GEOGRAFSKI OBZORNIK Vsebinsko je pretežni del knjige strokovnega zna- čaja. Avtor kot nekdanji prebivalec izginule vasi Družmirje ter stalni spremljevalec nastajanja in širje- nja šaleških jezer je vmes vložil osebna doživljanja in misli o uničevanju, problematiki ugrezanja in ojezer- jevanja kulturne pokrajine. Na skoraj dvesto straneh je 90 fotografij, 16 te- matskih kart in več preglednic in grafičnih prikazov podatkov, ki bralcu zelo nazorno predstavijo med Slo- venci malo znano mikroregijo šaleških pojezerij, ki so že uvodoma podrobno predstavljena. Vključeni so tudi prikazi podvodnega reliefa z natančnimi podatki. Kasneje razširi avtor njihovo predstavitev z natančnim opisom naravno- in družbenogeografskih potez. Spoz- namo nekaj strokovnih izrazov v zvezi z ugrezninskim območjem. Zopet se pojavi narečni ali bolje žargon- ski izraz »šaht«, ki pomeni glavni premogovniški jašek. Potem so opisana tri glavna obdobja ter način izkopavanja v velenjskem premogovniku, ki je glavni vzrok za nastanek jezer v Šaleški dolini. Seznanimo se tudi z reliefnimi spremembami, ki so prva posledi- ca podzemnega odkopavanja, avtor pa kartografsko in slikovno predstavi spremembe v rabi tal in namemb- nosti zemljišč, ki jih je čedalje intenzivnejši poseg odko- pa zahteval. V nadaljevanju sledita umestitev obravnavanega območja in predstavitev njegovega pomena oziroma gospodarskih in socialnih posledic premogovništva, ki jih nosi vsa Šaleška dolina, tako negativne (uničenje kulturne pokrajine, izseljevanje) kot pozitivne (za slovenske razmere nadpovprečna urba- nizacija in industrializacija Šaleške doline). V naslednjem poglavju izvemo, kaj se je dogaja- lo z jezeri v začetku njihovega nastajanja do odločil- nih ekoloških spoznanj in raziskav, ki so privedle do načrtovanega in nadzorovanega varovanja jezer. Ob koncu avtor izpostavi jezera kot velik rekreacijsko-tu- ristični potencial, za katerega je treba pripraviti raz- vojne načrte v skladu z njegovo nosilnostjo in samočistilnimi sposobnostmi okolja, kar bo omogoči- lo sonaravni razvoj pojezerij šaleških jezer ter celot- ne Šaleške doline. Pričujoča knjiga obravnava dolinski del Šaleške doline, o kateri je leta 1963 zadnje obširno geograf- sko strokovno delo objavil dr. Anton Sore v knjig[ Velenj- ska kotlina včeraj in danes. Monografija Šaleške doline pa je tudi ena od nalog, ki smo si jo zadali v pri- hodnje geografi na ERICu. ATLAS J E Z I K O V Drago K ladnik Bogato bero priročnikov iz zadnjih let je na našem majhnem trgu konec lanskega leta obogatilo pomembno delo, ki je po svoji zasnovi sicer hudo stro- kovno, a v svoji sporočilnosti dovolj poljudno ter pestro zasnovano, da lahko ponudi številna spoznanja vsem tistim, ki so si pripravljeni vzeti čas in se vanj poglo- biti. Ti »radovedneži« bodo presenečeni, s koliko novi- mi dejstvi jih bo obogatil Atlas jezikov. Gre za slovensko priredbo angleškega izvirnika The Atlas of Languages, ki ga je leta 1996 izdala založba Qua- tro. Slovenska verzija z 224 stranmi formata 2 9 x 2 2 cm je izšla pri založbi DZS. Prevedel in priredil jo je Andrej Skubic, jezikovni pregled je opravila Ana Starešinič, likovno-grafični urednik je bil Nedžad Zujo, urednik pa Aleš Pogačnik. V uvodu so na kratko predstavljene in povzete glav- ne jezikovne razvojne značilnosti. Prvi del ima naslov Razvoj in širjenje jezikov. V njem so prikazani različ- nost jezikov v času in prostoru, jeziki in narečja, imena jezikov, nekateri geografski vidiki jezikov (pojasnjeno je na primer, da je izoglosa črta na zemljevidu, ki zaz- namuje mejo med območjem ene besede, besedne obli- ke ali izgovorjave), jezikovne družine, rekonstrukcija prajezika, primerjave skozi zgodovino, jezikovni sti- ki, izposojenke in izposojanje, zamenjava jezika in substrat ter jezikovne zveze. Glavne