Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI štev. 41 a Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Ček. rad. Ljubljana 10.650 z a naročnino in 10.349 za inserate. Podruinicai Novo mesto. Izključna pooblaščenca za oglaševanje italijanskega fn tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika. a UredniStvo in oprava! Kopitarjeva 6, Ljubljana, a 1 Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. 1 | Telefon 4001—4005, § Concesdonaria esclnsiva per !a pubbllcHS di ed «stera: Unione Pubblicita Italiana Abbonamenti: Mesa 18 Lire Estero, me-■e 31 50 Lire Edi-eione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.) Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10 349 per le in-•erzionl. Filiale t Novo mesto* provenipnza italiana S. A., Milano, Bollettino No 1000 Safsa e Sveitlu occupati in Tunisia 2867 prigionieri, 169 carri armati, S5 automezzi hiindati, 36 cannoni, 66 pezzi tli artiglieria a 6 aeroplani Due piroscafi affondati II Quartier Generale delle F'orze Armate eomunica: Le azioni lncali in cnrso nel settore centrale del fronte t u 11 i s i h o hanno avuto ultcriori fa-Mircvoli sviluppi, ]inrtando alla orrupuzinne di Gafsa, raggiunta fino dal giorno 15 e di 8 v e i 11 u. L'aviazione italo-gernianica ha porlatn il suo eflicace coiicorso con lanrio di bombe o mitraglia-menti a volo radeute su concentranicuti di truppe o di automezzi, Nel corsu di quosti combnttlmenti sono stati fatti MHiiple^sivnmento 2876 prigionieri e cat-turati o distrutti 100 carri armati, 03 automezzi blindati, 36 cannoni semoventi. (iti pezzi di artiglieria di varin ralibro, 6 aeroplani c gran nu-mero di autorarri. Un attacco sfcrrato dal ncmicn nel settore s o 11 e n t r i o n a I e e stalo respinlo. I porti di T r i p o I i c I) c u g a s i sono stati bomba rdati. Sul Canale d i Siril in nn cacciatore germnnirn ha abbatlulo un pluriiuotore britaiinicn. Nclla notte sul 18 lina formazionc di nostri acreo-siliiranti. nnnostante le pessimo condizioni atmoslcriclie, attaccava al largo delle ooste a 1 g e-r i n e 1111 convoglio nemieo seortato: quattro piroscafi, di rui nun da 10.000 tonnellate risultano colpili, due di essi sono successivamente affondati. Nota al Rollottinn nr. 10000. NelPazzione cli nostri aero-siluranti contrn un convoglio nemico, di cui al Bollettino odierno si sono particolar-inento distinti i scguenti piloti: Capitano Ospnr Pegna e Giulio-Cesare Graziani, Tenenti Carlo Faggioni, Mario Bolleni. Portos Ammannato. Sot-totenenti Carlo Prister. Ollono Sponza, Luigi Sal-ratore. Maresciallo Scsto Moschi, Scrgcute Maggio-Te Pictro Merlo. Vojno poročilo št. 1000 Oafsa in Sveitlu zasedena v 2367 ujetnikov, 169 tankov, 95 - oklepnih avtomobilov, 36 samo-strelnih topov, 66 topov in 6 letal Dva parnika potopljena Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Tekoči krajevni nastopi na srednjem odse Sovjetski napadi zavrnjeni Hudi boji ob Doncu, pri Harkovu ter jugovzhodno od Orela -je imel najtežje izgube ob limenskem jezeru Nemško Sovražnik Hitlerjev glavni stan, 19. februarja vrhovno poveljstvo objavlja: V zapadnem Kavkazu in ob spodnjem K u b a n u je bilo ob nastopajočem južnem vremenu samo bojno delovanje krajevnega pomena. Pri tem so lastni napadi južno od Novorosij-s lc a dalje napredovali. Na bojišču ob Doncu in na prostoru pri Harkovu je sovražnik spet napadel z močnejšimi silami in je bil zavrnjen deloma v hudih borbah. Številni sovražnikovi sunki jugovzhodno od Orela so se izjalovili. Nasprotnik jc bil v protinapadih vržen nazaj in je bilo pri tem uničenih mnogo tankov. Letalstvo je napadalo zbirališče oklepnih vozil, topniške postojanke in sovražne kolone na pohodu ter tako občutno razbremenjevalo oddelke kopenske vojske. V nadaljevanju močnih napadov jugovzhodno od Ilmenskega jezera je utrpel sovražnik najtežje izgube ljudi in materiala. Kljub najmočnejši podpori oklepnih vozi' in bojnih letalcev je bil nasprotnik povsod zavrnjen pred nemškimi glavnimi borbenimi črtami. Iz govora ministra dr. Gobbelsa: Trda in totalna vojna do zmage Berlin, 19. febr. AS. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je včeraj govoril pred ogromno množico ljudstva o krizi na vzhodnem bojišču in o totalni vojni ter jc v bistvu razvijal naslednje tri misli: 1. Čc nemšk« vojska ne bi mogla odstraniti nevarnosti, ki prihaja od vzhoda, bi Nemčijo in takoj za njo vso Evropo preplaval val boljševizma. 2. Samo nem"ka vojska in vojske nemških zaveznikov morcio rešiti Evropo pred to neizmerno nevarnostjo. 