GLASILO »JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
Liat izhaja Enkrat na mesec, in sicer 10, vsakega meseca, ter stane V Inserati po dogovoru. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo do konca leta 1919. 8 K, posamezna številka velja 1 K.	A	in upravništvo: Ljubljana, Sodna ulica štev. il.
caffram ..j. -iz ........ ..........	......	-■■■ji-------u1 "i":	jil.. i.n "■!. ...a—aea—aaa
P, n. Naročnike prosimo, da nam po-
ravnajo naročnino po položnicah, ki smo jih priložili prejšnjim številkam. Kdor ne misli lišta naročiti, naj nam ga vrne, da | *amoremo z njim postreči drugim nacoč-hom,	f
Poročilo o obrtnem shodu.
Ob častni udeležbi obrtnikov iz raz-hčnih krajev naše domovine se je obrtni shod »Jugoslovanske obrtne zveze« dne 21. septembra t. 1. prav lepo izvršil. V Naslednjem podajamo o shodu kratko poročilo:
Predsednik obrtne zveze v Ljubljani Poroča, da je shod sklicala ljubljanska j »Obrtna zveza« z namenom osnovati za do-sedaj ustanovljene obrtne zveze matico h j. središče, okoli katerega naj se zbirajo »Obrtne zveze «kakor čebele okoli svoje Niatice, Za predsednika današnjega shoda Predlaga g. Franjo Cerarja iz Domžal, ki se z vzklikom soglasno izvoli,
G. Cerar prevzame predsedstvo, se Nahvali za poverjeno zaupanje in poda besedo prvemu referentu gospodu stavbeniku Ivanu Ogrinu, ki poroča o obrtni orga-Nizaciji.
Referat g. Ivana Ogrina.
j
I/ Lepše čase kakor danes je imel obrt-: Ni stan V dobi cehov, ko je bil uvaževan Ni spoštovan. Obrtni stan je bil tedaj va-rovan in ga ni mogel vsakdo izkoriščati.
I	'	'	‘	'	•
Za cehi so prišli drugi časi, čas progasti. Modema tehnika in velekapital je j. Povzročil, da sta se obrt in mala trgovina ^Ssužnila ter napravila obrtnike male in odvisne, marsikaka cvetoča obrt je propadla, na mesto te pa je modema veda Npeljala stroj. Tehnik, ki ga je kapital za-
■ ■	r	'	-t ■
mogel pridobiti, je prišel na površje na škodo obrtnika, mesto solidnega trgovca pa so zavrele razne eksportne in import-ne družbe.
Bivša monarhija je sacer tudi precej naredila za dobrobit obrtnega stanu, toda hotela: je nas Slovence in Hrvate izriniti ter vse nadomestiti z Nemci in Mažari, katerih cilj je bil, priti preko naših glav do Jadranskega morja. Vsa finančna obrtna in industrijska središča naj bil bila na Dunaju in v Budimpešti, od tu naj se vse odreja in upravlja. Na ta način bi Nemci in Mažari izkoristili boljši del, med tem ko naj bi ostali mi Slovenci na jugu le mali odvisni ljudje. Nebroj nemških podjetij pri nas in na Hrvatskem židovskih nam priča
o	tej nameri,
V	Jugoslaviji srečavamo med vsemi tremi tu živečimi plemeni največ razumevanja za obrt rqvno med Slovenci Obrt-no-pravne razmere so pri nas najbolje urejene, ker nas v tem vendar Nemci niso mogli ločiti od svojih nemških tovarišev. Dočim so Hrvati in Srbi še zelo daleč za nami na polju industrije in obrti. P* tudi naravnih zakladov se nam Slovencem več nudi, posebno važni so: premog, razne rudnine, les, in posebno vodne moči. S tem so nam dani visi pogoji do napredka. Tudi zemljepisna lega naše 'bodoče države nam daje vsa jamstva za to. Saj meji naša država ob Jadransko morje, odkoder nam je prosta pot daleč v svet. Naše ladje naj odvažajo in uvažajo daleč preko oceana, doma pa se bode pridno obratovalo in trgovalo. In tako «e nam nudi gotovo lepša bodočnost. Ne kaže nam. srbskih obrtno-pravnih odredb in zakonov kratkomalo pri nas uveljavljati, ker bi bili na ta način mi gotovo prikrajšani, pač pa naj čim preje legitimni državni zastop oboje odredbe revidira ter kar je najboljšega tudi zakonito uveljavi. Za preddela pa naj bi se kompetentne oblasti obračale
tudi do naših organizacij, da izrazimo svoje mnenje. Le tako stvorjeni zakoni bodo nath v prid.
K stroko vno-obrtnim organizacijam najj bi v prvi vrsti spadala izobrazba. Za izobrazbo je v prvi vrsti potrebna reforma obrtnega šolstva. Pa naj bi se pričela že z ljudskimi šolami. ,
V	krajih, kjer je obrtništvo, trgovstvo in tudi delavstvo, ki ga smatramo kot veje obrti, .bolj naseljeno, to je »osebno v mestih, trgih in induslrijelnih krajih, naj bi se pouk tako začrtal, da služi, učencem kot podlaga za nadaljno učenje. Snujejo naj se vsakovrstne potrebne strokovne šole. Pa tudi za starejše obrtnike in trgovce naj se uvedejo šole, takozvtane ljudske univerze, kjer je v kratkem času dana možnost za, obrtnike, vsaj za rilo ** usposobiti. Med vsemi drugimi strokovnimi predmeti naj se posebno gleda na pouk v knjigovodstvu, ki je duša vsakega obrtnika,
K strokovni organizaciji naj se tudi prišteva snovanje potrebnih skupnih obča? tovatišč, kjer bi se skaizalo, da ni mogoče posameznemu malemu obrtniku uspešno konkurirati velekapitalu. Poseono važno je danes, ko si hoče velekapital zariguratl vso večjo 'produkcijo ter se snujejo razni trusti pod okriljem bank, ter hočejo zasužnjiti našega malega človeka, da. energično nastopimo z združenimi močmi, Snujmo torej nakupne, prodajne in surovinske zadruge, ker le tako se zameremo vsaj za silo ubraniti gorja, ki nam preti. j
K. strokovnemu delu organizacije pa spada tudi, da poživimo in snujemo rokodelske domove ter jih reformiramo času primerno tako, da pridemo v stik tudi z nfliirn naraščajem, s pomočniki in učenci. Rokodelski domovi, ali če se tudi imenu- \ jejo obrtni domovi, naj bodo naša torišča, da se tudi po trudnem delovanju lahko mirno razvedrimo.
letnik.	V	Ljubljani,	dne	10.	oktobra	1010.
$ tev. <1
Dalje pa nam je potreba tudi politične izobrazbe, naj se že enkrat otresemo predsodka, da se obrtnik ne sme pečati s politiko, pač pa je dolžnost vsakega obrtnika, da se peča, kajti če se drugi državljani smejo pečati s politiko, je tem važnejše to za obrtnika. Predsodek nekaterih obrtnikov, da imajo naročnike raznih drugih strank, ne drži, pač pa moramo Gledati, da nudimo dobre solidne izdelke in ne po oderuških cenah, to je najboljše priporočilo za vsakega.
