POROČILO O DELU POSTAJE MILICE VIČ V LETU 1977 Na postaji milice Ljubljana Vič-Rudnik se sistemizacija delovnih mest tudi v letu 1977 ni bistveno spremenila. Skupaj z oddelkoma je zasedenih 76% delovnih mest. Postaji milice primanjkuje predvsem vodij varnostnih okolišev, pri čemer mislimo predvsem strokovno izkušene miličnike. Pri se-danji zasedbi delovnih mest imamo predvsem mlade miličnike in sicer nad 60 %, ki zaradi kratkega staža v milici in nezadostnih živ-Ijenjskih izkušenj še ne izpolnjujejo pogojev za zasedbo tako odgovornih delovnih mest. Ob koncu leta 1977 je prišlo do bistve-nih sprememb tudi pri vodilnih delavcih na sami postaji in obeh oddelkih. Komandir postaje milice Vič je odšel v pokoj, na nje-govo mesto pa je bil imenovan drugi, na OM Rudnik pa je prejšnji komandir odšel na drugo delovno mesto izven naše občine. Nje-govo mesto pa je zasedel drugi. Prav tako je prišlo do zamenjave komandirja OM Velike Lašče, ker je dosedanji komandir bil pre-meščen v drugo enoto, njegovo mesto pa je zasedel eden od do-sedanjih delavcev tega oddelka. Od prej omenjenih zasedenih delovnih mest je 5 miličnikov na rednem šolanju, medtem ko je 5 do 6 delavcev stalno ali občasno odsotnih, ker so odrejeni v pomoč drugim enotam milice v RSNZ, kar odstotek zasedenosti občasno zmanjša tudi do 50 %. Poleg delavcev milice je na postaji in oddelkih sistemiziranih 7 civilnih delavk, to so 4 administrativne delavke in 3 snažilke. Trenutno je nezasedeno delovno mesto administratorke na po-staji milice Vič in snažilke na OM Rudnik. Tudi če bi vsa delovna mesta, ki so sistemizirana, bila zasede-na, še vedno ne bi mogli učinkovito opravljati službe, ker so se varnostne razmere v nekaj zadnjih letih spremenile. Očitno je po-rastlo število prebivalcev, širijo se stanovanjska naselja, irrdustrij-ski objekti, cestni promet je predvsem v turistični sezoni že skoraj nemogoč itd. Vse to pa zahteva vse večjo angažiranost milice in temu primerno tudi zadostno število delavcev. Logično je, da so morali delavci, ki so bili v službi, opraviti vse delo in vse naloge, tudi za tiste, ki manjkajo oz. jih sploh ni in za tiste, ki so trenutno odsotni. Menimo, da bo v prihodnosti nujno sedanjo sistemizacijo korigirati. Kljub temu ni bilo nikoli opaziti odpora do dela ali izmika-nja delu, ne glede na to, ali so bili za opravljeno delo primerno na-grajeni ali ne. štev. delavcev Opravljenih ur Kompenzir. ur Neplačanih ur julij sept. julij sept. julij sept. julij sept. 36 41 4920 5397 783 504 V letu 1977 so delavci naših enot napravili 5264 ur nadurnega dela. Plačanih je bilo 2784 ur nadurnega dela, medtem ko 2480 ur ni bilo plačanih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Pov-prečno mesečno je napravil vsak delavec po 9 ur nadurnega dela. Opravljenih je bilo tudi 20.025 ur nočne službe, povprečno me-sečno na posameznika 34 ur. Ob nedeljah in praznikih je bilo opravljenih 8894 ur službe, pov-prečno mesečno na miličnika 15 ur. Nadurno delo smo delno v letu 1977 kompenzirali s prostim časom in sicer 12.900 ur, vendar vsega nadurnega dela ni bilo mogoče kompenzirati zaradi pomanjkanja miličnikov oz. nezase-denih delovnih mest. Posebnih pismenih pohval PM in miličnikov v letu 1977 ni bilo, pač pa je bil denarno nagrajen en miličnik, za uspešno odkritje sto-rilcev tatvin motornih vozil. Petnajst delavcev je za uspešno in dolgoletno opravljanje dela prejelo nagrade v obliki ročnih ur od skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Posamezni delavci so bili za posamezna uspešna dejanja ustno pohvaljeni ali nagrajeni v obliki variabilnega dela, kar je pri ostalih zelo pozitivno vplivalo. V preteklem letu smo za sprejem v službo milice kadrovali 17 mladincev z odsluženim vojaškim rokom. Od teh sta bili dve žen-ski in 15moških. Za šolo za miličnlke kadete smo kadrovali 6 mladincev, ki so končali osemletno šolanje. Ugotavljamo, da je zanimanje mladincevzapoklic miličnika rela-tivno majhno. Nezanimanje v večini primerov izvira iz tega, ker se mladi Ijudje zavedajo odgovomosti tega poklica in pa seveda težav, ki v njem nastajajo. Kljub vsej naši prizadevnosti