3. Nevarnost že preti in je zato treba nastopiti hitro in temeljilo, zakaj sicer bo prepozno. Pri razvijanju teh treh misli je minister dr Gobbels zlasti razložil delovanje mednarodnega judovstva, da bi se v kali zatrlo rojstvo malih narodov. Govornik je razkrinkal in pojasnil vse politične spletke judovsko-bogataško-itol jševiške klike. Dejal je, da je nn nevarnost, ki je postala zdaj stvarna in velika, treba odgovoriti z vsemi silami, ki z njimi Evropa razpolaga. Narodni socializem, ki se je navadil gledati stvarnosti v obraz, pa naj bo ta stvarnost kakršna koli, ter označevati reči z njihovim pravim imenom, se točno zaveda vse teže nevarnosti in dileme, pred katero se jc dane« znašlo življpnje narodov: ali Evropa, ki bi jo varovalo orožje Osi, ali pa boljševiška Evropa. Nemčija se tega zaveda in je odločena, bojevati se do zmage brez kakšnih kompromisov. Ves nemški narod navdaja ena sama misel, misel na trdo in totalno vojno. Preveva ga eno •samo prepričanje, prepričanje v zmagoviti konec. Na veliko nevarnost, na napad, ki ga je sprožil ves 200 milijonski narod, ki se je 25 let pripravljal na vojno, je Nemčija odločena, da odgovori prav tako v totalitarni meri in žrtvuje svoje življenjsko udobje r to, da poveča svojo lastno vojaško moč. V zvezi s tem je minister dr Gobbels omenjal ukrepe, ki so bili in bodo še izdani za dosego tega namena, ukrepe, ki leKoci Krajevni nasiopi na sreun em oasc- , bo NWr )abko ,oJa na £ ffi Sh° ™ 'h^TJ^. bojišče legije vojakov, in i bo ^tovarnah. ne razvoje ter so dovedli do zasedbe G a 1 s e, dosežene od 15. t. m. in S v e i 11 u. Italijansko-nemško letalstvo je izdatno sodelovalo z metanjem bombi ter s streljanjem na zbirališča čet in avtomobilskih vozil. V teh bojih je bilo prijetih skupno 2876 ujetnikov ter zajetih ali razdejanih 169 tankov, 95 oklepnih avtomobilov, 36 samostrelnih topov, 66 topov različne velikosti, 6 letal in veliko število avtomobilov. Na severnem odseku je bil odbit sovražni napad. Pristanišči Tripolis in Bengazi sta bili bombardirani. Nad Sicilskim prelivom je nemško lovsko letalo sestrelilo večmotorno angleško letalo. V noči na 18. februar je skupina naših torped-nih letal brez ozira na slabe vremenske razmere ob alžirski obali napadla zaščiteno sovražno ladijsko spremljavo: štirje parniki, med njimi eden lO.OCO tonski, so bili zadeti in dva sta se naknadno potopila. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1000: V na- I stopu naših torpednih letal proti sovražni sprem- 1 Ijavi, o katerem govori današnje vojno poročilo, so se posebno odlikovali naslednji letalci: kapetana Oskar Pegna in Giulio-Cesare Graziani, poročniki Carlo Faggioni, Mario Belloni, Portos Ammanna- J to. podporočniki: Carlo Prister, Ottone Snanza, Lu-igi Salvatore; narednik-vodnik Šesto Moschi, na- j rednik Pietro Merlo. ki delajo za vojno, na razpolago dovolj delovnih moči. Odpovedati se nekaterim ugodnostim, na katere je bilo nemško ljudstvo doslej navajeno, začeti pravo špartansko življenje, žrtve, ki naj jih dajejo vsak dan vsi v enaki meri brez razlike stanov in pokliccv — vse to je neizprosna zapoved sedanjega trenutka. Ves nemški narod si jc glede tega povsem edin. Minister Giibbels je potem govoril o dogodkih na bojiščih ter dejal, da Nemčija bije ta veliki Ikjj z vso resnostjo, »Nam ob boku stoje naši hrabri in zvesti zavezniki.« je dodal minister Gobbels. »Italijanski narod.« je nato nadaljeval med enodušnim in dolgotrajnim ploskanjem vseh poslušalcev, »bo pod vodstvom svojega velikoga Duceja neizprosno nadaljeval boj ob naši strani vse do zmage. V Vzhodni Aziji je hrabri japonski narod prav tako trdno odločen, da ne odloži orožja, dokler ne bo iz-vojevana zmaga.< V nadaljnjih izvajanjih je minister dr. Goeb-helf izrekel popolno prepričanje v zmago ter zatrdil, da se bo letošnje poletje sovražnik spet zna-fel pred Nemčijo, ki jo bo navdajal enak napadalni duh kakor v preteklih letih. Nemški narod I io žrtvoval vse, da da Hitlerju možnost, udariti znova po nesramnem nasprotniku. Dr. Geohbels je slednjič poudaril, da nemški državni zbor predstavlja maloštevilno izbrano elito, ki pa povsem zastopa ves nemški narod, saj so v njem ranjenci, vojni pohabljenci, slepci, od-likovanci, poveljniki, delavci, ki so zaposleni v vojni industriji člani narodno socialistične stranke, ženske, zastopniki vseh družbenih slojev in tudi mladina. Temu zastopstvu nemškega naroda je posvetit minister dr Goehbels celo vrsto vprašanj, s katerimi je skušal ugotoviti da ima nemški narod v svojega vodjo popolno in neomajno zaupanje ter je pripravljeno iti za njim, naj velja, kar hoče, tudi za ceno najhujših žrtev v nadaljnjih bojih do odločilne zmage, ter povsem odobrava vse ukrepe, ki so bili in bodo še izdani, dokler se slednjič nihče več ne bo skušal