Da pa se Seznanimo s politiko ter da tudi organizacije opiramo na večjo politično stranko, to nam gotovo ne more škodovati, pač pa zamoremo edino tem potom kaj uspešnega doseči. Kajti če nastopimo v političnem življenju kot popolnoma samostojna stranka, ostanemo v raznih za-stopih popolnoma neznatni. Kot podrobno orfianizatorično delo je posebno priporočljivo snovanje obrtnih zvez. V vsakem kraju, kjer se nahaja količkaj obrtnikov in malih trgovcev, ki imajo čestokrat iste težnje, naj se osnuje taka obrtna zveza. Fa naj si stavi za nalogo, da že v svojem kraju gleda, da se jo uvažuje bodisi v raznih zastopih, kot občinskih, okrajnih, šolskih itd, Ker le tako se da kaj ^doseči za obrtni stan.	/
Te obrtne zveze pa naj so včlanjene v Jugoslovanski obrtni zvezi, ki se ima danes osnovati in naj velja za celo Slovenijo in pozneje še preko te. V to zvezo pa naj se zatekajo vse pokrajinske zveze ter naj iščejo pri nji navodil, naj izražajo svoje želje ter iščejo poljubnih pojasnil, posebno še tudi v strokovnem oaaru. Centrala jim bode kolikor mogoče šla na roko. Osrednja zveza izdaja tudi svoje glasilo »Jugoslovanski Obrtnik«. »Jugoslovanska obrtna zveza« pa je pododdelek S. L. S„ namreč obrtna politična organizacija*	•	i;	^	_____
Prepričan sem, da tako izvedena organizacija gotovo nudi obilega uspeha. Poživljam pa itovariše, da vsak po svojih močeh dela za izvedbo te organizacije. Naše geslo naj ne bodo veselice in popivanje, to prepustimo drugim. Naše geslo naj nam bode: Delal Trezno in smotreno delo nas privede do cilja.
K debati se oglasi gospod1 Jernej Ložar, ki izvaja: Obrtnikom bo treba dati tudi kapitala. Obrtno centralo je treba podpreti s kapitalom, da bi v, večji množini naročala surovine, ki jih rabijo obrtniki in jih njim naravnost preskrbljevala, da zatremo velike verižne, trgovce. Graja tudi »Rokodelsko društvo« vi Ljubljani, ker
hiša ne služi več društvenimi naKnenom,
l
ampak privatnim. V hiši stanujejo vajenci in pomočniki, namesto da bi imeli v nji organizacijo in dom, kjer bi imeli vsi skupaj zavetišče za vse svoje prireditve. Rokodelski domovi se morajo poživiti in v njih morajo dobiti rokodelci prostora in zavetišča. Vsak naj stori, kar mu narekuje obrtniška čast.
Gospod Šiška poudarja, da se ti smotri dajo lahko doseči, če se bodo obrtniki združili v močno politično organizacijo.' Povsod vidimo, da je gospodarska moč odvisna od politične in da ima močna politična stranka največji vpliv na gospodarske razmere.
Gospod Aman pripomni: Če bi bil obrtni stan organiziran, kakor so drugi stanovi, bi imel enake uspehe kakor jih kaže n. pr. delavski stan. Vsak stan ima svoje interese, zahteve, katere mora uveljaviti. Obrtniki imamo še večje naloge, kakor delavci. Za politiko se moramo brigati. V obrtni politiki moramo biti doma, da si bomo sami odločali in povedali, kaj je za nas najpotrebnejše. V enem letu ne bomo vsega popravili, kar so nam drugi skozi zadnjih petdeset let zavozili. Ako bomo združeni, bomo te naloge lahko rešili.	,	,
Nato se oglasi k besedi dr. Gosar, ki izvaja: Med obrtniki je še vedno razširjeno mnenje, da je politika neki bav — bav, ki nima pravice do obstanka. Vedeti moramo, kaj je politika. Politika je vse, kar meri na to, da se ljudem ustvarja dobre in zadovoljive razmere. Politika je delo za javni blagor. Cilji so različni. Posamezni stanovi imajo različne cilje. Tudi obrtniki imajo v. svojih strokah različne cilje. Končni cilj političnih strank je različen, ravno tako tudi med obrtniki. Pa če je tudi cilj isti, je pot do njega dostikrat različna. Če bi bila pot do cilja, ki ga ima obrtnik, ista in bi rekli, da se brigajo za politiko gannmi toliko, kolikor se tiče stanovskih razmer, bi bilo pogrešeno. Politika obsega ne le obrtna vprašanja, ampak tudi kulturno vprašanje. Vam, obrtniki, bo odločevati ne le o obrtnem redu, ampak tudi o šoli, veri in Cerkvi. Za kulturno vprašanje v politiki se morajo enako brigati obrtnik, delavec in kmet. Ker se morate 'kot državljani z oziram na splošnost brigati tudi za splošna politična vprašanja, morate poseči v politiko. Politika je obrtniku potrebna. Politično življenje je treba presojati s splošnega stališča, treba je poznati tudi potrehe drugih stanov in najti pot, kjer se srečajo vsi stanovi, zato je nujno potrebno, da se obrtnik zanima za politično življenje.
Ker se ljudje po stremljenjih razli-
kujejo n. pr. imajoi kapitalisti popolnoma j drugačna stremljenja kakor drugi sloji, je j treba organizacije, da se kapitalistom nji- j hovi cilji preprečijo. Treba je organizacije, j da velike skupine podajo smer, ki pelje \ do uresničitve stanovskih teženj, V na- ' šem javnem življenju imamo tri velike ' smeri v političnih strankah. Te smeri so j podane v strankinih programih. Zato bo-mo imeli tudi naenkrat tri politične stran- j ke v politiki, kadar se bo šlo za kulturna j vprašanja, ker vsi obrtniki ne morejo j enako misliti. Ne samo, da obrtnik, odda I svoj fclas pri volitvah, ampak da tudi za- j hteva od vodstva stranke, da stranka j obrtne koristi zastopa. V to je potrebno 1 organizacije. Čisto gospodarska vprašanja je treba strogo ločiti od političnih.
Gospod stavbenik Ivan Ogrin nasve- j tuje, naj se naprosi »Zadružno zvezo« za j kredit obrtnim zadrugam. Zelo važno bi bilo, ako bi mi prav v kratkem osnovali blagfcvno centralo za surovine.
Gospod svetnik Ložar želi, da bi po deželi obrtniki povedali, koliko in kakšnega blaga rabijo, da ba potem centrala kot zadružna gospodarska organizacija našega obrtništva skupaj naročala. Le na ta način bomo mogli konkurirati z velikimi kapitalističnimi družbami, kakor so »Sava«, »lmpex«, »Sad«.
Sledi referat dr. Ivana Stanovnika o »Jugoslovanskem Obrtniku«. (Referat priobčimo radi pomanjkanja prostora v eni prihodnjih številk.)
Pri ustanovitvi »Jugoslovanske obrtne zveze« se je soglasno izvolil sledeči j odbor:
Predsednikom gosp. Ivan Ogrin, podpredsednikom Franjo Cerar, tajnikom Karol Majce, blagajnikom tranc Pajk, gospodarjem Jernej Ložar, odbornikom Ivan Tomšič iz'Verda pri Vrhniki, Alfred Aman iz Tržiča, Franc Buh iz Horjula, Ivan Pezdir, Avgust Martinčič in Ivan Gestrin iz Ljubljane, Miloš Regovc z Jesenic, Matija Cankar iz Žirov, Matevž Zalar iz Begunj pri Cerknici, Dragotin Korošec iz Braslovč ter Ivan Rojs iz Ormoža.
