v laf*t, tetitel ci. *»>.,.
ub.ija in %elja v .Mar MV1 ore- piNiiljiiii •lom ja VM leto * -ll. M |">l leta . . t , M NM let« . V ..
1*0 pošli :
Za *m m,« in f),
/a pol leta . ;» „ 11 i-Mit leta -  ,. i
St. HO.
\" Mniiboiii H. oUlobi-a lM<>iS.
Telegram »Slov, Narodu".
Belgrad, 2. okt.
Društvo jugoslovanskih rodoljubov Čestita gospodu Hermanu in Vodnjaku , vrlima branilcema svetili pravic Slovenstva, za njuno junaško vedenje v korist mile nam matere Slave. Živila; Slava Vama!
O/tiiiiiila:
In mvm|m ifMkfat
vr-t . -e platoje 1; kr , ta ne n.itiin* ikn.t .'. kr. re -e fakt llnt 4 kr. i> •.• ti-.ka JVrat-
Vtt« |>nmelik,i ,e p| ,, ,,
irj.i |i. |ir,..tnru.
Za *»ak UmI j« pLvali
■Ml '. (,l.iiip,.|j,      |o k
<i »e ne trjr«).,, naj «e IiUk..vuIiii« frankujffjo.
locaj I.
Slovenci zi'iliniino sel
IV.
A. D. P.  Iz dolenje Kranjske.
Izgovarjali so se noktori Slovenci poprej, da narod slovenski sam za združenje v kronovino Slovenijo ne mara, da mu jo celo proti ven in da so le posamezni rodoljubi zanj vneti, kterih rodoljubne misli in želje so sicer hvalevredne, ali oni da s« no morejo na njih ko na obče mnenje naroda slovenskega opirati. Najnovejšo sijajne dogodbe na slovenskem Št irskem so pokazale, kako napačna je bila ta misel poslancev naših, in gotovo bi se ravno to po vseh drugih slovenskih taborili razodelo, ako no bi liberalnost sedanjo vlade občega mnenja naroda našega raje zaduševaln, nogo ga poslušala. Kranjskoslovenski poslanci, ako niso slepi na duši in na telesu, menda vendar že s taboriti vred Bpoznajo, da se narod slovenski v sedanjem stanu pod nemško nadvlado nikdar nikjer, in tudi na Kranjskem do pravice in blogostanja dokopati no moro. Oni vidijo, kako mnogi vladni organi, dasi tudi imajo sicer postavo in paragrafe vedno na jeziku, tistega grdo gledajo, ki se drzne od njih spoštovanje in uresničenje znanega 10. §, zahtevati. Oni vidijo kako le tujci ali domači odpadniki, ki so še slabši od tujcev, po stari navadi po slovenski zemlji gospodarijo, kako se slovenski profesorji in uradniki prezirajo, odstavljajo ali v druge tujo dežele prestavljajo in na njih mesta trdi Nemci ali taki našinci postavljajo, kteri so v resnici za g, 1!). brigajo, kolikar za lanski sneg. Kranjsko-slovenski poslanci vidijo ali bero, kako tudi njih samih v okviru ustave stoječih celo vladni in uradni listi strupeno napadajo, kedar koli v narodnem obziru zahtevajo, kar jim se je slovesno zagotovilo, ko so dualizem zidati pomagali. Oni vidijo, da stoji „Laib. Tgblt." kteremu sami očitajo, da je v žlahti s tajnim dispositionsfondom tiste vlade, ktero oni podpirajo, v prvi vrsti nasprotnikov njihovih. Oni bero ali slišijo, kaj in kako česko-nioravski Slovani, Poljaki, pravi Hrvatje in pravi Slovenci o dualizmu in njegovem §. 19. in razširjeni (oder vvasV) avtonomiji sodijo. Oni vidijo, da so na led speljani, da se slovenstvo vkljub železnici in 1!». §. še vedno po stari navadi prezira in preganja, ko gad strupeni; oni slišijo, kako ne le posamezni rodoljubi, ampak v taborih zbrani narod slovenski sam o dualizmu in sreči njegovi sodi; oni slišijo in bero, kako narod slovenski slavna govora g. Hermana in dr. Vošnjaka v štirskem deželnem zboru, zlasti pa nju zahtovanje zedinjone slovenske domovine kot „glas Božji" pozdravlja, ki celi narod slovenski iz lOOOletnoga spanja k novemu življenju budi, očitno
Listek.
Na kraljevo v Zagrebu.
(Konec.)
Tam leži tropa svinj. Samozadovoljno leže v blatu, robno, kaj so jim o želodu sanja, med tem ko mesar okolo njih stopa, klaloželnih misel poln. Stopajva naprej po dolgi ulici, ki sestoji na eni strani iz kolib . ki živo spominjajo na stare „pfulhautcn" (kol), na drugi pa iz ognjišč. Vsaka koliba jo krčma, in vsaka ima svoje ognjišče prek ulico. Tu se gulaš kuba, tam se pečejo od ene strani od solnca, od druge od ognja klobase, tam se vrti celo jagnjc ali prase na lesenem drogu, tam zopet imajo na treščiea na-taknene kosec svinjetine, ki bi jo gotovo tudi parižki gourmand kot slastno ocenil. Tako na priliko je moralo izgledati, ko so stari (Irki pod Trojo hekatombe bogovom na čast in sebi v slast obhajali. Stopiva zdaj dragi bralec V eno kolibo. Trije gajdaši jo godejo. Goslc pravijo: cigec migec, cigec niigec; prvi bas odgovarja: no bu nikaj dobro, ne bu nikaj dobro; drugi bas pa pravi: bude. bude, kadkad bude. hude itd. in to v ono mer celi popoldan, in še celo noč. Koliba je tako polna sveta, da ljudje stoje eden tik drugega, in vendar se „tanca". Mi Slovenci trebamo za naše plese prostora, vsaj toliko, da se pošteno zasukati moremo, naj pripravnejša je zato kakošna pometenu parma. Horvat ne, on plešo in se suče tam, kjer stoji. Videl sem Primorce , ki je vsak na svojem stolu plesal hrvaški narodni ples. ali „tanac" kakor mu narod sploh pravi (kolo med narodom zagrebške okolice ni poznan), je neko cepetanjc, pravi trembelente. Mlade nevestice m snašico in svekrve, pa tudi stareje kumice so pomešane med „cifraste" dečke, kterim torba odskakuje zdaj iz boka na dimije, zdaj opet nazaj iz domelj na bok. Ples daje ljudem neki zelo živ izraz. Poglej deklice, kako jim ličica gore, kako jim „koraluš:i na napetih nedrah skače, kako marama frči, kako se kite po tilniku vijejo. Primi jo za roko — nobena so te""' no brani — in čutil boš, da jc vroča kakor krop. Poglej dečke, kal i ogenj jim iz oči gori.   Zduj eden, ki mu je veselje iz srca prekipel
s tem kazaje, od kod le rešitve, pravice in blagostanja prirnkujo__pa