odtegniti to- Tudi ponovni poskusi Sovjetov, da bi južno od Ladoškega jezera in pred Petrogra-d o m prodrli našo ironto, so se krvavo zrušili. V protinapadu je bila skupina sovražnikovih sil obkoljena in uničena. Divizija španskih prostovoljcev ima poseben delež pri zavrnitvi številnih sovjetskih napadov. Nočni napad naših bojnih letal na mesto in pristanišče Murmansk je imel dober učinek. V Tunisu gre bojno delovanje uspešno dalje. Na morju pred A 1 ž i r o m so nemške in italijanske letalske sile pri obstreljevanju močno zavarovanega zaščitnega konvoja dosegle nadaljnje uspehe. Ena lahka križarka in trije veliki pre« vozni parniki so bili zadeti s torpedi. Z uničenjem ene izmed trgovskih ladij se lahko računa. V poznih večernih urah včerajšnjqega dneva je oddelek sovražnih letal napadel severno* zapadno Nemčijo in metal razdiralne ia zažigalne bombe na področje mesta W i 1 h c 1 m s-h a v e n. Prebivalstvo, predvsem v okoliških S.w jih, je imelo izgube. 9 napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih. Berlin. 10. febr. AS. Davi so angleška letala priletela nad področje nemškega zaliva. Nemški lovci so preslregli sovražne skupine že ob obali. Nekaj angleških letal je kljub temu navzlic močnemu protiletalskega odporu zmetalo nekaj bomb, ki so zaradi goste megle padle daleč vstran od predvidenih ciliev. Več sovražnikovih bombnikov jo bilo sestreljenih. Berlin. 10 februarja. AS. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so nemška bojna letala napadla vojaške cilje v zalivu Kandalakša v Belem morju. Povzročena je bila velika škoda. Tudi naprave murmnnske železnice so bile poškodovane. , | talni vojni, ki jo Nemčija in njeni zavezniki nameravajo izvajali vse do zmagovitega konca. Na vsako teli vprašanj je navzočna množica odgovorila z dolgotrajnimi in navdušenimi vzkliki Hitlerju. Slišali so se med drugim vzkliki: Kiilf-rer, ukaži, mi ti bomo sledili!« Slovesnost jc kon-i čala s petjem narodnih himen. Malo |>red začetkom zborovanja je prispela v ogromno areno berlinske Športne palače vrsta fašistov iz Berlina z italijanskim veleposlanikom na čelu. Vsi eo bili v črnili srajcah in so sprožili prisrčne in hrupne manifestacije simpatij med navzočimi. Ogromne ruske tankovske izgube Berlin, 19. februarja. AS. >11 Popolo d'Italia< poroča iz Berlina o velikih sovjetskih tankovskih izgubah pri zadnjih bitkah. Od 12. januarja je bilo uničenih pri Ladoškem jezeru 605 jeklenih orjakov, nato pa še 33 od enega samega bataljona strelcev iz Vzhodne Prusije, ki so vzdržali glavni sovražni 6iinek. Nadaljne uspehe jo doseglo topništvo, pa tudi protitankovsko topništvo, ki je zadnje tri dni onesposobilo 41 tankov, med njimi mnoge modela >7.34«. Tankovske ruševine, ki se vedno Ivolj grmadijo na obširnem pokopališču oklepnikov tako južno od Ladoškega kakor Ilmenskega jezera, spominjajo na dve veliki bitki, eno 28. novembra 1042 in drugo 27. januarja, ki se je razblinila po uničenju 515 sovejtskih tankov. Med zimo je bilo samo na teh dveh odsekih uničenih 1162 sovjetskih tankov. Včeraj jc zopet divjala bilka med Orelom in Azovskim morjem. Središča bitke so bila v okolici Harkova. kjer si sledijo napadi in protinapadi, pri katerih imajo Sovjeti velikanske človeške in gmotne izgube. Na jugu se metodično nadaljujejo določeni premiki ob obali Azovskcga morja, niso pa objavljeni nikaki zemljepisni podatki o teli strateških premikih, V doneški kotlini potekajo prav tako v redu zapovedani nemški in zavezniški premiki. Edina sovražna skupina, ki jih je skušal ovirati, je bila obkoljena in uničena. Poročajo tudi o bojih na skrajnem severu blizu Mur« manska, kjer jc imel sovražnik težke izgube. , ) Švica v boju proti komunizmu Bern, 19. febr. AS: Kazensko sodišče v Lausan-ni je izreklo obsodbo proti podtalni zaroti na švicarskem ozemlju, ki je nasprotovalo zakonu z dne 26. novembra 1940, kaleri prepoveduje komunistično 6tranko v Švici. Zanimiva je motivacija obsodbe, ki zatrjuje, da je komunistična stranka za Švico dvojna nevarnost, bodisi v notranjem ali zunanjem pogledu, ker je stranka odvisna od Sovjetske Rusije in od komunistične inlernacionale. ki hočeta izvesti svetovno revolucijo. Komunistična stranka v Švici je stmatrala, da je prišel ugoden trenutek za jjospešitev razdiralnega dela. Utemeljitev 6e končuje takole: Naša nevtralnost nam ne dovoljuje, da bi postali žarišče revolucionarnega gibanja. Prvikrat se je zgodilo, da je bilo načelo nevtralnosti izrecno spravljeno v zvezo z notranjo švicarsko borbo proli komunizmu. Prvikrat je tako načelo — ki naj v strogo juridičnem smislu služi zalo, da obrani državo pred vojno — bilo tolinačeno ekstenzivno ne