Nato predsednik Franjo Cerar zaključi zborovanje z željo, da bi obrtniki razvili po vseh krajih naše domovine živahno agitacijo za novo ustanovljeno »Jugoslovansko obrtno zvezo«, da pridemo na prihodnje zborovanje še v veliko večjem številu.	'	i
J*' Obrtniki-somišljenikil Agitirajte za naš Ust, širite ga med prijatelji in znanci!
—	Naj ne bo slovenske kavarne ali gostilne, ki bi ne bila naročena na, naš liit*
ff	i	\
■	•	,	'I	C	''v'	.
fctev. 6	Jugoslovanski Obrtnik, 10. oktobra 1919.	Stran	43
I v
Zavarovanje.
•Zavarovanje spada med. najvažnefša gospodarska vprašanja našega obrtnika. Afco mu uniči požar njegovo orodje, stro-i« itd., pride v najtežavnejši položaj. Kje i dobiti denar, da se nabavi drugo orodje in druge stroje? Posebno v današnjih razmerah! Ako umrje v svojih najboljših letih, kdo preskrbi njegove ostale, ženo in otročiče? Ako se poškoduje ali ponesreči, da je nezmožen dela, kdo ga vzdržuje z njegovo družino vred? To so važna socijalna vprašanja, katera bi morali predvsem upoštevati merodajni činitelji. Da-j nes se ne bomo spuščali v razmotrivanje ! državnega načrta o socijalnem zavarova-j >nju in o njega pomanjkljivosti, ampak ho-
i	‘ čemo podati samo par kratkih nasvetov, kako naj se vsak obrtnik sam preskrbi, da se mu povrne v največji meri vsaka škoda in nesreča potom zavarovanja.
I	.	'	■
Kakor povsod, tako se je tudi pri nas razširilo najpreje ppžamo zavarovanje. Neštete požarne nesreče so prisilile naše' ljudstvo, da je iskalo povračilo požarnih škod potom zavarovanja. Večkfat se ču-iejo pritožbe proti zavarovanju in raznim zavarovalnicam, katere pa izvirajo večinoma iz nepravilno sklenjene zavarovalne pogodbe. Kako naj se torej pravilno zavarujemo? Kakor znano se zavarujejo predmeti proti požary na podlagi oglasila, na katerem1 se določijo zavarovani predmeti, zavarovana vsota in od zavarovane vsote ter Od nevarnosti proti ognju letna zavarovalnina, t. j. znesek, katerega plačuje zavarovalec. Soglasno z oglasilom izdela zavarovalnica zavarovalno listino * (policol. NA teh listinah so označene dolžnosti, pravice in obveznosti zavarovalca in zavarovalnega zavoda. Da se torej ognemo v slučaju požara nesporazumljenju, da velikokrat sodhijskemu posredovanju, moramo upoštevati sledeča navodila:
1. Kdor zavaruje svoje predmete, mora skrbno pregledati zavarovalno listino, katero dobi od zavarovalnice, jeli res izgotovljena v smislu pogodbe in dogovorov ali ne. Pri najmanjši razliki ali napaki naj
■ se zavarovalna listina takoj vme v popravek;	i
2, Predmeti naj se zavarujejo za celo vrednost, t. j. kolikor res stanejo. Pretiravati tudi ni dobro, ker se škoda določi Pri vrednosti na dan požara. Ako pa1 kdo
;r premalo zavaruje, je za razliko med škodo in vrednostjo predmeta samozavaro-Vatelj. N, pr. Mizar Jože Kregar ima zavarovano vse orodje, izdelano blago in1 les 'za 5000 K. Požar mu popolnoma vse uniči in pri cenitvi se dožene škoda v znesku
20.000 K. Zavarovalnica mu izplača polno zavarovalno vsoto 5000 K, 15.000 K pa trpi in nosi sam, ter je za oni del škode, kateri ni pokrit z zavarovanjem, samo-zavarovatelj. Vzemimo pa, da so požar pravočasno omejili ter mu je napravil škode samo 4000 K, Zavarovalnica mu v tem slučaju ne povrne oele škode 4000 K, četudi je zavarovan ža 5000 K, ampak le v razmerju škode ,z zavarovano vsoto in vrednostjo zavarovanih predmetov. Torej dobi pri taki delni škodi od zavarovalnice samo 1000 K, za ostalih 3000 K je samozavarovatelj, kakor pri popolni škodi za 15.000 K, Iz tega razvidimo, kako važno je, da tki varujemo svoje predmete za polno vrednost.
3. Predmeti (premičnine in stavbe po posameznih delihj naj bodo v oglasilu kolikor mogoče posamezno z njih vrednostjo navedeni.
Ako vsa ta navodila natančno izpolnjujemo in ako zavarovalnino redno pla- < čuiemo, ne pridemo v slučaju požara v nobene neprilike.
Nič manj važno kakor požarno zavarovanje. je zavarovanje na človeško življenje. četudi še ni toliko razširjeno. Vsa nrihodnjOst obrtnika in njegove družine 1 zavisi od njegovega zaslužka. Ko mu dorastejo otroci, jih piora primemo ^ preskrbeti. kar se brez gotove glavnice nikakor, ne da doseči. Ako bi bil kdo tako srečen, da si; je kaj prihranil, lahko zadosti svojim dolžnostim in hvaležnost otrok mu olajša njegova stara leta. Žal, da takih slučajev ni veliko. Koliko obrtnikov umrje v najbotiših letih! Smrti ni mogoče nadomestiti. Družina, ki izgubi svojega glavarja, je izpostavljena največji revščini. Otroci, namestu da bi se pripravili za.ka-koršenkoli stan, si morajo že v zgodnji mladosti z najtežjim delom služiti svoj vsakdanji kruh, Ijia državno pomoč se v danih razmerah ne moremo preveč zanašati. Kedaj se uresniči starostno zavarovanje, je še vprašanje časa. Poleg tega je v načrtu starostnega zavarovanja popolnoma nejasno, v kaki meri bodo obrtnike kot delodajalce »prejeli v to zavarovanje, ker se snuje starostno zavarovanje v prvi vrsti za nastavljenca-dekvca. (Konec prih
Kar je kmetovalcem, pripadajočim V. L S., »Domoljub«, bodi našim obrtnikom »Jugoslovanski Obrtnik«. Obrtniki, zbirajte se na sestankih in shodih, širite svoje glasilo in dopisnjte vanj! čim več sotrudnikov, tem popolnejši bo Ust. Z novim letom postane tednik.
O poštnih hranilnicah«
Leta 1861. je bila ustanovljena prva poštna hranilnica in sicer na Angleškem, Imela je namen navajati ljudi k varčnosti in sicer priproste ljudi: delavce, obrtnike, pa tudi šolske otroke:	skratka	ljudi, ki
imajo male dohodke in ki si morejo tedensko ali mesečno pritrgati le manjše zneske in jih položiti na .stran z namenom, da jih bodo porabili, kadar bodo vsled starosti ali bolezni ali pa zaradi kake druge nesreče nesposobni za delo.
j Angleška poštna hranilnica se je zelo lebo razviiala. Zato so jo ustanovili 1. 1874. tudi na Francoskem. 1. 1875. v Italiji, leta 1882. v Avstriji in 1. 1887. na O grškem.