značilnosti so pri- kazane na preglednih zemljevidih, med besedilom pa so tudi številne fotografije, skice, umetniške slike, gra- fikoni in preglednice, ki povedano umljivo ponazar- jajo. V drugem delu je govora o jezikovnih družinah v posameznih delih sveta. Ker za vseh 6000 jezikov položaja in sorodstvenih vezi ni mogoče predstaviti, so v družinska drevesa in zemljevide vključeni samo večji jeziki ali tisti, o katerih je posebej govora v be- sedilu. Pregled je urejen predvsem po zemljepisnih območjih, delno pa po jezikovnih družinah. Ker se ti delitvi le redko popolnoma ujemata, ju je potrebno skrbno razlikovati. Ta del knjige je razdeljen v sedem podpoglavij z naslovi Evropa in Evrazija, Južna in jugovzhodna Azija, Afrika in Bližnji vzhod, Tihi ocean, Avstralija, Amerika ter Pidžini in kreolski jeziki. Tretji del knjige je namenjen prikazom izvora in razvoja pisav. Zapis je bogato dokumentiran z gra- fičnimi ponazoritvami, ki lahko tudi manj veščemu bral- cu razkrijejo mnoge podrobnosti. V zadnjem, četrtem delu z zgovornim naslovom Izginjanje in oživljanje jezi- kov so opisani načini in vzroki, zaradi katerih jeziki umirajo (med drugim izvemo, da naj bi bilo v času naj- večje raznoličnosti na svetu med 10.000 in 15.000 je- zikov in da na otočju Vanuatu le nekaj več kot 150.000 prebivalcev govori vsaj 105 prepoznavnih jezikov, tako da je Vanuatu s po enim jezikom na 1500 prebivalcev jezikovno najbolj raznolika drža- va), preusmerjanje zamenjave jezika, prizadevanja za oživljanje jezikov (najuspešnejši primer oživitve je hebrejščina, izvirni jezik dela Stare zaveze, ki dolga stoletja ni bila v rabi in so jo negovali le učenjaki ter duhovniki pri bogoslužju, z naselitvijo Zidov v Izrae- lu po 2. svetovni vojni pa se je ponovno uveljavila v splošni rabi) ter raznoličnost jezikov v javnih občilih. 29 GEOGRAFSKI OBZORNIK ga veka ter krščanstva in tradicionalnih verstev, ki jih avtor upravičeno postavlja v ospredje tako, da njiho- vi materialni preostanki in pomembnejši verski simbo- li zavzemajo glavnino prvega dela knjige. Besedilo pojasni glavne značilnosti verstev in pomen najbolj značilnih ali slikovitih objektov v dolo- čenem verovanju. Lahko ga označimo kot prispevek h geografiji religije, a se avtor manj ukvarja s prostor- skimi, demografskimi in gospodarskimi učinki, ki iz ver- stev nedvomno izhajajo. Vsekakor lahko povprečno informirani bralec izlušči številna nova spoznanja, ki so mu lahko tudi koristna popotnica pri izbiri ciljev na morebitnih popotovanjih. Drugi del knjige sestavljajo zemljevidi in sezna- mi svetih krajev. S tem je atlas tudi v resnici atlas, saj vemo, da izraz atlas označuje zbirko zemljevidov. Naj- prej je predstavljen zemljevid sveta s prikazanimi izre- zi podrobnejših zemljevidov, ki se v glavnem ujemajo z območji posameznih poglavij iz prvega dela. Sle- di šestnajst zemljevidov na eni ali dveh straneh, na kate- rih je skupno označenih več kot 1000 izbranih svetih in skrivnostnih krajev. Za vsak kraj je prikazano ali je še živ ali opuščen in zgodovinsko obdobje, v katerem je bila znamenitost sprva v rabi oziroma ko je bila zgra- jena. V kratkem sestavku ob zemljevidu je povzeto zgo- dovinsko ozadje verstev na posameznih območjih ter njihov razvoj. Za zemljevidi je seznam, v katerem je mogoče najti podatke o vseh na zemljevidih označe- nih krajih. Seznam vsebuje ime kraja, njegovo pokrajin- sko in (ali) državno lokacijo ter kratek opis znamenitosti z oznako njenega verskega pomena. Zemljevidi so grafično razmeroma privlačni, še zla- sti pa velja pohvaliti zemljepisno imenoslovje, ki je stro- kovno skoraj neoporečno in se ustrezno naslanja na novejša spoznanja. Težave so se pojavile v primerih, ko sodobni atlasi v slovenskem jeziku določenih imen ne vsebujejo. Lep primer je zapis jezero Asad (stran 