oni so za vse to gluhi i., ulopi. Poljaki, ki .o se pni ml cislajtanizma zapeljati pustili, svoj,, zmot., ž.'spoznavajo ter si jo popraviti prizadeva,.,, kraiij-sko-sloveoski poslanci pa menda mislijo, da zadostuje, če se |e po navadi v kranjskem dež. zborčeku z Deimanom in njegovimi pajdaši /a kake malenkosti strastno pulijo in al«, v teh neprijetnih prepirih Le nobene nemške besede ne pregovore, (kar je poslednje vse prav, menijo, da so takovi poslanci da si boljih Slovenci želeti ne moreni.,. Ne le slovenski, ampak tudi drugi slovanski listi jih zarad toga^.* ostro karaj., in na pravo pot zavrača,,,, al. ti namesto da si bi to svarilo k srcu vzeli, po njem se ravnali in steni usta zamašili vsem onim, In pravijo: „evo. kako se med seho.j koljejo!" so raji svoje trme drže. a od svarilnih spisov, kterim ..skandnlartikeljiii" pravijo, se z največo nojevoljo obračajo, patetično rekoč, da nočejo „domaćega umazanega perila prati/ Poseben trn v peti s., jim tako zvani „mladi Slovenci"; kterim očitajo, da   s svojo „prenapetostjo" podirajo,  kar .se   je  s pomo.j.,
starih rodoljubov toliko let tradapolno zidalo; t., pa jim ne gre v glavo Ja — ker v zadevali celokupnosti državno nočemo in ne smemo hiti bolj cesarski in avstrijski ko cesar sani, — izvira „a.ša opozicija zoper sedanje ravnanje kranjskoslovonskih poslancev skoro le iz tega, tla so truda-polno zidanje političnega edintva Slovencev, ktero je nam potrebno ko ribi vode, In ktero BO je vsled tega /e I. 1848 na programu Slovencev kot prva točka odlikovalo, v sedanjem toliko imenitnem času, ko se Avstrija naša pro-nareja, da bi vsem narodom svojim enako varno zavetje postala, kot kako prazno in neumno sanjarijo, kakor .se kaže, popolnoma zapustili in mesto nje od Kluna zapeljem raji utopijo Blagotinšekovo, t. j. državo Cishijtanijo — sovražnikom slovenstva zidati pomagali, in da od Cishijtanijo ne nehajo in se k zapuščeni Sloveniji nazaj ne povrnejo, dasiravno vidijo, ako le še kolikoj oči imajo, v kako neugodno stanje pri prijateljih in neprijateljib so se pustili zapeljati. Da jc eden govornikov v deželnem zboru Slovenijo omenil, nima nobene veljave, kajti nimajo pokazati najmanjega sklepa najmanje interpelacije v tej zadevi in oni glas je ceh, o s um 1 j on.— „ Novice" se izgovarjajo , da s,, morali poslanci slovenski združenje Slovencev v eno politično in administrativno celot., s skupnim deželnim zborom in skupno deželno vlado iz programa svojega izpustiti, ker niso hoteli niti Nemci in Talijani niti visoka državna vlada od združenju tega nič slišati iu ker nas so celo naši slovenski l.rafje Čehi in Poljaki v koš nemške skupine metali in nas še mečejo.
Kar so tiče Nemcev, Italijanov in visoke državne vlade, je očitno, da bi Magjari še daiidenes pod nemško nadvlado, ki jim bi vsako opozicijo v pregreho štela in le nemščino za avtentičen tekst na Ogerskeni razglase vala, nam enako zdihovali, tla so se v borbi za svoje pravo po Izgledu slovenskih poslancev ravnali. Kar se pa Cehov in Poljakov tiče, mislim, da joto, kar jim „Novice" sploh očitaj.,, le osebno mnenje posameznih čeških ali poljskih partikularistov, a ne obče mnenj,' Čohov in Poljakov in tutli njih vodnikov no, si.er bi bili slovenske federaliste lansko leto na Dunaji iz federalističnega
'-""•-••■».•■ ■   -   ■..  -      -   -~------------------------------„    ,   „|| M,i,
vriskno, da kakor struna skoz ušesa brni, zdaj opet drugi šaljivo v taktu zapoje : hop bop čižino moje, joščo imam doma dvoje! hop hop Čižme moje itd. Ko sva se zdaj tega do sitega nagledala, pojva še poslušat, slepca goslara, ki tam na hišnem oglu sedi. Glava mu je plešasta, le okolo tilnika mu redki sivi lasje frlijo. Njegovo zarujavelo lice ima lep junaški izraz, kakoršnegu nam kažejo podobe rimskih imperatorjev. Prsa so mn na pol razgaljena Na nje bi so mogel pač upotrebiti Homerjev izraz, da so rnnjasta, one ne
čute niti burjo,  kedar ledeno Inij.....I   Krivca tepena,  niti pekoče solnčne
žare, kedar preti njimi v pejsjih dnevih vso v senco beži, Iu vendar bije po.l 1.1 runjnsto odejo najblaže poezije polno srce. Takih podob ne najdeš nikjer drugod po celem svetu. Njegove gosli s., tako enostalne, da ne morejo bolj hiti, večidel imajo le po dvoje debelih strun. Looenj, s kterim pa strunah gor in dol vleče, je včasih na kakošni svibovi letarci napet, — Gosta truma ljudi stoji okolo njega spoštljivo poslušaje njegove pesmi, ktere zmiioj gologlav poje. Zadnja leta ne pride več tolik., slepcev goslarjev v Zagrob na kraljevo, kakor poprej, posebno do leta 1849. Eno je to, da broj teb jugoslovanskih bardov res pojema, drugo pa to, da jih je pod Bachom žandarmerija in policija preganjala. Prašali s,, jih za potne liste, in ker teb niso imeli, zapirali si, jih kot vagabundirendes gesimlel v ječe, iu tako su s,, naše vile preganjal.' od nemila do nedraga. Pa tudi iz tako zvanega velikega sveta ne manjka stvari za gleiloželjnc oči. Tu je z velikimi pismenkami zapisano: Autour du mondel tam opot: Ezpositrion universelle, na koncu dole je zverinjak, v onem kotu cirkus. Grmada bezjakov sloji pred njegovimi vrati, kar en mož v tricottu na oder stopi iu bezjake in brajce nagovori z: moine horrschaftenI Čudna to imena brajci in bezjaki. Gospod Trstenjak nam je že oboja raz tolmačil. Naj mi In, dovoljeno tudi eno o bezjakih reči. 1'., mojem mnenji se zagorski Slovenci zato imenujejo bezjaki, ker se v bez-platno oblašijo. primeri naj se beseda bezelan iu Hezelansko. Ce je pa oblika hizjaki pravilneja, hi mislil da proizhaja iz besede hize, kar platnene bole hlače pomeni. —p.