Glavna naloga poštnih hranilnic je, navajati občinstvo k varčnosti. Pred očmi ima poštna hranilnica posebno tiste, ki so oddaljeni od mest in trgov, kjer se nahajajo druge privatne hranilnice. Tem ljudem hoče dajati Poštna hranilnica priložnost za varčevanje. S tem, da se denar lahko naloži pri vsakem poštnem uradu in ne samo pri tistem, ki ie izdal hranilno knjižico, s tem je hranilni promet zel c plaišan,
«
Kdor pOtuie po državi, vzame hranilno knjižico s seboj. Kjerkoli mu poide denar, štoni k bližnjemu poštnemu uradu in dvi-rfne iz knjižice denar. Maniši zneski se dobe takoj pri poštnem uradu. Večje zneske je treba odpovedati uri poštni hranilnici in ta pošlje zaželjeni znesek. Poslovanie pri poštnih uradih je zelo enostavno. Postni Uradi morajo samo gledati, da le oodois pravilen in le v dvomljivih slučajih se mora dotični izkazati.
Poslovanje poštnih hranilnic je tudi zelo ceno. Hranilne knjižice se mofraio oddajati zastonj. Ravnotako tudi druge tiskovine. Vse dopisovanje vlagateljev s poštno hranilnico mora biti poštnine prosto. S temi olajšavami so dosegle poštne hranilnice. da je število vlagateljev leto za letom rastlo.
Posebno pozornost so’posvečale poštne hranilnice ljudskošol skiro učencem. Prizadevale ®o si, da so že uri teh netile, čut in nagnenje k varčnosti, Upeljale so tako-zvane hranilne karte; Če je učenec dbbil kako darilo, je nakupil ž njim poštne znamke in jih nalepil na te karte. Ko se s časom nabere večji znesek’, ga lahko na-lože v poštni hraninici. Otroci se tako že v zgodnji mladosti navajajo k varčnosti.
Denar, ki se na ta način steka skupaj iz cele države, hranilnica zopet drugje plo-domosno naloži. Tu razločujemo v glavnem dva principa: angleškega in belgijskega. Po angleškem principu nalaga poštna hranilnica samo v državnih papirjih, po belgij-
skem principu se pa denar nalaga lahko tudi v drugih papirjih, n. pr. obligacijah, delnicah itd'.
Vse poštne hranilnice so bile urejene v glavnem po angleškem sistemu. Povsod so se lepo razvijale in dosegle lepe uspehe. Tudi avstrijska. Ta! se je začela! posebno Jepo razvijati, ko je vpeljala 1. 1884, čekovni promet. Sprva so bili upravni stroški precej velike, kasneje se ji je pa posrečilo zmanjšati na minimum. Od tega časa so bili uspehi vedno lepši. Avstrija je bila skoro v vseh slučajih primer zastarelosti, nočasnosti in nezmožnosti za vsak napredek. S poštno hranilnico pa je napravila edino izjemo, to pa ravno vsled tega, ker se ji je posrečilo takorekbč demokratizirati čekovni promet.
Pozneje so se posluževali čekovnega prometa samo večji trgovci. Ti so imeli pri bankah svoje račune in na njih naloženo svojo gotovino; od te gotovine sp nakazovali s čeki.	i
Avstrijski poštni hranilnici se je posrečilo, seznaniti s čekovnim prometom tudi širše občinstvo in na ta način je že po i>ar letih prekosila nemško državno banko. Poštna položnica je bila že v Avstriji tako popularna, da se je ni posluževal rad samo obrtnik in delavec, * poštno položnico je poznal že skoro vsak kmet in vsak kmet je plačal n. pr. naročnino za »Domoljuba« in »Bogoljuba« rajši e položnico, ko pa s po-štnd nakaznico, ker si je prihranil poštnino.
Ko je končno prevzela dunajska poštna hranilnica trgovanje z vrednostnimi papirji, se je polagoma razvila v močan in velik finančni institut, na katerega! je gledala cela država ® ponosom. Kadar je zadnja leta'pred1 vojsko država hotjela najeti posojilo, je to storila1 vedno potom poštne hranilnice in uspeh je bil vedno nad vsa pričakovanja lep.	(Konec prih.)
OBRTNIKU Snujte »Obrtne zveze« in zahtevajte pravila pri Obrtnem tajništvu V. L. S. v Ljubjani, Sodna ulica št 11, kjer je tudi upravnlitvo in uredništvo našega lista,
O reformi stavbenega zakona«
Danes, ko stojimo pred reformo raz-; rtih zakonov, je zelo važno, da se seznanimo
*	tudi • stavbenim zakonom. Po bivšem avstrijskem . obrtnem redu je stavbena obrt urejena p posebnimi zakonitimi določbami. Reforma teh določb izvira iz 1. 1893. Podobni predpia, kot za bivše avstrijske pokrajine, so veljali tudi za Hrvaško, dočim je za Bosno bilo nekoliko drugače predpi- j
sano. Srbski stavbeni zakon, v kolikor sploh obstoja, pa se bistveno razEkuje od bivših avstrijskih. Ker imamo danes skupno državo;, je zelo važno, da se tudi stavbeni zakoni zenačijo. V splošnem) interesu je, da obvelja to, kar je boljše.
Gotovo je, da je stavbarstvo v naših pokrajinah kakor deloma tudi na Hrvaškem daleč prekašalo ono v Srbiji ter so bile vse zakonite določbe temu primerno prikrojene- Torej bi za nas nikakor ne bilo prav, ako se tudi za nas uveljavijo predpisi, kateri so v veljavi za Srbijo in Mace-donijo. Čisto gotovo je, da bi bil za nas to velik korak nazaj. V čem se bivši avstrijski zakoni razločujejo od onih v Srbiji, povemo pozneje.
Bivši avstrijski stavbeni zakon od leta 1893. prizna samostojnost stavbenih obrtnikov ter jih sledeče deli: Stavbeni obrtniki v ožjem smislu sO: Stavbeni in zidarski moistri, tesarski mojstri, kamnoseški mojstri in vodniakarski mojstri. Vse ostale obrtnike, ki sicer tudi sodelujejo pri stavbah, se smatra za obrtnike, za katere pa so merodajni1 predpisi obrtnega reda. torej zanje ne velja ta stavbeni zakon. Po tem zakonu so tudi v splošnem omenjeni civilni inženirji, njjh opravičeni delokrog pa je uveljavljen s posebnimi naredbami.
V	splošnem se mora trditi, da je ta stavbeni zakon, ki je za nas danes tudi še veljaven, za naše razmere še precej dobro urejen. Treba' bi ga bilo le nekoliko spo-polniti v prilog našim . današnjim novim razmeram- Po tem zakonu so bile; najvišje Stavbene oblasti bivše provincijalne vlade, za Slovence sedaj deželna vlada za Slovenijo.
Oglejmo si nekoliko stavbeni red za bivšo Kranjsko!	,
Bivši kranjski dež. zbor je imel pravico izdajati stavbene rede za celo deželo ali za posamezna mesta. Žalibog, da se to ni vršilo in se je pustilq vse zastarelo v veljavi. Za kranjsko deželo je ta stavbeni redi čez 50 let star. V glavnem ima deželna vlada Oblast nadzorstva nad javnimi zgradbami ter podeljevati koncesije, upravičenim stavbenim obrtnikom.	\	,
Stavbeni obrtniki imajo pravico vršiti, voditi in nadzorovati vse v visoko stavbarstvo spadajoče zgradbe in sicer: Najširšo pravico imajo stavbeni mojstri, za temi zidarski mojstri. Tesarski, kamnoseški in vodajakarsiki mojstri pa imajo pravico izvrševati vsa v njih stroko spadajoča dela. Stavbeni mojstri smejo samostojno vršiti vse vrste zgradb, tudi v Izvzetih krajih ter tudi velike javne zgradbe kot velike cerkve, gledališča, muzeje, dočim se morajo zidarski mojstri za ta dela posluževati nad-
 --------------------------------------
s
zorstva po stavbpnem mojstru. Izvzeti i kraji so večja glavna mesta, pri nas v Slo- j veniji le štirje notranji okraji v Ljubljani, ki pa vsled poznejših zakonitih naredb niso jasno začrtani. Vsak, ki hoče dobiti dovoljenje za katero gori navedenih obrti, mora predložiti izkaz sposobnosti, namreč: 1. da se je obrti pravilno izučil; 2. da je bil gotovo števila let pri obrti zaposlen, in 3. da je napravil predpisani izpit. Te izpite se te polagalo pri deželnih vladah. Sicer niso bile za to predpisane nikake študije, vendar se je pri izpitu zahtevalo za stavbenega mojstra znanje predmetov, v kolikor se to poučuje na višjih obrtnih šolah, za ostale stroke pa, na nižjih obrtnih šolah.
