razgled, 11 oralov vinograda, travniki, sadonosnik, vila s 7 sobami, poslopje, živ in mrtev inventar, pohištvo, za L 150.060. Nadalje hotel s 30 sobami, restavracija, gostilne, trgovine, mlin, kmetijska posestva, veleposestva, hiše, vile itd. Karol Breznik, Celje, ul. Dolgopolje štev. 3, Slovenija-Jugoslavija. 72» POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, L 38 TROPINOVEC, rum, konjak, najfinejši izdelek, po konkurenčnih cenah v zalogi Avgusta Pavaneta v Sežani, 1826 SODE velike in male, stiskalnico in mlatilnico prodam. Via Udine 18, skladišče vina. 1807 VELIKI mesečni semnji za konje, goveda, pre-šiče in krmo se vršijo v Divači dne 26. vsakega meseca. 1860 PREVZEMAJO se prevozi s tovornimi avtomobili Via Fonderia 7. 1747 Na prodaj: posestvo pri Mariboru, 22 oralov, z vinogradom, posestva do 300 oralov, mlin, žaga, hiše, trgovine, gostilne, restavracija s 4 orali zemlje v Mariboru, tovarna, hotel s kavarno na Štajerskem. — Poj2sniia daje Zagorski, Maribor, Bavarka ulica 3. (827 prodaja po ugodnih cestah Sever 8l Komp. - Trst ulica Machiavelli št. 13. s?5 ——^Ma— MM KROJAČNICA Vekoslav Terio, ulica Fonderia 4, se priporoča tržaški mladini. Izdeluje najmodernejše obleke današnje angleške mode. 1128 se išče za spedicijsko podjetje v Jugo= slabiji. Zahteva se samostojnost v spe= diclji in carinjenju, ter znanja slovens skega, italijanskega in po možnosti nemškega jezika. Prednost imajo deklaranti. Ponudbe pod »Špedicija« na upravni* stvo »Edinosti«. 824 Trgovina z mešanim blagom, 4 poslopja, 2S oralov zemlje, njive, travniki, gozdi, vinograd, mala hišica, tik železniške postaje, v iepem prometnem trgu na Spodnjem Štajerskem se z živim in mrtvim inventarjem takoj proda za 1,5000.000 jugosl. K. — Natančnejša pojasnila se dobijo pri Janku Červu, mizarju in v kavarni nasproti vojašnici 798 v Tolminu, srebro in sSato-liupujem po zulšsnih cena!?. Via Pondares 6, I. desno. Mo-elrtaa zadruga v Trstu registrovana za.dr, z neomejenim jamstvom Bika Pisr Luigi do Potestrina it. 4,1. sprejema hranilne uloge od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po 2 0 večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pusice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj' in praznikov od 8 do 1. i Schicht Dobiček ki ga mora prinesti vsako dobro milo je : prihranek na čašu in denarja Schicht-ovo milo znamka „JELEN" je zajamčeno pristno In čisto, ohranja perilo, mu vrne prvotni blesk in poživi barve. — Zahtevajte povsod to varnostno znamko. Edini zastopniki za Italijo FRATELLI FINZI — Trst, Via Tintore 5t. 5. Telefon štev. 11-64 Schicht Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ POVH Trst, Piazza Garibaldi št. 2 (prej Barriera) mfffaattALka i LlublJansKa kreditna banUa Podružnica v Trstu« Centrala v Ljubljani. Podružnice: Ulj«, bnrijt. Mo. Sanj.. SjliMnt. Urit« M. Mtfflu dmin I HJMJtt. Rešena 145.B89.Mi Obavlja vse v bančno stroko spadajoče Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne Jialoge in daje v najem varnostne celice. Tel. St. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 ^Uvozno mmw Jesiuinskih specijalitet CARLO GOLU Trsi — Via S. Mnurizio št. 11, Telefon 43-98 — Trst Zaloga na debelo: sira, svinjine, koruzne moke, konserv, riža, pole-^^novke, neapeljskih testenin, ovsa in koruze. ^ i Tiskarna jliiosl" v listi izvršuje oso tiskarska dela točno in solidno Prostori tiskarne se nahajajo v ulici Sv. Frančiška Mm 9.20 :JADRANSKA | j sprejema vloge no hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod i j jggr Prevzema vse bančne posle pod B | Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljub i*| liano, Nannor, Metković, Opatija, Sarajevo, int joflojL S Split, imenik, Zadar, Zagret?, Trsj, GHen. i -M | Poslovne zvezezoseml večjimi Kron o to-in Inozemstvu