za čim večje kadrovanje, nam razen zgoraj navedenih kandidatov ni uspelo pritegniti večjega števila. Fizičnih ali drugih napadov na miličnike v preteklem letu nismo imeli. Često pa se pojavlja, da predvsem kršitelji javnega reda in miru ob intervencijah ali sploh kontaktih z miličniki zelo radi žalijo miličnike, ne da bi za to dobili povod ali imeli kakršenkoli razlog. Vzgoji in izobraževanju delavcev postaje milice Vič ob delu smo v preteklem letu posvečali posebno pozornost. Ker je na postaji mnogo mladih delavcev, smo še posebno skrb posvetili ravno tem. Tako smo prek celega leta organizirali 12 študijskih sestan-kov v obliki konsultacij, ki so v povprečju trajali po 4 ure. Največ pozornosti smo polagali strokovnemu študiju, vzporedno s tem pa smo predelovali tudi aktualne družbenopolitične dogodke, po vnaprej pripravljenem študijskem načrtu. V mesecu oktobru smo vsi delavci opravili preizkus znanja, ki ga je večina zelo dobro opravila. Zdravstveno stanje miličnikov,z ozirom na specifičnost dela, je še kar zadovoljivo. Prek celega leta beležimo skoraj 947 dni od-sotnosti na 35 delavcev. Re pa je, da velika večina odsotnosti od-pade na 6 delavcev, ki so imeli zaradi kroničnega obolenja ledvic, želodca, hrbtenice in porodniškega dopusta 495 dni odsotnosti,-kar znese več kot polovico odsotnosti. Bolj pereč problem predstavljajo nerešene stanovanjske ra-zmere. Na postaji milice Vič bi trenutno rabili vsaj 4 družinska sta-novanja. En delavec z družino stanuje v neprimernih prostorih pri starših na Vrhniki, od koder se vsakodnevno vozi na delo. En de-lavec z družino stanuje v sobi ca. 15 kv. m, ki je popolnoma nepri-mema za družino. Deiavka z otrokom in možem stanuje v sam-skem domu, kjer nima zagotovljenih osnovnih družinskih potreb. četrti delavec pa stanuje z družino le v začasnem najnujnejšem kletnem prostoru, ki je povrhu vsega še zelo vlažen. Problem stanovanj je z vsakim dnem bolj pereč, predvsem zato, ker si mladi delavci vse pogosteje ustvarjajo družine. Konkreten primer imamo na OM Rudnik, kjer sta poročena miličnik in milični-ca, živita pa z majhnim otrokom v tesni garsonjeri. Prav takšna problema sta še dva druga delavca iz OM Rudnik, ki z družinama stanujeta v privatnih sobicah z 12 kv.m. Nakazati moramo tudi potrebo po vsaj dveh stanovanjih tudi na OM Velike Lašče, kjer bi nujno rabili 2 izkušena delavca, pa ju ravno zaradi pomanjkanja stanovanj ne moremo dobiti. Na postaji bi nujno potrebovali vsaj 5 novih prenosnih UHF po-staj. Obstoječe postaje so skoraj povsem iztrošene zaradi staro-sti, poleg tega pa sedanje število več ne zadošča za vsakdanje potrebe pri opravljanju službe. Nujno bo treba v letu 1978 razmišljati o nabavi 2 osebnih avto-mobilov za postajo milice Vič, ker sta sedanja dva že precej dotra-jana, saj imata oba že prek 100.000km. Prostori postaje milice Vič so neustrezni in nefunkcionalni. Takoj je potrebno pristopiti k realizaciji že obstoječih načrtov za gradnjo novega objekta postaje milice, ker so delovni pogoji v se-danjih prostorih nemogoči. Vzporedno s tem je treba še naprej intenzivno misliti na preseli-tev OM Rudnik v druge, ustreznejše prostore. Sedanji objekt je bil zaradi gradnje novega Karlovškega mostu predviden za rušenje, o novih prostorih OM pa je bil že izdelan idejni projekt. Denarna sredstva za materialne izdatke, ki jih je SO Ljubljana Vič-Rudnik zagotovila za leto 1977, so zadostovala za normalno poslovanje naših enot. Občina nam je dodelila tudi 60.000 din za tehnično opremo, ki je bila tudi nabavljena. S sredstvi, ki so nam bila dodeljena, smo racionalno ravnali in menimo, da smo dobro gospodarili. Večjih popravil ali moderniza-cije PM ali OM ni bilo. Omembe vredno pa je, da je bil na PM Vič napravljen pod stopniščem ob vhodu na PM nadstrešek, pod ka-terim garažiramo službena voziia. Finančno materialno poslovanje je bilo vodeno po predpisih in danih navodilih. Tekom leta sta bili izvedei ii kontroli od RSNZ SRS in UJV Ljubljana, gtede finančnega in materialnega poslovanja. Pri kontroli sta bili ugotovljeni dve manjši administrativni po-manjkljivosti, vendar smo ju nato