zbora pelinih, nc pa lepo, mirno ž njimi zborovali in se potem, kakor so „Novice" same povedale „v popolni slogi in globoki zavesti solidarnosti slovanske" od njih ločili. Da so vsaj značajni Cehi še dandcnes teh misli, mi menda dokazovati ni treba. Ako se pri vsem tem še zdaj tu pa tam kak Ceh ali 1'oljak oglasi, ktcri Slovence v nemško skupino meče, ter jim združenja in narodne samostojnosti ne privošči, kar sedanje „Novice" vselej z nekakim posebnim veseljem razglašajo, ni to nič čudnega, marveč čudno čudo bi bilo, čo bi postavim 1'oljak Smolka*) hotel bolji Slovenec od naših slovenskih „prvakov" hiti in to za nas zahtevati, kar „najbolji slovenski rodoljubi" zaneniarjejo in zametujejo ali se vsaj zahtevati ne upajo. — Poslanec Pintar meni, da niso le posamezni Cehi, marveč da je ves narod češki zoper samostojno kronovino Slovenijo in to zarad straha, da se hi potem tudi češki Nemci od Čehov ločili, cesko kraljestvo raztrgali in si svojo lastno nemško deželo osnovali, da se torej mi vsled tega na Cehe zanašati nc moremo. Tudi ta je prazna. Češkim Nemcem, kakor je znano, gre za nadvlado, ne pa za ravnopravnost ali narodno svobodo. Njih ni po številu dosti več od nas Slovencev, vendar imajo enih 7 čisto nemških gimnazij. Slovenci nimamo — nobeno; oni imajo tudi čisto nemške ne le najniže ljudske, ampak tudi najviše šole (univerzo, politehniko) dasiravno se jim tudi drugod po Avstriji nemških viših učilišč ne manjka, a Slovenci nimamo doma ne drugod slovenskih srednjih in viših šol in večidel tudi nižih ne, v kterih se je dozdaj glede narodnosti rekel bi le kontreband nekaj storilo, odslej pa, ako bi res a d majorom autonomiae gloriam tista državna oblast, ktera ne taji, da ji je „Oester-reichs Fiihlung mit Deuschland" še vedno glavna naloga, še veči upliv do našega šolstva si prilastila, ko ga je dozdaj imela, prišli bi tudi v tem oziru iz dežja — pod kaj). „Slov. Nar." jc pravo zadel, rekši, da se smo dozdaj V naših šolah po suhem plavati učili. V prihodnje bo še slabše. — Mi se z mrvico bruha zadovoliti ne moremo, ker imamo pravico do celega hleba. Če nam bi se tudi na Kranjskem par keblov vode prililo, si nismo s tem nič holji. Očita nam se da narod slovenski sam za nemško šole prosi. Res je sicer, da so se ne lc kak od nemščine oinoten župan, ampak tudi drugi priprosti ljudje tu pa tam že za nemške šole na slovcuski zemlji oglasili, ali jasno jeko beli dan, da so take prošnje puhle in prazne tako, dakratko-malo ne zaslužijo, da hi se v misel jemale, dokler se občo zahtevanje naroda našega ne u s 1 i š i in narodni naš jezik v u r a d n i j e ne vpelje.
Iz deželnih zborov.
Interpelacija <lr. Ton klija in lovariiov v <ln<> I. oktobra /;»<*< ran rni iiopra\iioMi sloi. jeziku % uradu in ioli.
(Konec.)
Če ravno so se vršile od leta 1802 pri tukajšni okrožni sodniji ko-nečne obravnave v slovenskem jeziku, se je vendar le redko kedaj zgodilo, da so bilo vso sodnijske osebe smožne slovenskega jezika; zapisniki so se pa vselej pisali le v laškem jeziku, v kteri se pišejo tudi dandcnes vkljubu vsim postavam,
Ilavno pri tej sodniji, ktera govori pravo v kazenskih zadevah za eelo goriško grolijo, so še dandcnes izročene preiskovalne pravde taki sod-nijski osebi, ki ne ume druzega kot samo laški jezik, in ne zna besedice slovenskega jozika; da hi se ta gospod posluževal vsaj prisežonega tolmača, ali to se ne godi, marveč so mu kot zapisovalci pridani taki c. k. avskul-tanti, ki sami ne znajo dobro slovenskega jezika. - Kakošne da morejo hiti pri takih okoliščinah preiskovalne pravde, si lehko vsak sam misli.
Akoravno so morale take napake znane hiti c. k. nadsodniji v Trstu, jih vendar ni odstranila, marveč se dozdeva, da je ona pravičnim in pohlevnim zahtevam slovenskega naroda nasprotna, ker je take uradnike, ki so bili začeli slovenski uradovati, le pisano gledala iu morebiti pripomogla, da so bili v druge dežele preloženi; ker je bila slovensko mejniško pravdo v dobi Belkredijevega ministerstva zavrgla, in ker še današnji dan pri tukajšni okrožni sodniji za pravne praktikante take izšolane pravoslavce sprejema, ki ne umejo cisto nič slovenskega, in le malo laškega jezika.
Veliko upanja je bilo sicer zbudilo med Slovenci na (Joriškem raz-druženje politiško od sodnijske uprave; pa kar se je tako željno pričakovalo, to sta ministerstva pravosodja in notranjstva le v najmanjšem delu spolnila. Ce ravno se namreč ne da tajiti, da se je imenovalo vsled nove osnove za nekterc slovenske okraje nekoliko slovenskih uradnikov, je vendar večina imenovanih , ki niso zmožni slovenskega jezika v besedi in pismu in nahajajo se med njimi nekteri, ki celo nič ne znajo slovenskega, ali le prav malo; med tem pa so bili trije na Goriškem rojeni slovenski uradniki imenovani za adjunkto v Istri.
I'o vsili okrajnih sodnijah vlada izključljivo ali nemški ali laški jezik. To velja posebno od mestno-odredne sodnije v Gorici, h kteri spada bivši Goriški okraj; pri tej sodniji ni nobenega pravniškega uradnika, da bi zmožen bil slovenskega jezika v besedi in pismu, čeravno ima rečena sodnija skoraj le s slovenskimi strankami opraviti, iu uradni jezik je še vedno le laški, vkljub nove tako imenovane liberalne dobe in vkljub Sj. 1!) ustanovnih postav.
Ako pa sedijo že v sodnijah prve stopnje taki uradniki, ki — malo jih izvzamemo — niso sposobni uradovati v slovenskem jeziku, te žalostne razmere se kažejo še očitniši v sodnijah viših stopnja. Pri c. k. nadsodniji v Trstu opravljajo službo taki svetovnlci, med kteri mi, ako se ne motim — in rad bi se motil — nc zna ni eden slovenskega jezika v uradnijah, ktero zagotovlja toliko naredeb, odločeb in paragrafov! Kar zadeva šole, — dozdaj še ni bilo mogoče odstraniti iz ljudskih šol popolnoma nemškega jezika,
*) „Novice" so Smolkov program napačno tolmačile. Smolka nanui vrgel v nemško skupino, ampak nam pustil odprte meje, ako si jih bomo — sami staviti vedeli. Govor Smolkov pri prvi'priliki. Vred.
akoravno se v teh šolah v njem le prazna slama mlati, ker v malo tednih po iztopu iz šole pozabijo učenci vse nemške besede, ktero so jim bilo z neizrečenim trudom v glavo zabito.
V glavnih šolali se sicer začenja v materinem jeziku podučevati, ali popolnoma še to načelo ni izpeljano. V srednjih šolah je pa bil dosedaj in jo še vedno izključljivo le nemški kot učni jezik, in narodnemu je lo tesen kotek odločen. Od vseučilišča in viših tehtniških šol se no moro govoriti, ker jih za Slovence še ni.
Po vsem tem je jasno, da za Slovence na Goriškem je ostala tolikokrat zagotovljena enakopravnost slovenskega jezika v uradnijah in šolali lc na papirji, in da jo še vedno lo „pin.ni desidorium".