(Konec prih.)
Narodno gospodarstvo«
Gospodarstvo in rentabilnost.
Gospodarstvo je po svojem bi- j stvu, upravljanje, vodstvo vseh zadev s j stališča, da se ohrani in pospešuje j b 1 a g o s t a n j e (posameznika, družine, j občine, države, naroda).
Današnja socijalna ekonomija (na- j rodno, svetovno gospodarstvo) pa smatra gospodarstvo večinoma le za vodstvo ,vseh zaidev s stališča denarja, denarne vrednote in pridobivanja denarja.
Pravi narodni gospodar bi se moral pri vsaki zadevi vprašati: Za koliko bo pomnožila ali zmanjšala ta reč blagostanje, to je celokupno življenjsko srečo in popolnost naroda in človeške družbe? Katera izmed dveh naredb utegne prispevati, več, katera manj k celokupnemu blagostanju?
Temu nasproti pa zanima gospodarja stoječega na stališču vsakdanjega prometa edino le vprašanje: Kaj stane in kaj prinaša več in kaj manj denarja?
Ako se postavimo na naravno stališče, potem stremimo za tem, da bi dosegli s kolikor mogoče majhnimi žrtvami na življenjski sr.eči in popolnosti čim več sreče in popolnosti življenja. Z današnjega kramarskega stališča pa velja doseči s kolikor mogoče majhno žrtvijo denarja i po možnosti veliko denarja in denarnih vrednot, ali da se izrazimo natančneje, danes velja napraviti preostanek denarnega uspeha nad denarnim izdatkom kolikor mogoče Velik.
Prvp zahtevo imenujemo lahko p o -čelo (princip) gospodarstvenosti, drugo pa počelo rentabilnosti.
Mnogi narodni gospodarji menijo, da
j
vse, kar je rentabilno, kar torej do-naša več denarja, kot pa zahteva denarnih stroškov, pospešuje tudi ljudsko blaginjo, je tolrej gospodarsko (ekonomično) tudi s stališča človeške celokupnosti.
Temu nasproti pa je poudarjal že škotski liberalni narodno-gospodarski modrijan (t J790) Aidam S mi t h. da. naj Pač stremč posamezni posestniki, kapitalisti in Podjetniki za najvišjo rentabilnostjo ali največjim čistim donosom — torej naj-večjim preostankom denarnega dohodka had denarnimi stroški — da pa to ne sme biti teženje celega naroda. Zato so že večkrat trdili', da je stremljenje po naj-večjem čistem donosu stremljenje nogamieznika. teženje po največjem dohodku sploh pa da je teženje splošnosti. Da torej obstoji tukaj neko Nasprotje med interesi (koristmi) zasebnikov in med interesi družbe. Država kot zastopnica celokupnosti je vsled: tega dolžna poseči vmes takrat, kadar postane to nasprotovanje proti koristim celokupnosti nevarnejše, kakor pa je omejevanje proste trgovine vsled1 državnega vmešavanja.
Odkod da izvira nasprotstvo med počelom rentabilnosti in g o -sp od a r s t v e n o s t i, to pojasniti, je Pač danes glavna in o.srednja naloga na-rodno-gospodarskih raziskavam. Videli bomo, da to nasprotje nima svojih korenin v nasprotstvu med zasebnimi in celokupnimi interesi.
Žalostni socijalno - demokra-Š k i nauk ima svojo podlago bistveno v zmoti, da se brez odprave zasebnega lastništva na zemlji in kapitalu tudi ne da odpraviti gospodštvo počela rentabilnosti, ki je pravi vir neprestane bede ljudskih množic.
Ta vprašanja bomo imeli priliko raz-motrivati še večkrat. Opazil pa boš, cenj. čitatelj, kmalu, da je razlika med g o s p o-darstvenostjo in rentabilnost-j o nekoliko sorodna razločku med blagostanjem ali bogastvom z narodnogospodarskega stališča in'med bogat-®tvom v vsakdanjem zmišlu.
MKf* 1	t
\ ‘	i
Pomenki ix narodnega gospodarstva/ 'O bogastvu.
Kaj pa je bogastva? — Čudno vprašanje, kaj ne? Vsak otrok je prepričan, da ve brez vsakega znanstvenega razbr-skovanja, kaj da je bogastvo. A bodi prepričan — in kmalu boš — da je s tem zna-pri večini ljudi nekako tako kot z
\
vednostjo, da zlato solnce vsak dan vzhaja in zahaja in da se pomika tekom leta skozi ves živalski krog.
»Denar,« pravimo v vsakdanjem življenju, »denar in razne denarne vrednote, to je bogastva. Kajti za denar dobim lahko vse.«
Seveda ti odgovarjam, ako, oziroma ker živiš v deželi, kjer proizvajajo raznovrstne reči in osebne službe za prodaj in ti jih ponujajo, tu že dobiš za denar skoro vse, kakor praviš. Misliva si pa, da te je zanesla nesrečna usoda na neobljuden otok sredi neizmernega oceana ali na sredo saharske puščave; seboj imaš stotisoče kron denarja ne le v bankovcih, ampak v najčistejšem zlatu. In vendar! Kakšno bogastvo je zdaj to?! Ne moreš si kupiti niti kosca suhega kruha, niti kozarca kislega cvička, da bi si ohranil življenje.
, Pa v zgrniva drug slučaj; Prav lahko si mislimo vladarja, živečega sredi svojega ljudstva — sredi poljedelcev, živinorejcev, mlinarjev* pekov, mesarjev, kuharjev ,., ki ga zakladajo neposredno z jedjo in pijačo; sredi zidarjev, tesarjev, mizarjev,.,, ki mu skrbe za stanovanje in opravo; sredi pridelovalcev lanu in volne, prelcev, tkalcev in .krojačev, ki mu izdelujejo oblačila; zdravniki skrbe za zdravje tega kneza; učenjaki, pripovedači in pesniki mu dajejo novih spoznanj in pobude njegovi domišljiji; duhovniki mu dajejo versko-nravnih nagibov in tolažbe v Bogu itd. itd.
Kaj meniš, dragi moj, ali ne more biti ta vladar prav močno bogat mioŽ, četudi se mu morebiti o zlatu in srebru kot menjalnem sredstvu niti ne sanja ne? Če tudi ne izraža in ne ceni svojega bogastva po denarju? — Pritrditi mi moraš, hočeš-nočeš.
