C€ii€ iv. seiinslia porocila. Mariborsko sejmsko poročilo z dne 22. sva^ana 1929. Na svinjski sejem je bilo pripeljalih 13 svinj. Cene so bile sledeče: mladi praiči od 5 do 7 mesecev stari 300 do 400 Din, 1 kg žive teže od 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže orl 16 do 18 Din. Prodanih je bilo 9 svinj. Jajea so dosegla v tej zimi bajno višino v cen 3 Din. Cena svežim kožam. Lahke goveje kože so po 16 Din, težke po 17 do 18 Din, telečje po 24, svinjske po 21—22 Din 1 kg. Cene lesu. Na lesnem trgu. je povpraševanje za to-le blago: hrastovi pragi holandskih dimen zij; velike količine hrastovih podnic 50 meja, 43, 53, 63 mm, 2.65, 2.85, 2.90 mm, 18—28 cm; testoni vsaka količina; žamana bukovica od .0 do 100 mm, od 2 m napiej s toleranco 10% kratkega blaga; niehki les tombante 12, 18, 24, 38, 48 mm; morali, polorali in remeljni; hrastovi fiizi 25% kratkih, od 30 do 60 dolžinc, širine pa malo 4, 5, večinoma 6, 7 in 8 cm, 80% I, ostalo II. Za drva se plačuje sedaj 16 Din nakladna postaja (polusveža), za oglje 80—85 meja. Žitne cene. Gornjebaška pšenica velja 250, na nekaterih postajah turli 252.50, sremska 250—252.50 nakladna . postaja. Banatsko blago se nudi po 245—247.50. Cene koiuzi so za 5 par višje .Bosanski oves je po 247.50. PošhodDe mraza na Ąln$hi frfi. Stari Ijudje pravijo, da ne pomnijo takega mraza kot je bil letošnjo zimo. To je nepobitna toda žalostna resnica. Že v prvih začetkih zime je nastopal o- ster mraz, kakršnega nismo bili v poprejšnjih zimah vajeni. Svoj višek pa je dosegel dne 11. februarja, kateri dan je bil usodepoln za ljudi, živali in tastline. Omenjenega dne so kazali »mrazomeri« okroglo 30 stopinj C pod ničlo. Ne samo ta dan, ampak veCji del letošnje zime, je bil prava katastrofa za naše kmetijstvo. Poglejmo, kakšno škodo je povzročil v gorici. Znaki poškodb mraza na vinski trti so očitni že sedaj, bolj še pa bodo takrat, ko bo nastopilo toplejše vreme. Kako se spozna poškodba po mrazu na vinski trti? Vzame se oster nož in se prereže oko čez polovico od vrha proti dnu. Ako je prerezano oko, ki je sicer v sredini zeleno, temnorujave bar ve, je znak, da ni več živo — je zmrzlo. Ako se prereže rozga in se vidi mcd lesom in skorjo temnorujavo črto, je to znak, da so tudi rozge (enoletni les) trpele vsled mraza, ker je uničena živa plast (kambij). Še nevarnejši je slučaj, če se opazijo na prerezu rozge rujave lise, kar znači, da je cela rozga uničena. Če se še odloči skorja raz dvoletnega in starega lesa in je spodaj rujave barve, potem to pomeni uničenje cele trte. Tozadevne preiskave so se izvršile v vinogradu vinarske šole v Mariboru, pri katerih se je pokazal presenetljiv rezultat. Oster mraz ni prizanesel prav nobeni trti, naj si bo ta ali ona sorta, stoječa v nižini ali višji legi. Posebno so prizadete bujnorastoče sorte in sorte, ki imajo puhel, mehek les. Tako so zelo močno poškodovane sledeče: inozlavec, neuburgovec, beli burgundec, sil vanec, veltlinec, portugalka, rulandec in traminec. Pri omenjenih sortah niso šla samo očesa po zlu, ki so mestoma pri prerezu naravnost črna, ampak je tudi na enoletnem in celo dvoletnem lesu živa plast med skorjo in lesom 6okoladno