odpravili. Koncept podružbljanja varnosti, uresničevanja družbene sa-mozaščite, predvsem pa narodne zaščite, je v minulem letu dobil svojo popolno potrditev tudi v praksi. To je bilo obdobje utrjevanja in dograjevanja tega sistema v KS in delovnih organizacijah. čutiti je bilo precejšnjo aktivnost delovnih Ijudi in občanov, predvsem s strani nosilcev nalog za uresničevanje družbene samozaščite. V tem obdobju so bila v ospredju razna organizacijska vprašanja, ki so sedaj že v glavnem v naši občini rešena. Na tem področju smo nudili KS in TOZD ustrezno pomoč, predvsem prek vodij varnostnih okolišev, ki so pomagali sestav-Ijati predvsem varnostne ocene, sami dajali elemente za take ocene, spodbujali nosilce nalog družbene samozaščite, da bi ta čim bolj zaživela v praksi. Glede ocene, kako je že uveljavljena družbena samozaščita in narodna zaščita po posameznih KS in TOZD, je postaja milice izvedla v minulem letu dve krajši anketi, iz katerih se vidi, da se je družbena samozaščita v KS nekoliko bolj uveljavila, kot pa po posameznih TOZD. To je nedvomno za-sluga dvodnevnega seminarja SZDL, ki je bil organiziran za pred-sednike svetov KS, krajevnih konferenc SZDL, predsednike od-borov za LO in DSZ pri svetih KS in KK SZDL, člane odborov pri vodstvu občinskih družbenopolitičnih organizacij ter miličnike iz naše občine. Taki seminarji pa za združeno delo niso bili organizi-rani. Za to področje je bilo izvedenih nekaj predavanj, vendar pa je treba povedati, da ne za vse TOZD, bilo je več medsebojnih raz-govorov in nudenja konkretne pomoči, tako da je bila ta razlika delno odpravljena. Do sedaj še sicer niso vse TOZD in KS sprejele od PM elemen-tov za varnostno oceno, vendar bo to storjeno do konca januarja oziroma je v zaključni fazi. Menimo, da bo potrebno v najkrajšem časovnem obdobju v na-daljnjih prizadevanjih za čim uspešnejše uveljavljanje družbene samozaščite oz. narodne zaščite v naši občini izvesti krajši semi-nar za načelnike in pomočnike načelnikov narodne zaščite, kjer bi obravnavali konkretna operativna vprašanja za izvajanje nalog pripadnikov narodne zaščite na terenu. Nadalje inštruktaža in ka-sneje preizkus ravnanja z orožjem, zatem bo treba v zaključno fazo pripeljati tudi sklenitve sporazumov med KS in TOZD oz. predvsem manjšimi delovnimi organizacijami ter dokončno v praksi uskladiti načrie samozaščitnih varnostnih ukrepov za varo-vanje družbenega in zasebnega premoženja, ker je po naši oceni to področje še premalo obdelano. Na splošno rečeno, so se vodje varnostnih okolišev dobro vklju-čili v delo odborov za LO in DSZ v KS IN TOZD, predvsem tam, kjer je vodja varnostnega okoliša odgovoren za eno KS. Kot pozi-tivno pa ocenjujemo tudi dejstvo, da vodje varnostnih okolišev od-govorne za družbeno samozaščito v KS in TOZD večkrat vabijo na razne posvete, razgovore, ki so izven rednih sestankov oz. jih ti samoiniciativno obiskujejo, saj se s tem še bolj utrjuje izmenjava koristnih mnenj oziroma sodelovanje na iem področju. Narodna zaščita je ustanovljena v vseh KS naše občine in TOZD, pri slednjih, kot je rečeno, gre podružbljanje vamostne funkcije in uveljavljanje družbene samozaščite bolj počasi, predv-sem iz razloga nezadostne aktivnosti odborov za LO in DSZ oz. je delo iz tega področja preveč prepuščeno posameznikom, ki pa večkrat zaradi objektivnih vzrokov ne uspejo zadostiti vsem po-trebam. Do sedaj je narodna zaščita uspešno sodelovala pri dveh obsežnejših zavarovanjih, posamezne enote pri zavarovanjih raznih kulturnih in drugih prireditev, prek leta so bile občasno akti-virane posamezne enote narodne zaščite za opravljanje rednih nalog oz. za varovanje družbenega in zasebnega premoženja. Pri tem delu so svojo vlogo uspešno opravili in ni bilo večjih težav. Glede sodelovanja vodij varnostnih okolišev s KS in TOZD v varnostnih okoliših, ti in ostali miličniki še nadalje svojo dejavnost širijo v smeri tesnejše povezanosti z občani na »erenu in zaposle- nimi v TOZD, hišnimi sveti, vzgojnimi in drugimi ustanovami, os-novnimi šolami. Ta dejavnost je usmerjena predvsem na preven-tivno delovanje za zagotovitev oz. izboljšanje