Kdo drugi pa treseš z glavo kot isker arabski konj in hitiš ugovarjat: »Pa vendar ja denar prva reč na svetu, pa recite, kar hočete! Denar je pravcato bogastvo, denar je sok Za gospodarsko življenje, in da-t:es čutimo živo, kako ludo je na svetu, ako se ta gospodarska kri spridi in izgub! svojo veljavo. Denar je kralj vseh vrst tyla-ga, denar je prebijač, ki vzame sleherno kvarto...«
Priznam ti: S stališča današnjega prometa denarništva imaš prav. Postava zahteva, da plačujemo davke, kazni, povračila škode, kupljena zemljišča, izgovorjene dedščine.. v denarju. Ako narediš s sosedom pogodbo, da ti izvrši kako delo, se tudi zavežeš navadno, da mu plačaš za to določeno vsoto denarja.
*	Po krasni dr. V, Neurathovi knjigi »Elemente ~d*r Volkswirtschaftslehre«,' 4. izdaja, Manz-Dunaj.
Kmečki gospodar, veleposestnik, obrtnik in trgovec lahko stori zelo veliko dobrega za človeško družbo s svojim gospodarjenjem, da, utegnejo imeti tudi mnogo zemljišča, stavb in hiš, velike zaloge blaga in obrtnih izdelkov.., ako pa v času odpovedi ali ko zapade plačilo, ne morejo plačati dolžnega kapitala, obresti ali menjice v gotovem denarju, potem so — posebno v času slabega kredita, panike, ko vsa trgovina in obrt zastajata — bankrot-ni, gospodarsko uničeni, pridejo na boben, ob premoženje, ob službo, mOrda celo ob dobro ime.
Ali je pa tudi dobro, pravilno in pametno, da smo na ta način živi ljudje usuž-nieni mrtvemu denarju? — Gotovo da rie!
—	Ravno tako je pa tudi gotovo v oblasti človeka, to je človeške družbe, da uravna svoj promet na tak način, da bo denar nehal biti edini kralj in da bo vsaka koristna stvar in služba, ki se zahteva in želi; ravno toliko vredna kot denar. Saj promet in denarstvo so naprave, ki lih je ustvaril človek, pa jih isti človek lahko tudi spremeni* Čisto nekaj drugega je torej b o.g a -s.t v o, kakor ga pojmuje naš vsakdanji promet in pa posamezni človek, in pa bogastvo.s. stališča narodnega in svetojvnega gospodarstva. Prvemu je bogastvo — denar, drugemu pa, to je družbi celega naroda, države; sveta, je pa bogastvo s p l*oa-n a b fa g i n j a, to je vsota življe niške srečeinp o polnosti. K tej blaginji spadajo deloma osebne, deloma pa tvarne dobrine. K stvarnemu bogastvu družbe spada vse ono kar nudi svet izven človeka za. njegovo sreča Bistven del-družabnega bogastva pa so o s eh n e človeške d'o brine, k katerim spada n. pr. zdravje, moč, lepota duše in telesa, znanje in razum, plemenito čutenje srca, stremljenje za visokimi žlahtnimi smotri, ljubezen do Boga in do ljudi. Te osebne dobrine so torej že same sestavine človeške sreče in popolnosti, tvarne dobrine pa le koristijo, to je služi jo človeški sreči, S stališča narodnega in svetovnega gospodarstva' denar ni nič drugega kot v a m a n a k a z n i c a za raznovrstne ko-ri.stne stvari in osebne službe, ki so predmet zamenjavanja, kupovanja in prodajanja. Te nakaznice pa so zopet lahko kovandenar (zlati platinovi, srebrni novci, tudi bakreni, nikljasti in železni drobiž); ki je tudi po svoji snovi toliko vreden, kolikor predstavlja, ali pa razna papirnata plačilna sredstva (bankovci in papirnati denar) ali pa slednjič tirjatve, ki jih ima kdo vpisane v dobro pri
kakem obračunskem zavodu, n. pr. pri banki.
Denar je tudi skupni imenovalec, izraz za vrdnost vseh vrst blaga, Id so v prometu. Ako torej kje čitamo, da znaša proizvajanje ali! produkcija kakega ljudstva ali države na leto poprečno toliko in toliko .milijard! dinarjev, je s temi številkami povedana samo vrednost vseh tvamih dobrin ali morebiti tudi vseh tvarnih dobrin in osebnih služb skupaj, ki jih proizvede to ljudstvo na leto.
Osebno službo imenujemo tista opravila, s katerimi pospešuje človek življenjsko srečo in popolnost drugih ljudi, osebno službo nam izkazuje zdravnik, ki nam svetuje, pomaga do zdravja, zabra-nfu^e bolezen, pa tudi ohranja in pospešuje telesno zdravje; sodnik, ki poravnava prepire in izreka sodbe, vojak, učitelj ,jd u h o v n i k.
Osebne službe so tudi sestavine bogastva; stoje pa nekako v sredi med osebnimi dobrinami in med tvar-nimi dobrinami kot smo jih našteli gori. So namreč na eni strani osebna dejanja, na drugi pa zopet predmet menjave, kupovanja, prodajanja, podobno, kot smo rekli o koristnih tvarnih rečeh.
Vprašanja In odgovori.
Vprašanje: Imam večjo družino in premišljujem, kako bi mogel izrabiti vodno silo, ki jo imam na razoolago. Časih mi je že prfšlo na misel izdelovanje makaronov, o katerih slišim, da jih Lahi izdelujejo na precej preprost način. K^j mislite/ ali bi kazalo poskusiti to far brikacijo in ali bi šla?
Odgovor; Na Vaše cenj. vprašanje je težko dati pravilnega odgovora, dokler ne pcanamo natančneje Vaših lastnih razmer in razmer Vašega kraja. Če bi delali z lastnimi otroki, bi bilo to danes seveda za 1000 odstotkov drugače, kakor če delate s plačanimi ljudmi. Prevažno je tudi vprašanje, če imate v bližini na razpolago dobrih surovin,^ dalje oddaljenost od kakega večjega trga ali mesta, od železniške oostaje itd. Če bi hoteti. začeti v večjem, bi morali na vsak način imeti tudi Človeka. ki je v tej stroki popolnoma^ doma, drugače prett smola, V mantši meri pa bi na podlagi dobrih učnih knjig in skušnje utetfniK priti oolagoma do srednjedobrega izdelovanja. Naj Vam navedemo par takih kniig (Chem.-techn. Bibliothek, zv. 125: Teiguvaren-Fabrikation, Hartleben. Dunaj; Teirfwaren-Fabrfkation im Kleinbetrieb, N. Besselich, Trierj, iz katerih boste zve deli vse potrebno.	>
Poleg pekarstva naj bi — to je naša željf ~ postalo ravno testeninar-
s t v o najvažnejši odrastek mlinarstva v Jugoslaviji. Sicer so ga imeli doslej že marsikje v rokah le veleindustrijalci, tako na primer Valenčič in Žnidaršič v Ilirski Bistrici, ki sta izdelovala »pekatete«, tovarno testenih je imel Nemec L. Franz in sinovi v Mariboru pod imenom »Styria«, v Trstu je bilo več laških tvrdk za to robo. Vendar pa bodo tudi srednja in celo mala podjetja pod dobrim vodstvom prejkoslej prospevala; saj tehnika tudi njim ponuja izvrstnih strojnih pripomočkov.	.