le za obrambo lastne notranje varno- Protiboljševiško stališče Španije in Portugalske Rim, 19. februarja. AS. »Messaggero« je ob- | zmage imele Španija. Portugalska in Francija • 1 v 1 __ 1 I ' _ _ ___1__* „ i______ 1 1 .. .1 .. I. n I...I /1 /-> n i r, I - ^ r, 1 , 1-, f i i, A, I n n n-1 n ,v I.' n javil članek bivšega ministra za ljudsko ku turo Pavolinija, ki poroča o tajni okrožnici vsem prostozidarskim ložam Iberskega polotoka, o kateri piSejo madridski listi in jo s prezirom komentira španski in portugalski tisk. Ta okrožnica zagotavlja, da bi v primeru anglosaške USA se vmešavajo v notranje španske zadeve Buenos Aires, 19. februarja. AS. Še enkrat io se pokazala imperialistična stremljenja ameriškega naroda in njegova želja, da bi so Združene države vmešavale v politiko vseh držav, naj si bodo sovražne ali nevtralne v ostrih kritikah, ki so se vzdignile v Združenih državah proti ameriškemu poslaniku v Madridu Charllonu llayseju, ker je izjavil, da je Združenim državam vseeno, kakšno vladno obliko ima Španija. Nezadovoljstvo javnega mnenja izraža znani časnikar Aleksander Uhl v svojem članku v newyorškem listu »P. M.« zatrjujoč, da je Hayse gotovo ravnal v soglasju 7, ameriškim zunanjim ministrstvom. Časnikar nato dodaja: »Zopet smo se oddaljili od našo poti. samo da tii pomirili bojazen fašističnega diktatorja šnanije in znova smo razočarali line španske republike. To je poseben način za pobijanje fašizma. Poslanik Hayse je izjavil, da so spremembe X španskih političnih in socialnih ustanovah stvari, ki zadevajo Špance, živeče v Španiji, ne pa pobegle Špance nli Špance, živeče v Združenih državah. Ali je hotel pioslanik z besedo pobegli Španci označiti tisoče republikancev in tisoče španskih izseljencev? Ti tisoči in tisoči oseb niso izseljenci, ampak so prve žrtve fašizma in če jih ne bomo upoštevali, bomo zopet še enkrat poslali izven naše prave ]>oli, Gandi je vedno slabši Tokio, 19. februarja. AS. »Mainičk piše o poslabšanju Gandijevega stanja ter poroča, da se kljub najstrožji angleški cenzuri zdi, da je Mas halllia odklonil ponudbo, da bo spuščen na svobodo, če bi takoj zahteval prenehanje sovražnega delovanja indijskih rodoljubov. demokratski režim pod angleško zaščito in da se jim zato nič ni treba bati boljševizma-Okrožnica poziva vse prostozidarje, naj širijo to idejo. Značilen je odmev Španije in zlasti Portugalske, stare angleške zaveznice. Vsi listi očitajo iberskim prostozidarjem, da je ravno demokracija odprla boljševizmu vrata v iran-ciji, na Portugalskem in v Španiji. Španski republikanski demokrati so uživali podporo bol j -ševikov, ki so umorili Calva Sotela ter pobili nešteto duhovnikov in vernikov. Demokracija ni straža, ki bi zapirala vrata komunizmu, marveč mu jih odpira. Izkušenj jo že več ko dovolj. V zvezi s tem komentira portugalski list »\oz< atlantsko karto, ki pravi, da si bodo |>o anglosaški zmagi vsi narodi lahko svobodno izbrali vladno obliko, ki jim je všeč, ter sprašuje Churchilla in Roosevelta, kaj bi storila, čc bi si narod zopet izbral fašizem ali narodni socializem. ker jc večina italijanskega in nemškega ljudstva za tako obliko. Ali kdo bi mogel ovirati kak drug narod, če bi si izbral podobno vlado — sprašuje nadalje list — španski in portugalski listi pa v glavnem pravijo, da, čeprav jim Anglonmerikanci hočejo dati svobodo, ne zahtevajo drugega kakor svobodno rešiti svoje civilno in duhovno življenje proti tistim, ki ga smrtno ogražajo. Oni hočejo svobodo, za katero so umirali njihovi mučeniki. Hočejo svobodo, da nc bi postali boljševiki. sli, marveč tudi tako, da odpravi morebitno nevarnost. ki zanima druge države. Dejstvo, da je švicarska zveza skozi 20 let vedno odločno odklanjala sklenitev normalnih diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo, je vsebovalo že znatno oddaljitev od načela politične nevtralnosti, in notranje odredbe proli komunističnemu delovanju v Švici po« trjujejo, da ni možna nikaka nevtralnost do boljševizma. Milijarda ljudi v Vzhodni Aziji bo dosegla zmago Nanking. 