Glede* pa da slovenski narod ima že vsled djanskega bitja od naravo vtrjeiio pravico tirjati, da ga nikdo v razvitji njegovega narodnega življenja ne zadržuje; glede da ima pravico tirjati od vlade, da se mu narodnost in narodni jezik obrani in goji; — glede da Slovenci plačujejo enake davke v denarji in v krvi. kakor drugi narodi, in da imajo tedaj tudi pravico vdo-leževati se ravno tako vseh koristi po utrjenem načelu — „onako teže, enako pravice;" — glede da je bila ravnopravnost slovenskega jezika že opetovano izrečena in priznana od presvitiega cesarja, kteremu je slovenski narod vedno vdan; gleda tudi § 19. ustanovnih postav 21. dec. 1*07. 1. zagotovlja vsem narodom, in dosledno tudi slovenskemu, enakopravnost njih jezika v šolali, v uradih in v javnem življenji; glede da ni mogoče, da bi slovenski narod uspešno, duševno in materijalno napredoval in so na višo stopnjo omike iu blagostanja povzdignil, dokler ga vežejo jeklene verige tujega jezika v uradih in šolah; glede na vse to predlagajo podpisani po predsedništvu vis. dež. zbora vis. c. k. vladi to-le vprašanja:
1. Kaj je vis. vlada že storila, ali kaj misli storiti, da se bodo vse naredbe, razločbe in postave o ravnopravnosti slovenskega jezika na (Joriškem v glavnih in srednjih šolah in uradnijah dejansko izpeljale V
2. Ali nc misli vlada v ta namen take uradnike, ki so slovenskega jezika nezmožni, koj od c. k. sodnij na slovonsko-goriškeni odstraniti, tem pa ki so slovenskega jezika le v besedi zmožni, zaukazati, da so ga imajo v določeni dobi tudi pismeno toliko naučiti, da bodo mogli v slovenskem jeziku uradovati.
M. Ali ne misli vis. vlada pri podajanji služeh sploh — in pri c. k. nadsodniji v Trstu — na to paziti, da so bodo službe le tistim podeljevale, ki so tudi slovenskega jezika v besedi in pismu zmožni ?
4. Ali ne misli vis. vlada poduk v srednjih šolah tako vrediti, da se bo na spodnji realki in gimnaziji v Gorici koj vpeljal za slovenske učence slovenski kot učni jezik V
Dr. Tonkli, Dr. A brani, A nt. Čeme. Dr. Ž i gon. Andr. Maruši č, Karol Polaj, P a g 1 i a ruz z i.
I) o p i s i.
Iz lij ubijane, 5, oktobra. A.|Izv. dop.J (Pogled na naš deželni zbor; darilo narodnih poslancev.) Ako se ozremo na delavnost deželnega zbora kranjskega, ki jo ravno kar končal svojo delovanje moramo priznati, da so jo z vršilo v kratkem časa mnogo, kar bode v dušnem ali mate* djalnem oziru na korist kranjskih Slovencev. Kes jo sicer, da naš deželni zbor v svoji pretečeni sesiji ni povzdignil glasu o državnopravnih vprašanjih, da so ni pečal z splošno politiko, ravno zarad tega (?) pa je tem niarlivejše delal na domačem polji, čeravno bi se bilo želelo morebiti semtertje tudi tukaj n. p. v šolskem vprašanji več odločnosti. Zastavo narodnosti je krepko držala kvišku narodna večina, ktera je ostala vsa njej zvesta. Pričakovanje nasprotnikov, da se bode izneveril ta ali oni narodni večini, da se bode osnovala tako imenovana posredovalna stranka, ni se vresničilo. Kar moramo z veseljem priznavati jc, da je nastopila letos narodna večina pravo pot s tem, da se je posluževala pri vsili razpravah izključno le slovenskega jezika. Mnogo predlogov deželnega odbora pa je bilo letos še nemških, nndjati se hočemo tudi drugo leto najti več predlogov slovenskih, Pripoznati se mora sicer da je ta stvar morebiti od sporočevalca in da ni vsak sporočevalec slovenščini prijazen, n. p. gospod Dožinan kot izvoljen deželni odbornik od velikih posestnikov gotovo ne bode delal slovenskih sporočil, kakor jo eno v zadnji seji dobro naredil rudi k nemški stranki spadajoči g. Langer, S tem da je narodna večina rabila le slovenski jezik ustregla je željam vsacega rodoljuba, pokazala pa je tudi — kakor je omenil dr. Bleivveis v končnem govoru — da slovenski jezik je zmožen biti parlamentaren jezik, da jc zmožen da se vpelje v šole in urednije. Skoraj komično je bilo včasih čuti, kako se jo moral truditi predsednik g. VVurgbach z slovenščino, ktero je seveda le bral ne pa govoril. Proti koncu šlo mu je že dosti bolje, ravno tako privadila so se marsiktera nemškutarska ušesa bodi si izmed poslancev ali poslušalcev domačih glasov slovenskih. Napade nasprotne manjšine in njih neslane, že sto in stokrat prežvečene dokaze pobijali so z krepko besedo poslanci večine, ravno takisto pa tudi vlado kedar jc hotela segati v pravice zborove. Posebno fuhniiiantou bil je govor g. dr. Toniana zarad gruntnega davka, kterega naša dežela mnogo preveč mora plačevati, in kterega bi se moglo mnogo odpisati da se spravi stvar na pravično podlago. Sploh moram reči še enkrat, da — ako odštejemo nektere želje — sinemo zadovoljni (?) biti z postopanjem naših poslancev. Kdaj dočakamo pač blaženi čas ko bodo zborovali v Ljubljani zastopniki vsili Slovencev V
Koncčno moram omeniti tukaj velikodušnega vedenja naših narodnih poslancev, s kterim so naklonili dramatičnemu društvu denarno podporo. Ker zarad že sklenene pogodbe z glediškim ravnateljem in slabega denarnega stana deželne blagajnice ni bilo mogoče društvu že letos želje izpolniti, ktero je izrekalo v prošnji, nabrali so narodni poslanci mod seboj 200 H. ter jih podarili dramatičnemu društvu, za kar naj jim bode izrečena tukaj sična hvala. Za drugo leto pa priporoča deželni zbor da sc deželni odbor ozira kolikor mogoče na opravičeno prošnjo dramatičnega društva.