varnostne situacije v naši občini, ki je sicer dobra. Tu so predvsemrazne dejavnosti in preventivna prizadevanja za zboljšanje prometne varnosti, varo-vanje družbenega in zasebnega premoženja, zmanjševanje krši-tev javnega reda in miru na javnih krajih, gostinskih lokalih in za-sebnih prostorih, saj slednje kršitve po številu stagnirajo, po posa-meznih predelih občine celo rahlo naraščajo, zato o teh tudi redno obveščamo Center za socialno delo, da se tudi njihovi delavci ak-tivno vključujejo v razreševanje razne socialne problematike v so-cialno ogroženih družinah, ker je pri le-teh število kršitev javnega reda in miru v porastu. Prometna varnost Prometne razmere in na sploh stanje na cestah se na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1977 niso izboljšale. Pokazatelj tega so zbrani podatki, iz katerih izhaja, da je bilo v preteklem letu obravnavanih (številčno) manj prometnih nesreč kot leta 1976, vendar so bile posledice v tem letu neprimerno hujše. Da smo v letu 1977 obravnavali številčno manj nesreč kot leta 1976, je pogojeno z dejstvom, da od 1. julija 1977 ne opravljamo ogledov prometnih nesreč z lažjimi posledicami (materialna škoda do 20.000 din). Statistično so največji odstotek vsakokrat prikazo-vale prav te nesreče. Glede na posledice pa so v precejšnjem po-rastu prometne nesreče s telesnimi poškodbami, pa tudi število mrtvih je bilo leta 1977 večje kot leta 1876. Tako smo leta 1976 obravnavali skupaj 1620 nesreč, leta 1975 pa 1151 ali 469 manj kot leta 1976. Leta 1976 beležimo na našem območju 22 mrtvih, v letu 1977 pa 28 ali 6 več kot leta 1976. Prometnih nesreč s tele-snimi poškodbami je bilo leta 1976 402, leta 1977 pa 461 ali 59 več kotleta1976. Kot povzročitelji in na sploh udeleženci v prometnih nesrečah so še vedno v ospredju vozniki osebnih avtomobilov. V 1151 nesrečah je bilo skupaj 1936 udeležencev, ki so po šte-vilu razvrščeni takole: Število vseh nesreč 1976 1977 razlika vozniki osebnih avtomobilov sopotniki vozniki tovornih avtomobilov kolesarji pešci motoristi drugi udeleženci otroci traktoristi 1210 194 146 110 96 74 71 24 11 Za izboljšanje vamosti udeležencev v cestnem prometu smo tekom leta stalno sodelovali z občinsko komisijo za vzgojo in var-nost v cestnem prometu. Na najbolj kritične točke smo odrejali v službo miličnika-prometnika, ki je skrbel predvsem pred šolami ob prometnih cestah za varnost otrok v prometu. Miličnikova prisot-nost je ob bolj prometnih cestah še vedno nujno potrebna, saj so prometne signalizacije (prometni znaki in označbe na voziščih) dokaj slabo vzdrževane, s tem pa varnost udeležencev v prometu toliko bolj ogrožena. Označbe na voziščih, predvsem pa prehode za pešce, bi bilo potrebno pogosteje obnavljati. Prehodi za pešce na Tržaški in Dolenjski cesti so tudi slabo osvetljeni in voznik ob slabi vidljivosti pešca opazi v zadnjem trenutku. Pešcem, še po-sebej pa otrokom, moramo v prometu posvetiti posebno skrb, saj najnovejši podatki kažejo, da so prav ti pogostokrat udeleženi v prometnih nesrečah. Samo v letu 1977 so na našem območju ugasnila življenja dv^h otrok, pešcev pa je bilo v nesrečah udele-ženo kar 96. Število prometnih nesreč glede na posledice prikazujemo v pri-merjavi v lanskim letom s spodnjo tabelo takole: število mrtvih 22 s teles. poškodbami 402 samo z mat. škodo 1203 28 (v 23 nes.) 461 667 + 6 + 59 —636 SKUPAJ 1620 1151 Če prikažemo prometne nesreče glede na vzrok, ugotovimo, da je bilo največ teh zaradi neprimerne hitrosti. V letu 1977 smo s tem vzrokom obravnavali 340 nesreč. Na drugem mestu so nesreče, do katerih pride zaradi prekratke varnostne razdalje — naleti. Teh je bilo 216. Omembe vredno je dejstvo, da so prav naleti čestokrat posledica prevelike hitrosti, zato precejšen odstotek teh lahko pri-pišemo k prvi številki. Zaradi izsiljevanja prednosti smo preteklega leta obravnavali 204 nesreče ter zaradi nepravilnega srečevanja 84 nesreč. Precej nesreč in sicer 64 smo obravnavali tudi zaradi nenadne spremembe voznega pasu. Te se pojavljajo predvsem naTržaški in Dolenjski cesti. Zaradi nepravilnega prehitevanja be-ležimo 60 nesreč ler