rujave barve. Ostale sbrte, kot so: žlahtnina, renski rizling, laški rizling, muškat, frankinja in muškatni silvanec niso tako močno poškodovane; najde se še mnogo zdravih nepoškodovanih očes. Značilno je to, da so očesa in enoletni les na prisojni strani mnogo več trpeli vsled mraza kot na obratni strani. To pa vsled nagle spremembe v toploti, radi obsevanja solnca. Celo komaj vidne špranje ali razpoke je opaziti v skorji rozg. Trditev, da bi kje mogoče debela plast snega obvarovala omenjene škode, je malo verjetna, kcr največji mraz je nastopal pred padanjem zadnjega snega. Pri tem še pomislimo na visoke krake, ki so ponekod zelo v navadi radi nepravilne rezi, potemtakem nam ni mogoče misliti na kake izjeme. Kaj naj storimo sedaj? Rešimo, kar se rešiti da! Običajen čas rezi je že tukaj. Važno in prevdarno delo čaka našega vinogradnika. Ker pa ni sigurno, katera očesa bodo sploh pognala, zato bo najboljše, da se izjemoma letos z rezjo ne prenaglimo, ker v nasprotnem slučaju škodo še povečamo. Izkušnja namreč uči, da v velikem mrazu šc vseeno ostanejo na nekaterih mestih rozgo očesa nepoškodovana. Zato se priporoča vsakemu vinogradniku, naj se najprej prepriča v lastnem vinogradu na več mestih o poškodbah vsled mraza in šele nato naj začne temu primerno z rezjo. Pri ugotovitvi pozebe očes na zgornjem delu rozge, kar se navadno dogaja, je najboliše rezati samo na večjo število krajših reznikov z 2—4 očesi, ne pa puščati locnov, četudi bi to zahtevala sorta ali jakost trsa. V slučaju, če so sumljiva tudi spodnja očesa, pustimo pri močnih trsih daljše reznike z 4—6 očesi in po dva daljša locna; pri slabotnejših trsih pa režemo kolikor le mogoče visoko na reznike. Istotako se naj postopa pri pozebi enoletnega lesa, kjer se s primerno rezjo še marsikaj da rešiti, toda uspeh ni več tako zasiguran. Rezervni čepi za nadomestni les se naj pustijo kolikor mogoče številni in daljši kot po navadi. Posebno pažnjo bo treba pozneje obračati na mandanje (pletje) letnih mladic, ko bodo številna speča očesa izbila Iz starega lesa. Kratko rečeno: Ta rez naj bo začasna, ki se bo pozneje pravočasno morala nadoknaditi. Na kako rodovitnost ni mnogo upanja, to pa tem manj, ker bodo po večini pognala postranska očesa, ki po navadi niso rodovitna. Gre naj v prvi vrsti za tem, da se trta ohrani pri življenju in da imamo les za prihodnja leta. — N. J. Odlikovani zadrugarjL Ob priliki 10letnice ujedinjenja so bili na predlog kmetijskega ministra odlikovani z zlato medajlo ti-le slovenski zadrugarji: Jakob Rajh v Ljutomeru, Mihael Hragtnik v Laškem, Ivan Škrabec v Starem trgu pri Ložu, Josip Stoklas v Šma rju pri Jelšah, Ivan Brenčič na Vrhniki, Franc Šparl v Jarenini, Anton Jakopič v Dobrepoljah, Ivan ČuŠ v Hlaponcih, Josip Poznič v Gradišču pri Lukovici, Anton Toman v Konjicah, Ivan Simonič v Semiču, Tomaž Korpar v Osluševcih pri Ptuju, Jakob Jan v Gorjah pri Bledu, Ivan Rotovnik v Legnu, Anton Umnik v Šenčurju, Simon Prešeren v Poljčanah, Martin Colarič v Kostanjevici, Alojz Mihelčič na Bregu pri Celju, Ivan Kolenc v Črensovcih, F. Tolas v Dobovi, Mihael Gjorek v Murski Soboti, Dominik Kotnik v Guštajnu, Ivan Šinkovec v Ambrusu, Martin