134) v Siri j i , kar je seveda Asadovo jezero, imeno- vano po tamkajšnjem predsedniku. Moteč je tudi zapis Urmijsko morje (stran 135) nedaleč od Kaspij- skega jezera. Poznamo namreč Urmijsko jezero, rusko ime Kaspijskega jezera pa je Kaspijskoe more in bi bilo zato največje jezero sveta bolj upravičeno poimenovati morje, na drugi strani pa v slovenščini poz- namo le eno res majhno »morje« sredi kopnega, to je Mrtvo morje, podobno velikih slanih jezer pa je še precej. Skromen nabor tipov pisav je vzrok, da so ime- na manj pregledna in povedna, kot bi lahko bila. Izbor prikazanih krajev je plod avtorjeve odloči- tve in kot tak je brez dvoma pomanjkljiv, kar je nujno zlo vseh tovrstnih del. Naj navedem le nekaj krajev, ki jih kot pomembne svete kraje osebno poznam in jih na zemljevidih ni mogoče najti. Adamov vrh (Adam's Peak) na Srilanki je sveta gora pripadnikov štirih ver- stev (budistov, hindujcev, muslimanov in kristjanov) in znajdejo skupaj naravne zanimivosti, arhitekturni itpla^a najbrž najpomembnejše svetišče na otoku. Ta biseri in detajli pa ostanki iz prazgodovine in s redn j^ imd siq^r označenih kar šest krajev. V Montani na seve- Na koncu je ob virih in stvarnem kazalu dodan še slovar jezikovnih izrazov. Ta pride prav jezikoslovno slabše razgledanim bralcem. Knjiga je namreč bolj kot geografska ponazoritev jezikoslovna študija, ki pa je v svojem pristopu vendar dovolj poljudna, da je lah- ko razumljiva vsakemu, ki se v njeno vsebino vsaj neko- liko poglobi. Prikaz podobnosti in razlik ter medsebojnih zvez med jeziki je namreč zasnovan na predstavitvi in primerjavah jezikovnih posebnosti in različnih slovnič- nih prvin, kakršne so na primer sklanjatev, število, upo- raba trpnika, predpon in pripon, samostalniški razredi, klasifikatorji, ki označujejo značilne lastnosti, besedni red in še številne druge. Knjiga je gotovo pomembno delo, ki bo s (sem in tja pretirano) poljudnimi opisi raz- vojnih značilnosti jezikov (zato se določene navedbe po nepotrebnem večkrat pojavljajo) tudi prenekatere- mu geografu zagotovila obilo zadovoljstva. ATLAS SVET IH IN S K R I V N O S T N I H KRAJEV Drago Kladnik Za tem nič kaj domiselnim in kar preveč očitno trž- no naravnanim naslovom se skriva izredno kakovost- no knjižno delo, ki ga je konec leta 1999 izdala založba Slovenska knjiga in z njim obogatila svojo bogato zbirko priročnikov. Gre za prevod angleške- ga izvirnika iz leta 1996, katerega avtor Colin Wil- son je izjemno ploden pisec. Napisal je na ducate knjig in na stotine člankov. Knjigo s 192 stranmi formata 31 x25cm je prevedla Darinka Kodermac Patačko, njen strokovnj pregled je opravil Miha Kosi, uredila jo je Danica Stumberger Novosel, tehnična urednica pa je bila Jelka Mihelič. S čudovitimi fotografijami opremljena in razgiba- no oblikovana knjiga je sestavljena iz dveh delov. V pr- vem avtor podrobno predstavi izbrane primere (okrog 100) svetih in skrivnostnih krajev sveta. Za razliko od podobnih priročnikov je pregled zasnovan regional- no, pri čemer je treba reči, da je členitev malce nena- vadna in odraža tako vlogo, ki jo je v civilizacijskem razvoju posameznim območjem pripisal avtor, kot nje- gova osebna nagnjenja. Prikazi si sledijo v naslednjem zaporedju: Afrika in Bližnji vzhod, Grčija in Sredozem- lje, Evropa in Rusija, Velika Britanija in Irska, Sever- na Amerika, Srednja in Južna Amerika, Oceanija in Avstralija, Daljni Vzhod in Južna Azija. Pred vsakim poglavjem je pregledni zemljevid z vri- sanimi lokacijami podrobneje predstavljenih krajev, ki so tu dodatno prikazani bodisi s skicami bodisi foto- grafijami manjšega formata. Takšen pristop omogoča predstavitev po izbranih območjih, pri čemer ne upo- števa ne kronološkega, ne stvarnega in tudi ne v ce- loti verskega ključa. Tako se v določenem poglavju