zaradi drugih vzrokov 183. Med druge vzroke nesreč štejemo: vožnja po sredini ceste, nepazljivo obračanje na cesti, prevrnjenje in podobno. Podatko o prometnih nesrečah glede na kraj kažejo na to, da je bilo največ teh na Tržaški cesti in sicer 403. Na drugem mestu je Dolenjska c. z 267 nesrečami ter mestne ulice s 192 nesre-čami. Nevami odseki cest so še Brezovica—Preserje z 69 nesre-čami, Dobrava—Horjul z 38 nesrečami, Ižanska c. z 32 nesreča-mi, Dobrova—Polhov Gradec z 21 nesrečami ter drugi kraji z 61 nesrečami. Zelo nevaren odsek ceste je sedanja regionalna cesta Škofljica—Kočevje. Na tej beležimo 68 prometnih nesreč. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so na tem odseku vse nesreče z hujšimi posledicami — mrtvi ali gmotna škoda. Cesta je dokaj dobro površinsko urejena, je pa za prehitevanje ter hitro vožnjo zaradi pogostih in nepreglednih ovinkov neprimema. Da je bilo največ prometnih nesreč na Tržaški in Dolenjski cesti, je jasno. Na Dolenjski cesti je še posebna prometna ovira gradnja novega mostu, Tržaška cesla pa je glede na gostoto prometa preozka oz. ob prometnih konicah vedno polna zaradi nepropust-nosti Prešernove in Aškerčeve ceste. Prometni zastoji na Tržaški cesti se pogostokrat pojavljajo tudi v smeri Brezovice. Do križišča z Viško c. sta dva vozna pasova, tu pa se stekata v enega. Zastoj povzroča že samo razvrščanje v eno kolono, ki je čestokrat brez prisotnosti miličnika počasno ter ogroženo. V turistični sezoni ter snežnih razmerah nastaja velik problem, kam z izločenimi tovornjaki in vlačilci. Parkirne prostore oz. prosta mesta v Škofljici in pri Dolgem mostu napolni že nekaj izločenih tovornjakov, ostale pa moramo napotiti v stranske ulice ali zadr-žati ob cesti. Prometne nesreče glede na čas so se v letu 1977 pripetile tako-le: med 0.5 in 14. uro med 14. in 22. uro med 22. in 0.5 uro 396 nesreč 613 nesreč 142 nesreč Če opredelimo nesreče še v ožji čas, ugotovimo, da je bilo naj-več teh med 13. in 20. uro, kar je vsekakor pogojeno z gostoto prometa. Da bi izboljšali prometno varnost na naših cestah, smo na ob-rnočju občine Ljubljana Vič-Rudnik storili mnogo v preventivnem smislu, zoper grobe kršitelje prometnih predpisov pa smo morali tudi represivno ukrepati. Tako smo: zaradi kršiive prometnih predpisov zoper voznike vložili 853 predlogov za uvedbo postopka o prekršku. Izrečenih je bilo 916 denarnih kazni, opozorili ali preventivno smo zabeležili 1240 pro-metnih kršiteljev, pri urejanju in nadzoru prometa smo prijeli 176 voznikov motornih vozil, ki so vozili pod vplivom alkohola. Pri obravnavanju prometnih nesreč smo ugotovili vinjenost pri 72 voznikih, prijeli smo 214 voznikov, ki so vozili v času varstvenega 7 ukrepa, 745 voznikom smo preprečili oz. prepovedali vožnjo za-radi alkoholiziranosti, utrujenosti, bolezni, vožnje brez vozniškega dovoljenja, neurejenosti vozila in podobno, opravili smo 317 ope-rativno tehničnih pregledov motornih vozil, po odredbi o omejitvi tovornega prometa smo v turistični sezoni (ter snežnih razmerah) izločili 198 težjih tovornih vozil, 32 voznikom pa smo pridržali prometna dovoljenja zaradi neurejenosti ali poškodovanja motor-nega vozila. Glede na stanje na naših cestah, prometne nesreče, posledice ter nediscipliniranost voznikov, so vsi ti ukrepi še vedno neza-dostni. Mnogo več bi bilo treba storlti v preventivnem smislu, pa tudi represivni ukrepi ugotavljamo, da na nekatere udeležence v prometu ne vplivajo. Opremljenost postaje milice za urejanje prometa je trenutno zadovoljiva. Vsi miličniki so za delo po vprašanju prometa uspo-sobljeni, vendar bi bilo priporočljivo organizirati, predvsem za mlajše miličnike, občasne tečaje, na katerih bi si pridobili znanje o ravnanju s tehničnimi sredstvi, predvsem fotografiranje v nočnem času ter natančnost pri ogledih krajev prometnih nesreč. Miličniki se v zadnjem času srečujejo in opravljajo oglede le hujših promet-nih nesreč, to pa je zahtevno delo, ki mora biti temeljito, zakonito in hitro opravljeno. Gospodarska kriminallteia V letu 1977 je bilo v naši občini obravnavanih s tega področja 79 kaznivih dejanj, ki jih