Metlika 1. nkt. 1868. [Izv. dop.) Med tem ko se štirski slovenski poslanci za svete pravice svojega naroda iu ravnopravnost iloT, jezika tako junaško potegujejo, da jim ves slov. svet od veselja pleska in jim občine zaupnice in zahvalnice pošiljajo; med tem ko so začeli poslanci \ dež. kranjskem zboru razen nekoliko neškodljivih nemškutarjev le \ slovenščini obravnati; med tem ko več velik del ohčin v slov. jeziku uraduje; med tem ko je že e. k. uradnijani zaukazano, sprejemati slov. vloge in s slov. stranko slovenski sestavljati preiskavue zapisnike; med tem ko že od nok-terih c. k. uradnij na slov. vloge tudi slov. odloke dobivamo, — doživela je denes starodavna Metlika dogodbo, ki je vredna, da se sedanjemu in prihod« njemu pokolenju pismeno in ustno obrani, čnjte in pazite, da Vam se v glavi ne zavrti. — Proti sklepu skladnega cestnega odbora metliškega odločile ste stranki A. (i. in A. N. pritožbo predati na dež. zbor kranjski. V ta namen ste prosili za prepis zapisnika seje iu prošnjo g. Ferd. Sallokcr-u, županu mestne občine metliške, ob enem tudi prvomestniku ces nega odbora odpravile. Prošnji v domačem (slovenskem't jeziku napisani priložen je bil tudi prejemni list, da ga v dokaz sprejetja prošnje imenovani prvomestnik podpiše. Pa kaj se zgodi V Stranki dobite prošnjo in prejemni list nazaj, v prošnji pa listek s temi besedami: ,,1'itte u ni deutsche (sic) Fragc oder Antvvort, Salloker. — Ali ni to zasramovanje vsega cestnega odbora, v kterem je tudi narodni poslanec Mart. Kramarič? Ali ni to atentat na pravice slov. naroda in temeljnih postav državnih? Kaj poreče na to „društvo za obrambo narodnih pravic" V Kaj pa porečete Vi Metličani. ki ste pri volit vi deželnega poslanca Ravnikarja opetovano dokazali, da Vam je narodnost sveta stvar, za ktero žrtvujete prijatelje, domačo korist in naj-silnejša dela'? Ako je g. Ferd. Salloker to storil iz. neznanja domačega jezika, naj se ga ali uči ali naj se odpove javnim pretežkim mu dolžnostim na korist občinstva, vendar naj pove, v kterem jeziku se navadno razgovarja in kriči z ljudmi, ki k njemu kakor okrajnemu ranoceluiku po zdravila hodijo iu kam bi prišel, da z ljudstvom v domačem jeziku ne obči? — Ako je to storil iz samovoljnosti, naj zna, da smo v ustavni zemlji, da Imamo sankcionirane postave, da se na podlagi teh postav shajamo, pišemo, govo rimo in sklepamo. —
Toliko za denes.   Stranki  sto zdaj isto prošnjo na pošto poslali dajo spet skladnemu cestnemu odboru izroči. — Nedajmo se!
BraalOVČe.   Odbor našega trga odposlal je dež zboru to adresa: Visoki deželni zbor!
Krvave rane nas, svitlemu cesarju vedno zvesto vdanih Slovencev so naši vrli poslanci v svoji dne l!t. sept. t. 1. dežela, zboru vis vladi predloženi interpelaciji odkrili.
Naše ljudstvo vedno bolj uboža, njega dušne in telesne moči hirajo, s tem pa tudi nezadovoljnost raste in ni se muljati, da se bodo našo okoliščine zboljšalc, dokler sc nam od naših poslancev zahtevane pravice ne samo na papirji, ampak tudi v djanji ne spolnijo.
Prosimo torej naj visoki dež. zbor blagovoli pomagati, da se mi Slo venci v eno združeno slovensko domovino zedinimo, da se nam v doma čem jeziku uraduje in se nam naša mladina po najkrajši in edino zdravi poti v maternem jeziku podučuje, kakor te dobrote vsi izobraženi narodi cele sveta uživajo.
Občinski odbor braslovskega trga dne 2. oktobra Ih t» k . Scbastian llohin, župan. Klein, odbornik.
Matija Paprej, odbornik. Illasius Kočnik, odbornik.
Anton Vovšek, odbornik. .1. Pauer, odbornik.
Peter Legat, odbornik. duri Hančinger, odbornik.
Matija Perger, odbornik. Franc Plaskan, odbornik.
Pdas Rojnik, odbornik.
Od Mure, I. oktobra, [Izv. dop.J Vaš graški dopisnik se je z: njič zmotil, ko je povedal, daje ljutomerski okrajni zastop zoper zedinjenje Slovencev protestiral , to je naredilo le ljubeznjivo občinsko zastopništvo našega trga. Okrajni zastop še ni imel ta čas nobene glavne skupščine, in kedar jo bode imel in ako pride to pitanje za rešitev na dnevni red, bode ga gotovo našemu narodu dostojno in povoljno rešil. Kar se pi ljutom, občinskega odbora tiče, bil jc ta famozni protest le po večini skleneu iu to po nemškutarski zdaj vladajoči kliki, rečem kliki ne stranki. Ljutomer ima 1000 stanovalcev, in ako je med temi 200 nemškutarjev s ženami in z otroci vred, sem že silno veliko število povedal Nemcev pa tu ni, kajti vseh teh 1000 govori dobro in čisto slovenski. Smejali so hote, ako vam povem, da se kolovodje nemškutarski zovejo s takimi imeni, ki imajo končnico: lič, vič, žič vce, itd. Njihovi očetje, dedje iu preddedje so bili pošteni, ne besedice nemškega z.najoči šolarji in viničarji našega kraja, potomce pa zdaj taka „rabics teutonica" navdaja, da bi nas narodnjake radi z enim hipom vso v krtovo deželo poslali, ako bi to tako lahko šlo, kakor si oni to želijo. Ali stvar je ravno narobe, kajti vsa prava inteligencija murskega polja je narodna. Ta klika v Ljutomeru samo zarad tega tako predrzno prasko dela . ker jo sedanja vlada na vse kriplje podpira, o čemur ste se natanko osvedočili, ko je dež. namestnik na dr. Prelogovo interpelacijo odgovoril. Naj sc piše enkrat mesto: grofTaaffe: grof Klam-Mar-tinio, mesto: Giskra: Itieger itd., kar morebiti ni več tako daleč, hote videli, kako sc bodo naši zdaj širokoustni nemškutaroni in liotuškutarčki poskrili, kakor šurki za pečjo, kadar sobice posije. Ko so ta protest sklepali . so po g. Postruinika, narodnega odbornike, trikrat poslali in ga tako rekoč za lase vlekli, da hi ta famozni protest podpisal. Mož sc je še le potem odvažil to podpisati, ko so mu rekli, da sta gg. dr. Ploj iu dr. Klemenčič tudi zoper zedinjenje Slovencev!!
Vrla narodnjaka sta sc na ves glas smejala izvedevša. da se je pod protekcijo njihovih imen ta klasični protest podpisoval! To sem vam le en izgled navel, kako so se ti podpisi lovili! Pitam vas, ali imajo na taki način podpisnni prosvedi ktero veljavo?? Sc ve, \Vascr jih bo hvalil, kakor berač svojo mavho.   Na koncu tega protesta se tudi pravi, „<lass sich dem-
selben vvah rs e h e i n 1 i ch auch alle Landg.■■meindeii anscldiesson werdenu ! Ali ta nemškutarski wahrtcheinlich se je spremenil v neovrgljivo slovensko istinitost, kajti \ >■• druge občine ljutom, okraja so že en dan pred klepom tega protesta svoje adrese iu peticije dr. Vošnjaku in dr. Prologu poslale.   Podpisani  so povsrd vsi srenjski odborniki, in možje so radi iu
tamosvestoo to podpisali, ni bilo treba podpisov a la Postruinik loviti. — --Da se ta ljutom, klika tudi „v erfassiingstrou in ..deuNohlilieral" imenuje, razumeva se samo ob sebi; kako bi se pa prav za prav imela zvati, opisal vam bom prihodnjič bolj obširno. Slučajno namreč smo dobili listo ne-kterih nemškutarjev v roke, kako s., pred taborom vsakega pojedinoga narodnjaka grdobno in gnjusobnoi Gradcu in Beči pri dotičnih možeh in oblastih ovajali.