19. febr. AS. Tukaj sn se začela dela na neki vojaški konferenci, ki lx> trajala tri dni. z govorom predsednika Vančingvcja. ki je podčrtal važnost naloge, katero igra Kitajska pri zavarovanju zaledja za japonsko vojsko in dodal, da so se preteklega decembra njegovi pogovori / japonskim ministrskim predsednikom Tojom v Tokiu končali s skupnim prepričan jem, da bo vzhodna Azija z milijardo ljudi sigurno dosegla zmago, katera bo dovedla do ustalitve nove dobe in blagostanja. Preden so se začeli fiosveti, je povzel besedo glavni svetovalec narodne kitajske vlade, japonski general Matsui. Presenečenje v Newyorku in Londonu Stockholm, 19. febr. AS. Iz Nevv Torka poročajo, du je moral neki ameriški dopisnik iz tuniškega bojišča, ki je komentiral slabo preste,no prvo preizkušnjo ameriških sil, priznati večjo Jaktično sposobnost Osi, knkor tudi večjo spretnost in večjega bojnega duha italijansko« nemških sil v primeri s severnoameriškimi silami. Dopisniki švedskih listov pravijo, da jo v vseh londonskih krogih vzbudilo globoko zaskrbljenost poročilo, dn so bili ameriški tanki onesposobljeni za boj po prvih topovskih udarcih. Povezanost med madžarskim delavstvom in vojaštvom Budimpešta, 19. febr. AS. Minister za narodne obrambo general Nagy jc govoril na velikem delavskem zborovanju, ki ga je organizirala madžarska delavska zveza. Delovska množica mu je ognjevito vzklikala. Izjavil je, da.'kjer obstoja soglasje interesov med delavskimi množicami in borečo se armado nc more izostali uspeh orožja. General Nagy je nato izrazil delavcem visoko pohvalo za delo, ki ga opravljajo v popolni solidarnosti z vojsko, ki 6e bori proti boljševizmu, »Roka pravice« in še kaj v dvorani županov V ljubljanskem mestnem muzeju je toliko znamenitosti, da je vredno, da ga človek večkrat obišče. Zadnjič sem popisal kratek ogled dvoran, v katerih je razstavljeno staro pohištvo različnih slogov. Značilna je vsaka malenkost, vsak predmet od velikih kosov pohištva pa do oljčnih 6velilk, lestencev, stenskih slikarij, stropov, ključavnic pa vse do stojala, ki zadržuje odprta vrata. Tu vidiš lepe predmete, katere 60 nekdaj izdelovali mizarji, rezbarji in pa-sarji s posebno ljubeznijo, pa tudi take, ki so se morali umakniti modernim izumom in za katere dandanes komaj veš, za kuj so jih uporabljali. Posebno zgovorne so stare slike, ki so razstavljene v sobi pred dvorano županov. Kako se je spremenila podoba Ljubljane v teku zadnjih desetletij in kako šele v zadnjih stoletjih I Tu vidiš staro Ajdovščino s spomenikom sv. Trojice (ki je sedaj na Kongresnem trgu), nekdanji frančiškanski samostan, poglede na Ljubljano iz začetka 18. stoletja, trno\ttko cerkev in 6taro podobo ljubljanske garde. Ogleduješ si podobe z malimi, toda lepimi starim hišami in razveseliš 6e travnikov, ki 60 se razprostirali tam, kjer 6o dandanes moderno urejeni trgi. Sedaj laže razumeš narodno pesem, ki poje o Ljubljanci — dolgi vasi I Pogled se ti zaustavi na nekaj desetletij stari fotografiji ljubljan- skih maturantk. Tu vidiš dekliško modo, kl spominja na staro družinske albume; znane obraze za-gledaš, kakor da si jih srečal včeraj na ulicah. Obrazi, ki se ponavljajo v hčerkah nekdanjih ponosnih maturantk. V dvorani županov se zaustavijo oči najprej na visoko štrleči »roki pravice«. Drog z roko in mečem je visel v starih časih na pročelju rotovža. To je bil znak tržnega sodstva. Spodaj pod roko pravice jo leseni stol, podoben skromnemu prestolu. Na tem stolu je sprejemal L 1564. nadvojvoda Karel mestne očete, ki 60 se mu prišli poklonit. Zob časa ga je ogulil in mu odvzel nekdanji sijaj. V bližini stoji Cojzov bolniški stol z dvema velikima in enim malim kolesom. Na njem je sedel in se prevažal po stanovanju, ko ni mogel hoditi. Kolesa so seveda brez gume, katere takrat še niso poznali in so okovana z železnim obročem. ' V dvorani županov je še več predmetov, ki spominjajo na Cojza. Njegova baročna peč iz gradu Brdo in lepi keramični izdelki v omari ob steni. Ti izdelki te spominjajo na nekdanje Cojzove keramične delavnice na Gradišču. Tu so shranjeni tudi veliki portreti ljubljanskih županov. Začnejo Odličen sotrudnik »Slovenca« sedemdesetletnik Dne 16. t. m. je praznoval 70 letnico svojega rojstva mož iz tiste generacije, ki jc stala v prvih vrstah probujajoče se katoliške misli v naši prestolnici pred petdesetimi leti — to je gospod Janez Kristan, rojen 1. 1873 v Zlebeh pri Medvodah. Ker od jubilanta samega zaradi njegove velike skromnosti — pravi, da časti in hvale nikoli ni iskal in ne išče in to je res — smo zbrali sami, kar smo v naglici mogli dobiti od njegovih prijateljev in sovrstnikov. Gospod Kristan je imel svojo prvo službo v banki »Slaviji«, ko je tam ravnateljeval in začel svojo naglo navzgor vzpenjajočo kariero Ivan Hribar, ki so mu pozneje za»o vzdeli ime cesar Janez. Kristan je potem služil pri 17. pešpolku kranjskih Janezov, ki so se po svojem dolgoletnem poveljniku, poznejšem generalfeldcajgmajstru Khunu, imenovali tudi kunovci; pri njih v Ljubljani je Kristan doslužil do računskega podčastnika. Njegova pisateljska žilica mu ni dala miru, da se ne bi tudi na tem polju poizkusil in ker se je bil v tistih hudo naprednjaških časih opredelil za mlado katoliško gibanje — kar je takrat pomenilo