je storilo 63 storilcev. S tovrstnimi kazni-vimi dejanji so povzročili 729.527,68 din materialne škode na družbenem premoženju. To število je sicer večje od lani obravna-vanih tovrstnih kaznivih dejanj, vendar je potrebno takoj povedati, da smo v minulem letu obravnavali enega storilca kaznivih dejanj nedovoljenega lova, kateremu smo uspeli dokazati 23 kaznivih dejanj, kar pa skupno število poveča. nezakonit lov poneverba tatvina goljufija v službi ponarejanje lislin grabež poškodovanje tuje lastnine izdaja nekritega čeka gozdna tatvina zloraba uradnega položaja 23 9 8 9 5 5 4 4 3 2 in po eno kaznivo dejanje nevestno gospodarsko poslovanje, kupčevanje z zlatim denarjem, zloraba uradnega položaja iz kori-stoljubnosti, ponarejanje in uničenje uradne listine, kriva ovadba, zatajitev in odvzem motornega vozila — tovornjaka. Tu je treba pripomniti, da se oblike tovrstnih kaznivih dejanj oz. sama storitev, menjajo, saj že v lanskem letu beležimo kot način neupravičenega pridobivanja družbenega premoženja oz. pre-moženjske koristi 4 primere izdaje nekritega čeka. Klatlčna krlminaliteta Kot bo razvidno iz pregledov obravnavanih kaznivih dejanj po posamezni enoti milice v naši občini ter iz prikaza medsebojnega nihanja kaznivih dejanj po vrstah, beležimo tudi v letu 1977 rahel porast kaznivih dejanj in sicer za 28 oz. za 2,55%. % obrav. k. d. kazniva po enoti mil. povečanje k. d. dejanja v letu v % v letu 1977 1976 1977 1976 1977 PMVič 919 922 85,80 83,89 + 3,33 OM Rudnik 147 167 13,72 15,19 +11,98 OM Vel. Lašče 5 10 0,46 0,90 +50,00 SKUPAJ 1071 1099 + 2,55 v obč. PM Vič OM Rudnik OM V. Kašče SKUPAJ Vrsta kaz. -------------------------------------------------- dejan j 1976 1977 1976 1977 1976 1977 1976 1977 uboji in poskusi ostali krv. delikti posilstva in poskusi požigi in požari velike tatvine ropi in ropars. tatvine grabež vzv. s člen. 322 KZ navadne tatvine žepne tatvine tat. koles in kol. z mot. odvzem mot. vozila vlomi v avtom. goljufije nasilniško obnašanje tat. os. avt. 2 _ _ 1 — — 46 41 9 10 1 — 4 12 2 12 3 1 6 10 5 2 185 170 13 13 2 27 2 — — 1 2 56 6 14 2 1 51 15 5 1 — — 8 12 30 1 — 1 7 2 212 201 13 14 61 6 56 68 12 70 13 19 54 31 5 — — 5 __ __ 2 __ __ 3 — — 6 — — 74 11 58 70 14 75 24 57 34 in moped. 1 3 — 1 — 1 1 5 ostala k. d. 440 491 79 98 3 5 523 594 SKUPAJ 919 922 147 167 5 10 1071 1099 štev. razs. kaz. dej. 594 598 94 114 5 7 693 719 % raziskan. kaz. dejanj 64,63 64,55 63,94 68,26 100 70 64,70 65,42 Kot je razvidno iz pregleda, smo bili za 0,72 % uspešnejši glede na skupno število kaznivih dejanj, tu mislimo kazniva dejanja z znanim in neznanim storilcem, ko smozvedeli za kaznivo dejanje. Ob nadaljnji analizi smo ugotovili, da je bilo v letu 1977 831 kaz-nivih dejanj, za katera ob zaznavi za njih, storilci niso bili znani. Tako so miličniki od teh kaznivih dejanj uspešno raziskali 447 kaznivih dejanj oz. 53,79%. Leto poprej pa od 766 tovrstnih kaz-nivih dejanj 392 ali 51,70%. Omenjeni podatek nam pove, da smo bili v minulem letu uspeš-nejši za 2,62%. Boljšo uspešnost je vsekakor pripisati načrtnej-šemu delu miličnikov, predvsem vodij vamostnih okolišev, boljši povezanosti postaje milice z občani in že večji družbenosamo-zaščiti osveščenosti občanov, ki nas v večini primerov hitro ob-veščajo, ko zaznajo za kaznivo dejanje, tako da je možno hitreje planirati in izvesti ustrezne operativno tehnične ukrepe, ki vodijo k uspehu oz. k odkritju osumljenca. Na tem področju pa imamo tudi dobro povezavo z oddelkom za zatiranje kriminalitete pri UJV Ljubljana, ki nam vedno, kadar so zato dani pogoji oz. potrebe, nudijo predvsem kriminalistično teh-nično pomoč v obliki ogledov krajev težjih kaznivih dejanj, krimina-listično tehničnih ekspertiz itd. Vendar pa je treba glede družbene samozaščite oz. osvešče-nosti občanov predvsem oškodovancev kritično pripomniti, da še ta ni na taki ravni, da bi intenzivno vodila k zmanjšanju možnosti za storitve kaznivih dejanj. V mislih imamo predvsem premoženjske delikte, saj se še dogaja, da dostikrat občani sami dajejo povod storilcu, da se ta odloči za kaznivo dejanje. Kot primer omenjamo