Gradec :.. oktobra, [Izv. dop.] Deu spet »eja deželn, zbora, ki je trajala neprenehoma Bkozi G ar. od 10. do i.
Slovenski poslanci so oddali 0801)1 peticij; poslali BO jih: Trg  Vojnik;  Občina sv.  Miklavž,   lirobovnik, llermnec, Iljaševic,  Stara in  nova cesta. Porečka, okraj Ljutomerski; občina (i rušo vi e iz. Konjiškega okraja.
Kavno 100 beri sto občin, med temi devet trgov, dva okrajna zastopništva, je prosilo, da Be vpelje slovenski jezik v šole in uradnije iu združijo vsi Slovenci v z od i njen o Slovensko. Število nemških adres se skuje proti ogromnemu številu slovenskih.
Potem bere g. ces. namestnik odgovor na prvo interpelacijo g. dr. Vošnjaka in tovarišev. Malo smo pričakovali, pa ta odgovor je še daleč za tem, kar smo si vendar obetali po glnsovitem š- 19. Odgovor nam skratka rečeno nič ne obljubi, narodna ravnopravnost ostane tudi za naprej pilim desideriiini. Ker je odgovor strašno obširen iu iz celega nam že dobri znani stari neinškulaiskn-hirokratiski duh veje, me ni volja. Vam posamezne točko tu napisavati.
Od zedinjenja Slo\ encev je molčal g. c. k. namestnik. Ali si lada noče pota zapirati o tem vprašanji ?
Potem se jo nadaljevalo posvetovanje o šolski postavi. I»r. Vo.šnjak nasvotuje , da se n e prepušča seljskoinii šolskemu svetovalstvu predlaganje, okrajnemu šolskemu svetovalstvu (kterega voli okrajni zastop) pa ne odlo-ČeVanje zastran učnega jezika. Vladni predlog o tem nič: ne govori in po pravici. Učni jezik ji' povsod materini. Narodnost se zapisuje pri številjenji ljudstva in po tem je tudi učni jezik že odločen. Kakošne zmešnjave utegnejo nastati na Slovenskem, kjer so večine v seljskih in okrajnih šolskih so-vetih tu narodno, tam protinarodne. Iu po volitvah se lebko spet spremeni večina in lehko so zgodi, do otrok pod onim šolskim sovetoni se 1 ali 2 leta podučuje nemški , potem pa pod spremenjeno narodno večino hi se moralo učiti slovenski. Cela podlaga šole hi bila nestalna in poduk konečno nemogočem
Vsi dokazi kakor navadno zastonj, s Slovenci glasoval je le gospod bar. Huol.
Ko je šlo pozneje zato. ali bi ostal katehot brez volitve v okrajnem šolskem sovetu , je govoril ali prav za prav bral svoj govor Marenbrški poslanec dr. Sclunid. Surovo napadal jo sploh katoliško duhovščino in katoliško cerkev. Izbudil je občno nevoljo, da je kol protestant tako nesramen, soditi o katoliških zadevah iu svoje pastorje hvaliti, od kterih ves svet ve , da so večidel „lnukerji", <!. Koiserfold mu prav dobro ugovarja. Čudno, da ta mož, ki je lo toliko zmerom upil proti konkordatu, zdaj naenkrat začne trditi, da on nikoli ni bil te misli, solo popolnama ločiti od cerkve. Ljudsko šole on druge dobro nt; pozna . kot konfesionelne, naj si bodo že katoliško-, ali protestantovsko - konfesionelne.
Potem so obrne proti onim liberalcem, ki jim je ta postava prekle-rikalna itd. Spušča B6 v angliško zgodovino in kakor na katedru spet por longum et latum govori o angliški ustavi, o Peel-u iu Pittu, da si je človek res mislil, da je v hritiškein parlamentu iu ima pred seboj v se te slavne govornike in državnike. Govor je postal dolgočasen in videlo so je govorniku, da ga ne ve končati, ko se vendar enkrat vsede, Be vzdigne g. Herman: „Gospod predgovornik naj bi raje se podučil o avstrijskih razmerah, kakor o angliških. •'. dr. Schmidu pa rečem, kako se mora on predrzniti kot protestant, in inostraiiec našemu katoliškemu duhovništvu odrekati sposobnot > okrajnem šolskem sovetu Bedeti. Tako besedovanje mora hudo raz žaliti \vstrijaiica. To so nasledki . da vedno v Avstrijo iniportiramo inostranske kapacitete, ktere, če bi kaj vredne bile. bi gotovo doma obdržavali, Da pa te kapaciteto nimajo to veljave, ktero si sami pripisujejo, nam kaže že večkrat slišana pritožba o Nemčiji popačeni po svojih doktorjih iu profesorjih". Schmid je rdeč postal, kot razkačen petelin, odgovoril pa ni besedice; sploh ta mož Vam ne vc besedice iz. glave govoriti, ako jc ne more iz. papirja brati in še takrat mu težko gre. *)
Jutri bo se ena seja in menda na vrsti peticije slovenskih občin. Denes po končani seji jc  bil slovesen obed za vse poslance v ho-tel-u pri „Konji".   Naši slovenski poslanci so niso udeleževali in tudi nimajo povoda  so veseliti v družbi mož, ki lc mislijo, kako bi obdržavali naš slovanski narod v starih verigah.
Slov. adresa trga Vojnik-a. ki sem jo imel priliko v roke dobiti, je tako krepka in narodna , da sc more človek veseliti napredovanja našo narodnosti v poprej nepričakovanih korakih.
Gradec 5. oktobra. [Izv. dop.] Finis coronat opus! bg pri našem dež. zboru ne more reči, tembolj pa pri naših slov. poslancih.   Želel bi bil denes vsem Slovencem slišati krepke, pogumne iu odločne govore naših si. poslancev gg. Herman-a iu dr. Vošnjak-a.   Se enkrat sta razodela sko-i Ko jo bil dr. Scmidt pred nekimi leti rektor VMUteliita, poskoitl je hvoj pri-retni govor im pamet govoriti, a ni še spregovoril !i stavkov, zmanjka mu pred vso zbrano •. . .. .n • !.•• mladino l fakultet iu v pričo 4 dekanov  nit govora in /iienstii  zastupnik nemške vedilOlti moru I jo pod zlato rektorsko verižico seči v svoj frak, iz kterega je na dnn izvlekel pisani govor; du brati zun, to je videla
potem vieučellična mladina. Ali »o je zdaj tudi tega odvadil? Vredn,
lečo rane slovon-koga naroda. le enkrat razvila na$ slovenski program. Kakor bombo so padalo njih besedo moil nas]>rotnike iu rasen adresne lc ni bilo tako viharne debato v našem de/, /.horu, le z razločkom, da so takrat govorili tudi Nemci, dene-, pa le Mlin dva junaka. Tu Nam podam kratek popis M je, veleva/.na in obširna govora pa lako povzamete iz stonogratičnih sporočil.