Testenin pa ne izdelujejo iz navadne moke, ampak za to mora biti moka ali pa zdrob iz trde pšenice, zraven se rabijo še jajca in voda. Začela se je ta obrt menda v Italiji, deželi makaronov. A druge dežele so že davno prekosile Laha v tem oziru. Okoli mest Neapelj, Amalli in drugih je izdelovanje testenin domača obrt; makarone suše kar na prostem, seveda vsled tega produkt močno trpi z zdravstvenega stafišča. Mali laški fabrikant makaronov nima sušilnic, ki' bi bile zavarovane proti muham, in če bi imel kdaj priliko — kot jo je imelo toliko naših ubogih fantov in mož kot laški ujetniki — da bi videl, kako suše v Amalfi ob! prašnih cestah makarone na lesenih policah pred hišami, bi ti gotovo za vselej prešla slast do laških makaronov. Že to dejstvo, pa tudi kleta krivična samogoltnost hinavskega Laha nam mora biti povod, da si postavimo načelo:	Od umazanega
Laha nobene kile testenin! Če se je ta obrt tako lepo razširila po južni Franciji, po Švici, pa tudi po Nemčiji in bivši Avstro-Ogrski, zakaj se ne bi po Jugoslaviji; treba le nekaj trezne podjetnosti in pa delovne ljubezni do domovine od strani podjetnikov, pa tudi od strani naro-čevalcev ali konsumentov, ki bi morali vselej zahtevati le testenin, izdelanih doma, ozir, vsaj vprašati, če morda ne'izvira blago od Laha. Bojkot mu na nož, dokler ^ne popravi krivice, storjene naši domovini, do zadnje slovenske vasice!
Na Francoskem so se testenine zelo hitro udomačile na mizi bogataša, kakor tudS preprostega ratarja in delavca, Samo Pariz je porabil že pred leti po 80 do 100 tisoč kvintalov testenin na leto! Kot kon-sumno blago, ki je vsak čas na razpolago in se da prirediti na tako različne načine, so testenine važne za oskrbovanje Vojaštva, za ladje, bolnice, pa tudi gospodinji pridejo neštetokrat t>rav, posebno pa bi ji dobro došle danes. Naj še fmenuiemo par dobrih tvrdk' za dobavo ootrebnih strojev za izdelovanje testenin. V Nemški Avstriji je znana firma Wemer & Pfleiderer, Dunaj, XVI/1, Odoakerg. 35; na Nemškem poznamo oa tvrdko R. Trenck, strojno tovarno v Erfurtu, Seveda bil kazalo prej povpraševati še dpmače »Strojne tovarne in livarne v Ljubljani«, če ne bi mogle izdelati rotrebnih gnetilnikiov. valjalnikov in stiskalnic (na preslico, hidravličnih) v ta namen,
Natančnejših pojasnil dobite, če boste potrebovali, ustmeno pri nas ali pri »Obrt-no-pospeševalnem uradu« v Ljubljani.
Razno«
Trgovska pogodba r Avstrijo. Centralna vlada v Belgradu je sklenila trgovsko pogodbo z Avstrijo. Iz te pogodbe ima naša država dobaviti velike množine življenjskih potrebščin posebno žita in tnlev-skih izdelkov ter krompirja in sočivja, v drugi vrsti pa tudi surovine in poluizdelke, raznega blaga, ki ga je dobiti pri nas, med tem več takega, ki ga še sami prav v malih količinah posedujemo. Drugi del pogodbe ali takozvana dodatna pogodba pa dovoljuje samo iz slovenskih pokrajin izvoz žganja, vina, sadja in podobnih malenkosti.
Nasprotno vsem tem obvezam, ki so za našo državo velikanske, pa nam nudi Avstrija velike množine blaga, med njimi orav veliko luksurioznega blaga in pa takih izdelkov, ki jih pri nas izdelujemo, to je za Več sto milijonov. Kdor količkaj pozna današnje razmere v Avstriji, lahko takoj uvidi, da bodo ostale vse nemške dobave le na papirju, ker teh predmetov sami nimajo ali soi pa preogromne cene, katere zahtevajo zanje.
Za predpripravo sklepa te pogodbe so se v Belgradu vršila velika posvetovanja, tudi naši ljudje so bili tam zastopani. Gotov^ na teh enketah niiso sklenili take pogodbe, kakor leži danes pred nami. Ali kaj se hoče?1 Pri končnih pogajanjih na Dunaju je našo državo zastopal neki Uradnik od centralne vlade. Nemci se smejejo takim napakam. Vendar naj se ng smejejo prehitro! Čuje se, da se mora ta pogodba razveljaviti, ker ni upanja, da bi jo N4md zamogli od daleč izpolniti. Katere stvari in po kakih cenah se bodo uvažale, poročamo prihodnjič, če se razmere do tedaj ne izpremene.
Potreba strokovnih obrtnih šoL Novosadska »Zastava« priobčuje dopis iz obrtnih krogov, v katerem se graja oitvarjanje prevelikega števila gimnazij po mestih in mestecih osvobojenih pokrajin, ne da bi se mislilo na veliko nujnejšo potrebo: na ustanovitev strokovnih obrtnih šol. Srbski obrtnik je marljiv, štedljiv in 6tremljiv in je v vsakem oziru eden najsolidnejših stebrov srbskega naroda. Ta stan se mora ohraniti in dvigniti še više, kar je mogoče doseči le s temeljito izobrazbo. Zato naj se, če ni drugače, opusti vsaj ena gimnazija in namesto nje ustanovi v Novem Sadu dobr* strokovna šol? .
Obrtnonadaljevalno Šolstvo, Kmalu ob postanku naše države se je pričelo misliti tudi na reformo obrtnega šolstva sploh. Vlada je sklenila, naj velja za obi;t-nonadaljevalno šolstvo to, da ona prispeva dve tretjini proračunjenih potrebščin, za ostalo tretjino pa se morajo obvezati občine v zvezi z drugimfi tozadevnimi faktorji. Večina občin se je ugodno izjavila, da hoče prevzeti to obveznost, h kateri jim prispevajo potem ostali činitelji, kot trgovske obrtne zbornice, posojilnice in drugi. Med občine, za katere je najvažnejše, da se pouk viši, spada vendar Ljubljana. Toda gospodje mestne uprave ljubljanske niso prepričani, da je potrebna otvoritev obrt-nonadaljevalnih šol v Ljubljani; posebno
Se temu menda upira g. župan. Proračun 2a leto 1919/20 je preliminiran na 30,000 kron, odi tega se vlada obveže dati 20.000 kron, za ostali znesek 10.000 kron pa mora skrbeti v prvi vrsti občina. Ta znesek se Pa manjša, ker prispevajo k temu tudi drugi faktorji. Trgovska obrtna zbornica je votirala v ta namen za leto 1919/20 za ljubljanske šole 1800 kron. Mestna občina j® pripravljena prispevati baje le 5000 K, a drugih obvez ne sprejme. V Ljubljani se nahaja okrog 800 obrtnih učencev, ki želj-no pričakujejo pouka. O važnosti in potrebi obtrnonadaljevalnih šol izpregovorimo o Priliki več, danes samo z žalostjo konšta-tiramo to dejstvo, da se letos ljubljanskih' obrtnonadaljevalnih šol ne misli otvoriti, to radi bagatelnih 5000 K. Medtem Pa votira občinski svet mesta Ljubljane 200.000 K za sprejem regenta. Gospodje, aji se nič ne sramujete, da tako malo cenite obrtni stan? In kaj pa delate, gg. obrtniki občinski svetniki, da nimate toliko vpliva pri g. županu? Zahtevamo, da se Sola mora, in četudi v skrajšanem načrtu, °tvoriti!