naravnost junaštvo — je začel pošiljati notice in dopise »Slovencu«. Bilo je to že leta 1893. Pa tudi kot podčastnik ni nehal našemu listu redno dopisovati in marsikaj dragocenega je izvedel od njega nepozabni dr. Ignacij 2itr.ik, ki je skupaj s proštom Andrejem Kalanom, dr. Lampetom, Ste-fetom in Moškercem takrat bil v generalnem štabu »Slovenca«. Rajni gospod Nace, ki je bil v mladih letih »cuksfirer« pri Janezih, je dobil od Kristana marsikateri dobri nasvet, ko je kot državni poslanec sodeloval v parlamentarnem odboru pri sestavi brambenega zakona, da varuje koristi in potrebe kmetskega ljudstva. Ko je Kristan dal vojaškemu stanu slovo, se je posvetil delu pri »Vzajemnem podpornem društvu« kot tajnik; še danes tam pomaga. Potem je bil nastavljen pri Deželnem odboru kranjskem, kjer je postal občinski revizor in celih 25 let urejeval »Občinsko upravo« tudi še pri oblastnem odboru po prevratu 1. 1918. Ni pa nehal marljivo sodelovati pri »Slovencu« ne samo z noticami in dopisi, ampak tudi s tehtnimi članki, zlasti s področja občinske politike. Tudi marsikateri uvodnik s tega področja pa tudi iz drugih panog javnega življenja in kritike je izšel iz njegovih rok. Kristan pa se je tudi udeleževal kot gledališki kritik; tudi navdušen učenec našega najbolj slovitega dramskega igralca, režiserja Borštnika, je bil na samih odrskih deskah. Kot tak je bil tovariš Verovškov, »ata« Danilota, Lovšina, Per-dana, Borštnikove, Danilove, Slavčeve. itd. Da se je zanimal za delovanje in napredek »Dramatičnega društva« se razume samo po sebi; v tem pogledu je po svojih kritikah in nasvetih ter pobudah kot »Slovenčev« sotrudnik tudi na tem področju storil veliko za napredek slovenske odrske umetnosti in njegovi tozadevni spomini in podatki bi bili velike vrednosti za tistega, *ki bi se lotil zgodovine našega teatra. Kritik dramskih predstav v »Slovencu« je bil od 1. 1893 naprej kake tri leta; prevzel je ta resor od Ivana Podlesnika; za Kristanom je bil naš dramski recenzent profesor Robida, če se ne motimo. Predsednik »Dramatičnega društva« je bil takrat profesor Juvančič. Zanimivo je, da je v tistem času sodeloval kot član odbora v »Dramatičnem društvu« tudi g. Walter Schmid, znani starinoslovec, ki še danes v tujini pridno proučuje naše zgodovinske zadeve in znamenitosti. In še veliko drugega bi mogli povedali o našem 70 letniku g. Kristanu, kar bi pojasnjevalo in bogatilo zgodovino našega javnega in kulturnega življenja. Upamo, da se vse to ne bo pozabilo in da bo kdaj v tej ali oni obliki po sodelovanju našega jubilanta samega, ki je še vedno svež, živahen in mladostnega duha ko njega dni, zagledalo beli dan. Gospod Kristan, na mnoga letal se s podobo Mihaela Ambroža, ki je zasedel županski stol 1. 1861. Podoba slikarja Stroja je dobro ohranjena. Potem se vrstijo portreti P. Graseellija (G. A. Kos), lv. Hribarja (I. Kobilica), Iv. Tavčarja. (I. Vavpotič). Lj. Periča (I. Vavpotič), D. Puca (I. Vavpotič) in VI. Ravniharja (A. Bucik). V dvorani žujianov so spravljen; tudi razni umetniški izdelki, katere je dobila mestna občina v dar od drugih mest. Ob 6teni sta dva starinska, slabo ohranjena kipa Adama in Eve. katera so prinesli iz starega ljubljanskega rolovža. V omarici na nasprotni strani vidiš med drugim tudi žezlo ljubljanskega mestnega sodnika iz leta 1500. »Salve saneta justi-cia« je napisano na njem. Zraven leži pečatnik, pa bidermajerska ura ljubljanskega izdelka in nekatere drugo posebnosti. Posebnost opaziš tudi na hodniku: nekakšna krona ali šopek, sestavljen iz 305 6adcžev in rastlin, in drugi ročui izdelki iz zapuščine Antonije Kadivec. V zvezi z zadnjim poročilom o obisku v mestnem muzeju so me opozorili, da se palača v Gosposki ulici št. 15 ne imenuje Auerepergova, temveč Turjaška. Tako je sklenil mestni kulturni odsek i. 1039., kar je seveda popolnoma pravilno in kar rad popravljam. O mestnem arhivu, ki ga ja i nekdaj urejeval pesnik Anton Aškerc, in o knjiž-i niči, ki se tudi nahaja v prostorih mestnega mu-' žeja, pa še prihodnjič kaj. Uvedba rak taksnega papirja z vodnim tiskom (Nadaljevanje) Ce bi se morala odmena naknadno odmeriti in ugotoviti, so plača taksa na vrednost, ki so jo stranke izjavile ali z uradom začasno pogodile, nakar ee pobere dopolnilna taksa ali povrne morda preveč plačana višja taksa, kakor je pač dokončni znesek višji ali nižji od prej taksiranega zneska. Ce bi ee pa zakup ne bil izvršil, in 6icer zgolj zaradi dokazano ovire po višji sili, ee predpiše taksa po dejanskem znesku za izvršena dela. Pogodniki eo dolžni prijaviti dokončni zneeek cen ali odmen davčnemu uradu v dveh izvodih najkasneje v tridesetih dneh od končnega