književnošt in umetnost. Prošnja. P. n. tovariše. ki so prejeli poslani izvod ,,_Jagrobnic", pa ga ne nameravajo obdržati, prar uljadno prosiai, naj mi ga blagovolijo kuialu vrnlti, ker nii je zaloga pošla, naročila pa se množe. Frane Marolt, učitelj, Ljubljana. Koncertni mojster g. Leun Fantefa, sia učiteljiškega profesorja Funtka, je z velikim uspehom nastopil 9. t. m. v filbarmouičnem društvu v Helsingforsu na Finskem. Uditelj, pedagoško-književni list in glasilo srbskega u6iteljskega udruženja, ki ga vrlo spretno ureja belgrajski učitelj Mih. Stanojevic, prijavlja v posebni slavnostni številki natančno poročilo o letošnjib slavnostnih dnevih v Belgradu Junaki. Epske pesnitve. Napisal A. A š k e r c. Založil L Schwentner. Oena broš. 3 K, eleg. vez 4 K 50 h. Obseg: Knez Volkun, knez Ljudevit, Bopoša in Kruci, kralj Matjaž. — 0 tej najnovejši Aškerčevi knjigi izpregovorimo pozneje. BomoTinska dežela Štajerska. Ueeneem spodoještajerskih Ijudskih šol v ponavljanje učne snovi iz domoznanstva sestavil Josip M e š i č e k , nadučitelj v Sevnici. (Z zemljevidnim obriskom.) 1906. Založil izdajatelj Tiskala ,,Učiteljska tiskarna", Ljubljana. Oena trdo vezanemu izvodu 40 h, str. 44. — Tovariš Josip Mešiček je napisal delce, ki mu gre vse priznanje. Še malo smo imeli v roki tako jasno, poljudno in stvarno pisanih kujižic kakor je ta Mešičkova. Snov je razdeljena v tri dele: I. Zemljepisni del, II. Statistični podatki, III. Zgodovinski del (pravljice in pripovedke iz zgodovine). Pogrešamo še en del: Naši slavni možje. Tu bi moral g. pisatelj objaviti prav kratke obrise življeuja in delovanja odličnib sinov lepe slovenske Štajerske: Slomška, Miklošiča, Raiča, Trstenjaka, Vošnjaka, Aškerca itd. Potem bi bila knjižica popolna Pa tudi sedaj zasluži, da jo ima vsak slovenski učenec in vsaka slovenska učenka, toda ne samo v svoji knjižnici, ampak tudi v — glavi. Dčiteljstvo pa naj Mešičkovo delo širi tudi med odraslim svetom, da spozna v lepo začrtanem okviru svojo lepo ožjo domovino. Tudi glede jezika se moramo pohvalno izraziti; pisali bi pa namesto Donava Dunav. nUčileljska tiskarna" je knjižico lepo opremila, da dela tudi nazunaj najpovoljnejši vtisk. Štajerski slovenski denarni zavodi naj pokupijo vso zalogo in ,jo brezplačno razdele med mladino in narod. Tako doseže delo najprej svoj namen. Enakih knjig si želimo tudi o ostalih slovenskih kronovinah: o Kranjski, o Koroški, o Primorskem in o Istri. Apelujemo na slovensko učiteljstvo, da se poprime tega koristnega dela!