Steblovnik v Šmartnem ob Paki in Iv. Lovrač v Mediji-Izlake. Kmeiljska podružnica Maribor in okoliš opozarja svoje člane, da je treba modro galico naročiti najkasneje do zadnjega februarja. Pri naročilu je za vsak kilogram nadati 2 Din. Kdor se bo priglasil pozneje, zanj bo veljala dnevna cena, ki pa bo znatno višja. Ker bo letos na trgu malo blaga, bo galica draSja kot lani; koliko bo stala, družba še ne ve povedati, ker ji še ni znano, koliko popusta se ji bo dovolilo pri carini. iVinogradniki! Ne zamudite galico naročiti še v tem mesecu, sicer jo boste morali zelo drago plačevati! Enodnevni tečaj za rez v vinogradu se vrši dne 18. marca t. 1. na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter bo !trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Eotrebni, ki izkažejo to s potrdilom pri stojnega občinskega urada, dobe pri spevek za hrano. Zadružništvo in produkcija nmetnlh gnojil. Največja italijanska pokrajin ska zadružna zveza, to je Zveza itali janskih kmetijskih zadrug v Piačenc ima 17 tovarn za umetna gnojila in sicer za superfosfate. V teh zadružnih totarnah se producira ena četrtina vse italijanske produkcije superfosfata. Na ta način je zadružništvu mogoče, da odločllno vpliva na trg umetnih gnojll in da preprečuje drugim tovarnam, da bi samovoljno določale cene in pogoje v škodo kmetovalca. Ravnasije z zmrznjenim sadjem. — Vsled hudega mraza je v slabih shrambah letos mnogim kmetovalcem sadje namrznilo ali popolnoma zmrznilo. Namrznjeno sadje se naj spravi v zmerno tople prostore, da se počasi odtali, nato se pa zmelje in spreša. Sadje pa, ki je popolnoma zmržnjeno, ni primerno niti za izdelovanje sadjevca. Edini način uporabe je, da ga zmeljemo in napolnimo v kadi (sode) v svrho pokipenja. Ko bode povrelo, napravimo iz njega žganje! Ravnanje z zmržnjenim krompirjem. V letošnji hudi zimi je naše kmetovalce zadela med drugim velika nesreča tudi v tem, da je v shrambah spravljeni krompir večinoma zmrznil. Ta huda nesreča nam bodi v opomin, da v bodoče krompir tudi z ozirom na zimo boljše shranimo. Kaj naj storimo z zmržnjenim krompirjem? Le redkokedaj je uničil mraz toliko krompirja kot letos, zato je pa težko kaj pametnega priporočati, da bi se vse te množine lahko izkoristile. Zmrznjeni krompir se samo za krmljenje ali za fabrikacijo špirita lahko uporabi. Ker pri nas v Sloveniji ni v bližini tovarne za špirit, torej to ne pride v poštev, ne preostane torej drugega, nego da ta krompir pokrmimo. Zmržnjeni krompir pa moremo zelo previdno polagati in v mali meri. — Kmetovalci imajo navado, da napravijo rezanico in to pomešajo med sečko reznica iz slame) ali pleve. Med plevami se rezanica malo odgreje, ne pa v toliki meri kakor bi bilo priporočljivo, vedno ostanejo^ledeni kosi vmes. Goveja živina to mešanico hitro žre in vsled premrzle hrane nam oboli ali breje živali zvržejo. Bolj priporočljivo je, ako zmržnjeni krompir operemo in parimo (v parilniku) in takoj uporabimo za krmljenje. Ker je staničje krompirja vsled mraza po odtajenju uničeno, rad gnije. Vsled tega ne prenaša daljših transportov v oddaljene tovarne za špirit v toplem vremenu. Zmrznjeni krom pir je za seme neuporaben.