obračuna. En izvod prijave se kot dokaz prejema vrne 6tranki z dnevnim pečatom urada, ki je prijavo prevzel, in s podpisom starešine tega urada. Pri zakupih, sklenjenih z javnimi upravami, morajo gornjo prijavo napraviti civilni ali vojaški upravni poslovalci, katerih naloga je dokončno izplačati cene ali odmene. Ti morajo tudi zahtevati od zakupnikov, prevzemnikov dela' ali dobaviteljev dokaz, da so popolnoma plačali morda dolžno višjo dopolnilno takso. Funkcionarji, ki bi kršili to določbo, se kaznujejo z globo v višini dopolnilne nepobrane takse najmanj pa z 12 lirami Pri zakupih kakršne koli vrste, ki jih oddajo javne uprave, obremenja taksa samo zakupnika, prevzemnika dela ali dobavitelja; za vsak dogovor z namenom, da bi se ta določba ne spolnila, velja kakor da ne obstoji. Čl en 17. Ce se opusti predložitev spisov in prijav, zavezanih taksi z neposrednim plačilom v gotovini, davčnim uradom v predpisanih primerih in rokih, se to kaznuje z zvišano takso v višini šestih desetin takse, določene za zadevne posle in prenose. Za to zvišano takso so z zneskom najmanj 2 lir osebno in za vsak posel odgovorni notarji, funkcionarji in uradniki, navedeni v prednjem členu, če jc njih malomarnost kriva, da 6e je predložitev opustila. člen 18. Zvišane takse za opuščeno ali_ zakasnelo prijavo in za zakasnelo plačilo se znižajo na polovico zneska, vendar samo do najmanj 2 Ur, če eo bile dolžne vsote plačane pred vročitvijo naloga. Take zvišano takse ee nadalje tudi znižajo na dese-tinko, vendar ne na manj ko 2 liri, če se opravi prijava ali plačilo dolžne takee najkasneje v šestdesetih dneh po preteku zadevnih rokov. Člen 19. Zahtevek taksnega zavezanca za povračilo plačane takee zastara 6 pretekom treh let od dneva plačila in v istem roku zastara zahtevek finančne uprave za plačilo dopolnilne takse. Glede dopolnilne takse za zakupe in dobave na ceno, ki v spisu ni določena, zastara zahtevek e pretekom treh let od dne, ko 6e je opravila po členu 15. predpisana prijava. Pravica do povračila več plačane takse tako pri poslih iz prednjega odstavka kakor tudi v primerih, v katerih je taksirana vrednost nižja od resnične vrednosti, zastara v treh letih od dne, ko se ugotovi dokončna vrednost, vendar ne sme biti nižja odmena povzročena po razvezi ali razveljavitvi pogodbo. S pretekom 10 let zastara zahtevek finančne uprave za plačilo taks in zvi-šanih taks na prenos nepremičnin in premičnin po datiranih spisih in pogodbah. Rok začne teči s pretekom roka. ki je določen za plačilo takse. Zvišane takse zastarajo v roku, določenem za zastaranje takse. O pritožbah po upravni poti zaradi povračila taks, pobranih mimo predpisa zaradi stvarne računske pomote, odloča finančno ravnateljstvo. Zoper odločbo je dopustna pritožba na upravno sodišče, ki odloči dokončno. Člen 20. Notarji in drugi za sestavljanje javnih listin poblaščeni uradniki morajo predložiti davčnemu uradu za odmero in plačilo takee izvirnike, ki eo jih sestavili, in hkrati položiti pri istem uradu overjen skladni prepis. Takso na neoverjene 6pise v zasebni obliki, ki obsegajo pogodbe ali epo-razume kakršne koli vrste ali ustanavljajo obveznosti ali ee z njimi odpravljajo obveznosti, mora predpisati in pobrati pristojni davčni urad. V ta namen mora prizadeta stranka, ko predloži izvirnik zaradi zaznambe plačane tak6e, položiti pri istem uradu drugi izvirni primerek na taksnem papirju po členu 2., št. 1, črki b). Taksa na potrdila. člen 21. Tar. post. 34 veljajoče taksne tarife bivše Jugoslavije 6e spreminja takole: Potrdila iu formalne priznanice, note, fakture, računi, spiski ipd., tudi če nieo podpisani, in druge enakovredne listine: a) med zasebniki; b) med zasebniki in trgovci, kamor spadajo tudi trgovinske družbe vseh vrst, in obratno; c) med komer koli in javnimi blagajnami, likvidaturami, upravami in uradi države, pokrajine, občin. Pokrajinskega korporacijskega evela, pravnih oseb in obratno, vštevši bolete, potrdila in priznanice, izdane davčnim zavezancem za davščine vsake vrste — državne in krajevne, takee, davke, razne pristojbine, posredne in neposredne prispevke, carine, dohodke regalov in monopolov itd., Če presega vsota: 1 liro, toda ne 100 Idr, etalna taksa 0.30 lire; če presega 100 lir, toda ne 1000 lir, stalna taksa 1 liro; če presega 1000 lir, toda ne 3000 lir, stalna taksa 1.50 lire; če presega 3000 lir, toda ne 300.000 lir, sorazmerna taksa 0.50 lire za vsakih tisoč lir ali ulomek tisoča lir. Ce presega vsota 300.000 lir ali če ni navedena ali če ee saldira nižji znesek, nego je prvotni dolg, ne da bi so ta navedel ali ee navedle prejšnje priznanice: stalna taksa 150 lir. Ce skupni znesek