Po nhravnanih raznih stvareh, pridejo končno na dnevni red peticije za zedinjenje Slovencev m pa protrati m kterih ID0S1 in trgov. Prof. Heschel sporočuje o njih, najde vsake ba/.e napak in nasvetuje , da se oddado deželnemu odboru in n e vladi.
Vzdigne sc g. Herman. Nastane tišina, kakor navadno, kader sc Herman oglasi in vse pazljivo posluša, lilizo tako-le govori: Ko smo stavili vladi našo interpelacijo, vedeli smo. da jej to no bo ugodno in da se proti toj bođo vzdignili glasovi iz srede našega naroda, iz onih ;">% potujčenih, ki so narodu tuji postali. Velika večina naroda pa jo na naši strani, ker ni zapeljana. Nasprotne adreso so večidel nespodobno pisane, slovenske pošteno in mirno zahtevajo svoje pravice ; nravnost in kultura torej ni na strani nasprotnikov. Smo mi krivi, da ti potujčeni ljudje zarad svoje hude vesti in straha pred Slovani skoro norijo V Drava ho še zmerom tekla in Vi bodeto še zmerom vino pri nas, mi železo pri Vas kupovali, čeravno vsi Slovenci imamo svoje ces. name s t ni jo in svoj deželni zbor v Ljubljani. (Nemir in nasprotni klici Nemcev.) Potem graja znani protislovenski list v (iradci („Tagespost"j ki zmerom bujska proti Slovencem. Protinarodne adreso so provocirane od birokracijo iu tujstva, posebno ptujska nd nekega tamošnjega advokata, slov. renegata. Ta hudobija, ktera slovensko ljudstvo siinta, da poticijonira proti svojemu materinemu slovenskomu jeziku, so bo maščevala nad svojimi roditelji, in zapeljani narod sam ho zastarelo krivo vero svoje sužnosti maščeval. (Nemir Kaiserfeld od jeze ne ve, kaj bi pOČfll, postopa som ter tje in jo že dvakrat pokazal predsedniku gr. Glcjspaclm, naj govor prereže g. Ileiinan-u. Vzdigne kazalec leve roko iu s kazalcem desne ga režo. Smešen pogled. Ta ,, Fnglander" mora posebne misli imeti 0 parhunentarisnni.   Presneto malo se je naučil od Angležev.)
(i. Herman se ne da motili, ampak mimo nadaljuje. Dokaže, da le narodna inteligencija je skrbela za poduk in omiko slovenskega naroda; Nemci iu neinškutarji Slovencem ni ene knjige, ni enega slov. časopisa niso podali. Nasprotne adreso le to dokazujejo, kako daleč je že segla demoralizacija. Tujci so si vse prisvojili in nočejo, da hi jih kdo motil v vživa-nji. De se narod tudi sili k polni mizi, potom se pravi: Vi kalite mir! — Popraša, kaj hi Vi rekli, če bi 66 Nam na Nemškem tako godilo, ko nam na Slovenskem?
Slovenski narod v tisočletni sužnosti si izgubil svoje narodnosti, kako si upate, ga zdaj na enkrat prekrstiti. Ne ho se uresničilo prerokovanje onega Vaših prvih liberalcev, da v petdesetih letih nobenega Slovenca več ne ho. Narod vzbujati v novo življenje je toliko, ko ga še enkrat stvariti. In slovenski narod bo od smrti vstal in se zedinil. (Lohningrr kliče: JNikoli !) Herman: Nikoli? — Vedcrcino. Ne ene koče ne ene vasi ne Lo vet; požrl nemški liberalizem. Slovenska dežela je lepa in rodovitna, sega od Drave do jadranskega morja, slovcnshi narod je lepo rasti in prirojene inteligencije. (Smeh med Nemci.) Slovansko je dandcnes „nobel" (Krohot med Nemci.) Ponašam se, da so tudi moji preddedje, kakor Vaši, bili Slovani. Jo Avstrija pozabila, zakaj vse sc ima zahvalili Slovanom. A v s t rij a brez Slovanov ni — nič! Slovanska kri in slovansko premoŽenje so še zmerom rabi, pripo/.najo pa se ne. Ste poZbbili, da sc za Vašo omiko, in za različne zavode, večidel imate zahvaliti slovanskim penezom. (Velik nemir.) Ktero so tisto dobroto, ki jih od Vas ima Slovan V Zdaj se obrne g. Herman do vladnega namestnika in začne govoriti od interpelacije, (i. predsednik mu seže v besedo, da po opravilnem se ne sme govoriti o vladnih odgovorih na interpelacije.
(J. Herman torej preskoči to stvar in le dokazuje, da Nemci niso sposobni cesarstvo ustanovati in vladati. Konča s temi besedami: „Dokler bo trajala ta politika neusmiljenosti in teorija nižjih plemen, dokler še eden narod mora v Avstriji se bati za svojo narodnost, ne bode miru, ne pokoja. „Slovenija" je lc vprašanje časa.   (Smeh in nemir.) (Kon. pr.)
V Belemgradu 28/16 sept. [Izv. dop.J Zarad bolgarskega upora je odpotoval avstrijski generalni koristil že pred 14 dnevi od tu v Bolgarijo da se z. lastnimi očmi prepriča, koliko punt napreduje ali ne. Zdaj se je vrnil in njegova poročila so glase, da se Bolgari ne morejo dolgo več upirati in da jih hoče Porta zadovoliti z nekimi malimi koncesijami, ki sc tičejo le bolgarske hierarhijo. Dozdaj namreč so bili vse vladike v Bolgarski Grki fanarijoti, ki so narod materijalno in duševno izpijali pa ga pogrčiti hoteli. Samosvestneji Bolgari so sc s početka temu ustavljali, potem pa je bil ves narod proti svojim škofom, in tako se je počela pred Sali 4 leti ona borba proti tujemu dubovstvu. Turška vlada ni hotela tačas v ničem Bolgarom ustreči, in ravnala je s tistimi, ki so od nje polajšanja iskali kot z rogovileži in jih celo obsojala kot upornike. Tako se je pri Bolgarih vnelo nezadovoljstvo, tem bolj ker jo blagostanje vedno bolj propadalo. Zc lani so sc pokazovali prvi početki punta. Toga leta so stvari, vsaj po sporočilih, ki jih ne dobivamo od kacega konzula, v Bolgariji, Makedoniji, mnogo ozbiljniji in za turštvo nevarneji. Kakor vsaka vlada, tako tudi turška ne dela rada koncesij, dokler jih nc mora. Zato poročila, ktero avstrijski oficijozni listi o bolgarskem ustanku prinašajo so na slabih nogah, ali dostikrat čista mistililcaeija. Znan nam je memorandum bolgarske začasne vlade, poslan sultanu, in drugi velikim možem v Carigrad. V tem pismu se tirja za Bolgare taka samostojnost, kakoršna ima Srbija. Težko da bi Turška vlada to kedaj dovolila. V novejšem času sc hoče dati Bolgarom narodna hierarhija, to jc pravica da si Lolgari sami volijo svoje vladike. Dvomimo pa da bi so bolgarski narod s tem zadovolil in pomiril. — Angležki konzul ki se ima v Belgrad vrniti, pojde skozi Bolgarijo, da sc bode satu prepričal kako jo tam Izdatclj in odgovorni vrudnik Anion Tonisi,
stanje in kaj se godi na Stari planini. — Dva konzula nas zapuščata. Ita-lij>ki je odpotoval včeraj in gre v Meksko za odposlanca; francoski bo odšel, ker se mu beligrajsko podnebje nezdravo zdi. ker je v enem mesecu
dvoje otrok izgubil. — Bivši kuje/ Kara/or/ev ič ho prišel z ostalimi sokrivci (ubojniki knjeza Mihajla) skupaj v Zemnim. Da to dozdaj ni Min torjen«, je kriva bila njegova bolezen.