Izum. Naš sotrudnik. gospod Dragotin Korošec, oblastvena preizkušeni in kon-c®sijonirani zidarski mojster in stavbeni Podjetnik v Žalcu je izumil nov način zi-danja za vse pritlične stavbe, s katerim Paj bi se odpomoglo vladajoči stanovanjski bedi. Načrt je predložil deželni vladi in se nahaja sedaj pri gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani. Ako bo izum oblastveno potrjen, bo to velik korak pri rešitvi stanovanjskega vprašanja.
Opozarjamo na inserat Obrtno - kreditne zadruge.
Obrtniki in trgovci! Delajte na pro-speh zavoda, ki je v naših lastnih rokah! Velekapital snuje nove banke, ki 6e čestokrat vtikajo v posle, ki bi jih imeli Vi izvrševati. Združimo naš kapital v lastni
♦	zavod, katerega vodstvo je v naših rokah. Vlagajte prihranke! Prosite za kredite pri lastnem zavodu! Obrtno-kreditna zadruga stoji na trdnih in sigurnih nogah. Posojuje se denar tudi na menice, odstopne račune, na obratno glavnico itd. Članarina je 200 K.	,
Oospodom okrog »Obrtnega Vestnika«
nikakor ne gre v glavo, da so strankarji. Na vsak način hočejo biti nad' strankami. tyihovo glasilo »Obrtni Vestnik« se v svoji zadnji številki kar cedi zatrjevanja o nad-strankarstvu. Poudarjajo, da edina rešitev obrtnega stanu tiči v tem. Seveda, pri vsem nadštrankarstvu pa ne pozabijo udrihati Po nas in naših somišljenikih ter nam po *tarem liberalnem načelu očitajo hinavščino, brezznačajnost, zagovornike vojne ter da so naši obrtniki lepo za pečjo sedeli celo vojno, medtem, ko so se oni bojevali v jarkih. Kratkomalo vseskozi preveva Pisavo samo duh nadstrankarstva., Go-8podje so podobni tatu, ki je z ukradenim blagom tekel ter vpil: Primite tatu! Tudi Identitete s kapitalisti nočejo priznati. In »Haj dela danes ta špekulativni kapital?! Ce ta ne krene na drugo pot, gorje danes v*em nemaničem! Zastavite svoj vpliv pri Političnih svojih bratcih, da naj jenjajo izkoriščati svoje nepošteno delo, da ne bo
prekasno ter ne upropastijo naše mlade države.
Krojaški pomočniki v Ljubljani 'zahtevajo 50% povišanje plače in osemurni delavnik. To že letos tretjič. Cene živilom gotovo ne rastejo v takem razmerju, kakor zahteve krojaških pomočnikov. Vse se danes organizuje ter zahteva več plače in manj dela. Blažena država, ako bodeš vse to prenesla. Čisto nič st ne pomisli, da še davno nismo iz gospodarske krize, v kateri se nahaja danes celi svet, ter je edina rešitev, več delati, več producirati ter bolj štediti. Vsako drugačno reševanje gospodarske krize je neizpeljivo. Znižanje delovnega časa in zvišanje plače rodi zopet podraženje splošnih potrebščin, in nato sledi zopet zahteva po povišanju plače; tako se lahko ponavlja kar naprej. Res je, da danes malokateri delavec, uslužbenec, uradnik ali tudi obrtnik težko zhsluži toliko, da bi vsaj za silo mogel preživljati sebe in družino ter je nujna zahteva, da se uredijo odnošaji, v katerih se danes nahajamo. Poklicana je tu v prvi vrsti centralna vlada, ki naj že vendar enkrat prične z ureditvijo valute. Potreba je najprej urediti valutno vprašanje, znižanje, oziroma odprava visokih carin ter davek na vojne dobičke. Le tako bode mogoče priti iz splošne gospodarske krize, v kateri se danes nahajamo.
Mladenič iz Prekmurja želi vstopiti v uk h kakemu mehaniku. Naslov se poizve pri uredništvu našega lista, Sodna ulica štev. 11.	,
Krojaški vajenec išče alužbe pri dobrem krščanskem krojaškem mojstru. Učil se je krojaštva že eno leto, sedaj pa hoče nadaljevati učenje v mestu. Njegov naslov se glasi: Jožef Mihelič, krojaški vajenec, Brezje 29, p. Radovljica. »
Snujte obrtne zveze povsod, kjer je količkaj obrtnikov in manjših trgovčevi Pišite po pravila! Razširjajte naš list »Jugoslovanski Obrtnik«, ki prinaša zanimivo in poučno gradivo za vsakega obrtnika in trgovca. Naši voditelji, pošiljajte nam naslove naročnikov ter jih pridobivajte za list.________________________ ♦
Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in zaloinik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. — Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Lfasdska posofilaloa r LftsMj&m
▼ lastnem doma - Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon 100.000 kron rezervnih . „	zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Obrtna centrala v Ljubljani
za obnovitev po vojni poškodovanih krajev, r. z. z o. z. Sodna ulica SL 11
sprejema naročila za vsa stavbena in druga opremna dela, posebno naročila za večje naprave, kontorje, šole, zasebna stanovanja itd.
oddaja pa tudi v večjih množinah razna dela posameznim članom — obrtnikom. V slučaju potrebe nudi tudi potrebno orodje.
Načrte, stroškovnike In druga tehnična rtinenja ob poverbi dela brezplačno.
mmmm
s
‘1 i
r. z. x n. z.	g
v Ljubljani« Sodna ulica St. 11	U
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope ra~ računov, eskomptira menice itd.	1	*■“*
EEEEEEEEEEEEEEEEEEEI
m
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke.
Tršico (stekaduro)
BMmp' ima v zalogi po zelo -HUS nizkih cenah
Obrtna centrala v Ljubljani
Sodna ulica St It.
v SpodnJi Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, delo solidno, postrežba točna,
Delniška glavnica: K 30,000.000*
Jadranska banka
t
Centrala: Trst.
Podružnica Ljubljana
Podružnice:
Dubrovnik,
Dunaj,
Kotor,
Metkovič,
Opatija,
Spljet,
Šibenik,
Zader.
Ekspozitura:
Kranj.
♦
♦
□
Sprejema vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema borzna naročila in jih izvršuje najkulant-neje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA.
Telefon št. 257.
Rezerve: nad K 10,000.000*—.
TJ
P
♦
+
!
♦
l
♦
:
❖
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
t
P
♦J
Pohištvo iz upognjenega lesa je trpežno,
Naročila sprejema tovarna lesnih udobno, izdelkov in upognjeriega pohištva r.: poCCIli.
I. BAHOVEC nasl.
Duplica, p. Kamnik.
Kompletne oprave za hotele, gostilne, restavracije, kavarne, šole, zavode, gledišča, dvorane i. dr.
Fine z usnjem tapetane garniture za stanovanja. Založniki in trgovci dobe posebne popuste.
GOSPODARSKA ZVEZA
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav.
Stalna zaloga poljedelskib strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. t d.
Prodaja umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. L d.
Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas
Lsstna zeljarna.	t
Siathoa pisarna:: IVAN OGRIN
Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja, /izvršuje načrte in proračune.	/
Delo solidno, po primerno nizkih cenah. £3)
Vsakovrstne slamnike
gg. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča FRANJO CERAR, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale pri Ljubljani.
ORODJE
za kovače, ključavničarje, mizarje, inštalaterje, zidarje, tesarje je naprodaj pri „Obrtni centrali11 v Ljubljani, Sodna ulica 11 Prijave je pošiljati na ta naslov. Oziralo se bo v prvi vrsti na obrtnike- invalide.
Čebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J. Kopač, svečar v Ljubljani
Celovška cesta št. 90.