nezaklenjena vhodna vrata večjih stanovanjskih zgradb, puščanje vrednejših tehničnih predmetov na vidnih mestih v motornih vozi-lih, puščanje koles, ki so nezaklenjena, malomaren odnos do dela oz. do delov garderobe itd. V prihodnjem letu mislimo tudi s pre-ventivnega stališča z ustreznimi ukrepi in obveščanjem vplivati na občane, da bi čim bolj zaživela družbena samozaščlta v celoti. Podatek nam pove, da so storilci s storitvijo prej omenjenega šte-vila kaznivih dejanj v lanskem letu povzročili skupno kot že ome-njeno na družbenem premoženju za 729.527,68 din, na zaseb-nem premoženju pa 1,197.471,90 din. Javnl r*d in mlr Glede primerjanja podatkov o stanju javnega reda in miru v naši občini tudi za leto 1977 beležimo padec števila storjenih kršiteljev insicerod861 storilcevv letu 1976 na 768, karjemanjza 10,81 %. Število storjenih prekrškov pa je ostalo enako oz. beležimo v letu 1977 676 prekrškov, leto poprej pa en prekršek manj. Od tega šte-vila smo v lanskem letu podali predloge za uvedbo postopka o prekršku zoper 74 žensk, leto poprej 85, kar je manj za 12,95 % in 27 starejših mladoletnikov, leto poprej zoper 37, kar je tudi pri tem številu manj za 21,03 %. Pri analizi vzrokov za' storjene prekrške je treba povedati, da v večini prekrškov botruje alkohol oz. alkoholi-ziranost storilcev, neurejene družinske razmere in ostali vzroki. Ta podatek pa še ne jamči za ugotovitev, da se je stanje javnega reda v lanskem letu za tako velik odstotek izboljšalo, saj je treba pove-dati, daje ugotavljanje prekrškov predvsem delo miličnikov nate-renu, ki z lastno zaznavo ugotavljajo elemente za te delikte in ustrezno ukrepajo. Glede na kraje storitev prekrškov nam podatki povedo, da zaskrbljujoče raste število kršitev javnega reda in miru v zasebnih prostorih oz. stanovanjih, tu pa niso mišljeni razni samski domovi, temveč družinska bivališča. Ti prekrški so po kraju storitve s 43,04 % na prvem mestu, sledijo gostinski lokali s 24,26 %, ulica 22,18 % ter ostali kraji za 10,50 %. Ta procentualna primerjava pa nam ponovno dokazuje dejstvo, da so miličniki z lastno dejavnostjo uspeli z raznimi preventivnimi ukrepi zmanjšati število kršitev na tistih mestih, ki so miličnikom bolj dostopna, ulice, gostilne, razni prireditveni prostori itd., medtem ko kršitve v stanovanjih kot že rečeno, naraščajo in za njih zvemo, v večini primerov, na podlagi obvestila oškodovancev oz. motenih obča-nov, ki zahtevajo naše posredovanje. Pregled obravnavanih kršiteljev po posameznih enotah milice v naši občini pa nam daje naslednjo sliko: Leto Vič Rudnik Lašče SKUPAJ % poveč. 1974 ' 476 195 61 732 +11,34 1975 475 276 51 819 +10,62 1976 521 264 76 861 + 4,81 1977 400 336 32 768 +10,81 23,23 +21,43 42,10 Večina storilcev kaznivih dejanj oz. preko 70% so delavci oz. osebe z osnovnošolsko izobrazbo. Glede porasta števila kršitev v stanovanjskih prostorih smo o posametnih ukrepih prek leta sproti obveščali tudi Center za socialno delo, ki se v okviru svoje pristojnosti tudi vključuje v obravnavo tovrstne problematike, vendar menimo, da še premalo, predvsem kar zadeva delo oz. obravnavo socialno ogroženih družin predvsem zaradi alkoholizma. Najčešči prekrški oz. na prvem mestu so razni pretepi, drzno vedenje in druge oblike ne- dostojnega vedenja 459 kršitev, sledijo vdajanje potepuštvu 64 kršitev, nedostojno vedenje proti miličnikom in neupoštevanje nji-hovih zakonitih ukrepov 25 kršitev in ostali prekrški 118 kršitev. Zoper 8 storilcev prekrškov, ki so večkratni povratniki, pa so bile podane kazenske ovadbe za kaznivo dejanje nasilniškega obna-šanja na javnem kraju, vendar postopki še niso končani. Najčešče kršitve v stanovanjskih prostorih so raznovrstne oblike motenja nočnega počitka, družinski prepiri, pretepi, preko-merna uporaba glasbil, v gostinskih lokalih pa razgrajanja, izziva-nja k pretepom in kršitve, ko vinjeni gost zahteva alkoholne pijače, pa jih ne dobi, in je to povod za razgrajanje. Omeniti je treba, da smo zoper 8 gostinskih delavcev podali predlog za uvedbo po-stopka o prekršku, ker so ti postregli z alkoholnimi pijačami že vi-njene goste. Na ulici