Politični razgled,
22. t. m. so snide primorsko ljudstvo na Sompaškem polji v velik slovenski tabor. Dovoljenja jc odbor že prosil. Ob cnein moremo iz najboljega vira zagotovljati, da so je odbor po natančnem pretrosovanji odločil, da se zbranemu ljudstvu tudi predloži vprašanje z a r a d z e d i u j c n ja vseh Slovencev v eno celoto. Upamo da ondotno ljudstvo svojo korist že toliko spoznava, da se brez ovinkov in pogojev enoglasno izreče za to edinoizveličavno slovensko idejo.
Da nočejo slov. poslanci v dež. zbor Tržaški in da protestujojo proti vsem dež. sklepom malo briga zavihano italijansko večino: o vsem tem je presledila na dnevni red. To sredstvo ni niti novo niti izdatno ; španjska kraljica ravno zdaj premišljuje nasledke svojega presledovanja na dnevni red o željah svojega ljudstva.
M in is te rs k a kriza še ni končana, Herbst in Potočki imata iti iz sedanje službe. Novih ministrov se mnogo imenuje, a nič zanesljivega: „nova era" je od dne do dne v hujši zadregi.
Ministerstvo notranjih zadev so zopet ukvarja z neko novo organizacijo, ktero hoče dokončati do državnega zbora.
Preteklo nedeljo so je sešel prod V i še bradom (Praga) velik ljudski zbor, kterega je blizo 20.000 ljudi obiskalo. Vojake, ki so prišli ljudstvo razganjat, sprejeli so s prva s „slava" klici, potem pa, ko so jeli ljudstvo razganjati , s sikanjem iu kamenjem. Zvečer jo bila velika demonstracija v Pragi. Nemško kasino in hišo znanega nasprotnega časnikarja je ljudstvo s kamenjem ometovalo, Na Dunaji eni kriče* po posadnem stanu, nekteri kličejo Polackija in Riegerja na pomoč. Ko bi se kaj enacega ponovilo, česar se je neki bati, svetujejo, naj hi cesar Ferdinand zapustil Prago; Klaudijevo stanje jo zelo težavno; mestno svetovalstvo bo skušalo razdraženo ljudstvo pomiriti. Praške časnike, ki so o ljudskem zboru prinesli uvodno članke, je policija pograbila.
V Zagrebu začne v kratkem „stranka prava" 2krat na mesec izdajati perij od i če n političen časopis Jlcrvat", Dovoljenje je prošeno, dotični poziv jc podpisal znani rodoljub hrvaški g. odvetnik dr. M a t o k. Glavni namen novemu početju je: „Na zakonitem temelju stoječ, branit ili iskat, pravnim načinom i pravičnimi sredstvi, sveta prava našega (brv.) naroda in naše domovine", Gotovo veselo znamenje, da „nova era" v Hrvaški dolgo še ni vdušila značajnosti in ljubezni do naroda, da politična demoralizacija ni šj tolika, kolikoršno hi si niagjaronstvo želelo. Novemu početju najbolji vspeh |
Olomuškemii nadškofu se je naložilo prvič 2000 gl., drugič 6000 gl, globe, ker noče izročiti zakouskopravdnib pisem.
Odi car je odatopil Goluhovski, odprla so se popolnoma usta poljskega časnikarstva. Kdor jo dozdaj molčal zarad namestnika, govori zdaj brez. ovinkov, „(laz. Nar." naravnost pravi, da jo deželnega zbora adresa in resolucija vse stranke zopet združila. Vsakdo v deželi se čuti olajšanega ker je prepričan, da stoji vsa dežela za svojim zborom proti niinisterstvu. Zdaj se bodo Poljaki zopet združili okrog enega programa. To vladi dela dokaj zadreg, ker v eeli deželi ne dobo ne onega neodvisnega moža , ki bi hotel prevzeti nainestništvo.
Iz Bolgarije se širi punt zoper turško gospodarenje tudi v Makedonijo. Krdela ustajnikov so se zbrala v gori Malckšiin Somundži. Turki svoje niuzuhuaiie ohorožujejo, in pošiljajo trume vojnikov prek Balkana, kjer imajo uporniki zavetje.
V Srbiji je za ministra bogočastja in uka izvoljen dr. Matic, o kterem pišejo da spada med liberalno srbsko stranko.
Avstrijski poročnik v Madridu je poročal na Dunaj, kako se mu je zdaj vesti. Tekoj se mu je odgovorilo, naj ostane za zdaj v Madridu in naj ostane v dotiki z vlado, ki bo dejansko vladala, da bo mogel vselej skrbeti za koristi avstrijskih državljanov v Španiji.
S panj skti revolucija jc za zdaj končana. Najnovejši telegrami pripovedujejo, da se ho ustanovilo ministerstvo, ki bo imelo vlado v rokah, dokler se ne snido ustavodejni zbor. Ali bo postala potem španjska republika ali ustavna monarhija, to se še le vgiblje, jasno menda celo voditeljem španjske revolucije ni. Nekteri hočejo trditi, da španjsko ljudstvo za to še ni zrelo. Španjska kraljica jc iz Francije poslala razglas v Španijo, ki se pa še ne zmeni za svojo prejšno „osrečovalko".
15. t. ni. se vrne grof Bisniark s svojega samotnega posestva in zopet prevzame državno vodstvo. Kar je bilo dozdaj med Napoleonom in Bisinarkom skrito, postane odsihmal bolj in bolj očito. Da imata oba velike namere v mislih je gotovo, kdo pride do zaželenega cilja, pokazalo sc bo.
A n g lij sk i poročnik v Španiji je dobil povelje novemu vladarstvu naznaniti, da se Anglija nikakor ne bo vtikala v to, kako si ho osvohodeno španjsko ljudstvo svojo bodočnost snovalo, ako hi ne zašlo na pota, ktera bi vtegnila tudi z.unajnc razmere španjske spreminjati. Enako misli tudi Francija poročati v Madrid.
B)iiuajMka borza od 7. oktobra«
6V, motalike  56 0. HO kr. Kreditno akcijo 207 fl. 50 kr.
5% mctalike z oliresti v maji in nov. ."i7 II..10 London   110 11. ==■ kr. 'i",, narod, posojilo  til H. 80 kr. Srebro   113 11. 76 kr.
1800 drž. posojilo   82 II. 90 kr. Cekini  5 fl. &8'/, kr.
Akcije narod, banke   748 (I. — kr.
Tiskar laluai d JnnZič.
Lastniki: Dr. Jož«' Vošujnk iu drugi.