paso najčešče kršitve prepiranje, prepevanje in kričanje. Glede časa storitve smo ugotovili, da je večina prekšrkov stor-jena do 22. ure oz. v času od 16. do 22. ure in sicer 392 afi 57,98%. V nočnem času pa 284 ali 42,01 %. V minulem letu so miličniki opravili 678 intervencij na zahtevo občanov, v pridržanje je bilo danih 136 oseb, v letu 1976 pa 285, kar je manj za 47,71 %, 16 oseb, ki so bile vinjene zatečene na javnem kraju, pa j«s bilo odpe-Ijanih na stanovanje, ker ni bilo razlogov za pridržanje. V minulem letu smo obravnavali tudi 2 politična prekrška in 5 kaznivih dejanj. Tu gre predvsem za razne žalitve družbenopoli-tičnih predstavnikov. Zoper tujce sta bila podana dva prekrška zaradi kršitve JRM, gre za razgrajanje v vinjenem stanju in ena kazenska ovadba zoper tujca, ki je storil goljufijo na škodo družbenega premoženja, in sicer v Študentskih domovih. Temu tujcu je bilo tudi odpove-dano gostoljubje v SFRJ. V minulem letu so miličniki pri opravljanju službe javne varnosti od občanov različnih kategorij zasegli naslednje šlevilo orožja: 6 kom. vojaških pušk, 5 lovskih pušk, 12 pišlol, 8 malokalibrskih pušk, 1 športno puško ter 810 kom. nabojev različnega kalibra. Poleg tega orožja so delavci na prijavo občanov asistirali pri od-stranitvi najdenih ročnih bomb in granat, ki so bile po občanih na"j-dene na različnih področjih naše občine. Neprijeten podatek je v tem, da so bile še vse bombe in granate sposobne se aktivirati in za življenje Ijudi zelo nevarne. Nevarnost pri najdbi neeksplodira-nega minskega telesa je še toliko večja, če istega najde mlajša oseba, ki si nevarnosti ne predstavlja. V vseh primerih so bile bombe in granate odstranjene po strokovnjakih — pirotehnikih, in sicer iz RSNZ ali LO. Zoper storilce oz. osebe, ki so imele v posesti neupravičeno strelno orožje, so bili podani predlogi za uvedbo po-stopka o prekršku oz. poročila s predlogom, da se v upravnem po-stopku orožje odvzame vsakomur, ki ga je zlorabil oz. ne izpol-njuje pogojev za posest. V lanskem letu so miličniki opravili 23 ogledov samomorov, 17 ogledov požarov in pri 21 nezgodah oz. dogodkih ter 3 delovnih nezgodah. Za razne upravne organe je bilo opravljenih 334 vro-čitev poštnih pošiljk, ker tega ni uspela pošta. PREGLED KRŠITEV JRM PO KS OZ. PO VARNOSTNIH OKOLIŠIH IN ENOTAH MILICE V OBČINI LJUBLJANA VIČ-RUDNIK VARNOSTNI OKOLIŠI VRSTA KRŠITVE 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Skupaj ENOTA MILICE PM VIČ OM RUDNIK OM LAŠČE pretepi, drzno vedenje in druge obl. ned. ved. 31 51 38 ned. vedenje proti mil. in neup. njihov zak. uk. 2 1 — vdajanje potepuštvu 2 5 7 ločenje alkohol. pijač mladoletnikom 31 24 41 15 17 20 140 28 31 23 — 490 — — — — — — 14 1 — 51 24 662 1 — 3 27— ____ 59 m vinjemm gostom .3 1 3 — — 1 — — — 1 — — 1 — 10 ostali prekrški 2 7 3 3 4 3 — 10 3 39 12 6 1 — 93 SKUPAJ 40 65 51 40 34 47 16 27 26 221 41 37 30 1 676 339 278 59 % Pregled prekrškov iz prejšnje tabele nam jasno kaže, da je šte-vilo kršitev javnega reda in miru ne glede na vrsto prekrška češče oz. večje na območju mestnih krajevnih skupnosti, kot KS pa znatno odstopa 10. varnostni okoliš oz. KS Krim-Rudnik, kar je tudi razumljivo, saj ima ta KS preko 10.000 prebivalcev. Ta KS se je razdelila na dve in sicer na KS Krim-Rudnik in KS Barje. V minulem letu kakšnih težjih naravnih ali drugih nesreč v naši občini ni bilo, pri krajih, kjer so poznani, da so češče ogroženi od poplav, tudi ni bilo večjih problemov. V minulem letu smo zabeležili tudi 6 primerov risanja kljukastih križev na javnih mestih, vendar pa smo pri ugotavljanju avtorjev ugotovili, da so to v glavnem otroci, ki dobivajo inspiracije za tako početje ob gledanju filmov—jugoslovanskih s tematiko NOB in to počnejo predvsem pri igri. Drugih oblik vznemirjanja občanov ali širjenja alarmantnih vesti v minulem letu nismo zabeležili. Kot je razvidno iz podanega poročila in je bilo to že uvodoma omenjeno, je varnostna situacija v naši občini zadovoljiva, priza-devali pa si bomo predvsem z raznimi preventivnimi ukrepi, da bi tako stanje obdržali tudi v prihodnje. KOMANDIR POSTAJE MILICE HUBERT OCVIRK