takee nanese na koncu ulomek lire, 6C ta zaokroži na 1 liro. Nespremenjena ostane sorazmerna taksa L. 0.50% na formalne priznanice po tar. post. 33 bivše jugoslovanske tarife. Člen 22. Tnkei po prednjem členu 21. eo zavezani tudi potrdila, note, računi, fakture, spiski ipd. iz inozemstva, čeprav niso podpisani. To takso morajo plačati naelovljenci v roku petih dni po prejemu. Ce se glasi listina iz inozemstva na tujo valuto, ee mora taksa odmeriti po razmerju te valute z italijansko valuto, upoštevaje denarno pariteto in to po uradnem tečaju. Ce skupni znesek takse nanese na koncu ulomek lire, ee ta zaokroži na 1 liro. Člen 23. Taksa na priznanice se plačuje v kolkih, ki jih lahko stranka neposredno nalepi in uniči e podpisom, če ee pobotnica podpiše, 7. datumom ali e pečatnikom pa v drugih primerih. Taksa 6e odmeri na celotno ealdirano vsoto. S formalnim potrdilom ee razume: — vsaka nota, spis aH zapis po katerem koli naslovu, izdani za saldiranje, s katerimi ee potrjuje popolni ali delni prejem v plačilo, izravnavo ali dobropie; — vsaka nota, epis aH zapie, ki ob kratkem ukinja dolg ali razveljavlja zadevni epis; — vsaka izjava o ealdiranju ali č?m drugem enakovrednem na menicah, računih, notah ali fakturah, ne glede na izdajatelja; — vsaka izjava, pisana ali s štampiljko odtisnjena, kakor plačano, saldirano, uničeno, izravnano, odpisano, obračunano, ali drugače enakovredno, kar navadno pomeni plačilo v gotovini; — veako potrdilo, priznanica ali priznanje, izdano za plačila, opravljena za menice, trate, bone aH druge papirje oziroma z njimi in vsako navadno potrdilo o prejemu menic, bonov, trat ali drugih papirjev; — vsako pismo aH dopienica, s katero 6e potrjuje prejem denarja v popolno ali delno plačilo dolga. Potrdila, e katerimi se izreče, da so obveznosti Iz prej eklenjenih pogodb ali iz razsodb ugaenile, ee ne štejejo za formalna potrdila, izvzemšii potrdila o obrestih, o zakupnini, najemnini ipd. Za priznanice glede plačil države obremenja taksa izključno le upnika. Pri plačilih po ekupnem pooblastilu se odmeri taksa za vsakega upravičenca, naj' ei izda priznanico en pooblaščenec v prid več upnl kov. Priznanična kolkovina po nakazilih, plačilnih nalogih, zakladnih nakaznicah ali drugih izplačilnih listinah države, pokrajine, občin, drugih javnih uprav in pravnih oseb nadomešča predpisano takso za fakturo, noto ali račun. Uspešno delo Prirodoslovnega društva V Ljubljani, 20. februarja. Na znanstvenem polju marljivo snujoče Priro-doslovno društvo je v sredo ob 17 na svojem VIL rednem občnem zboru podajalo splošno bilanco o svojem uspešnem delu v preteklem letu. Sestanek društva je bil v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Občni zbor je vodil predsednik, univ. prof. dr. Alija Košir, ki je najprej posvetil tople besede šestim društvenim članom, umrlim v preteklem lelu, tako prof. dr. L. Ehrlichu, prof. Vas. Nikitinu in prof. dr. Cholewi, zobozdravniku dr. Srečku Puherju, prof. Alfonzu Pavlinu in prof. Ferdinandu Seidlu. V svojem poročilu je g. predsednik nato zlasti podčrtal dejstvo, da eo med društvom ter Akademijo znanosti in umetnosti ustvarjeni ožji stiki sodelovanja po zaslugi sedanjega predsednika Akademije dr. Milana Vidmarja. Za izdajo Prirodoslovnega zbornika je naklonil Visoki komisar podporo 5000 lir. Društveni tajnik prof. dr. Maks Vraber je nato kratko poročal o delu in poslovanju društva za leto 1942. Ob koncu VII. poslovnega leta je društvo štelo 233 članov. Blagajnik dr. Dolar je podal poročilo o premoženjskem in blagajniškem stanju društva, ki nima nikakih pasiv ter je premoženjsko 6tanje društva dokaj razveseljivo. Celotno premoženje društva znaša do 43.123 lir. Blagajnik je nato tudi podal poročilo odsotnega in zadržanega knjižničarja prof. Bačarja. Po ostalih poročilih je občni zbor na predlog univ. prof. dr. Munde izrekel staremu odboru priznanje in razrešnico. Pri volitvah je bil nato izvoljen stari odbor e predsednikom dr. Alijem Koširjem na čelu. Muzejsko društvo je na občnem zboru Prirodoslovnega društva zastopal njega predsednik dr. Josip Mal. Razdeljevanje mesa Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da se 1k> v soboto. 20. t. m., kot običajno razdeljevalo meso pri vseh mesarjih v Ljubljani. Stranke bodo lahko kupile 100 gramov mesa ali 100 gramov kuretine na osebo. (Kure-tina po 30 lir kg.) Nadalje sporoča, da se bodo v torek, 23. t. m., delile krvavice in sicer po 100 gr. na osebo. Denarni zavodi v Ljubljani K članku g. E. Josina v »Jutru« z dne 18. t. m. smatramo za potrebno popraviti nekaj netočnosti, ki bi lahko zapeljale bodoče zgodovinarje k napačnim podstavam za njih delo. Društvo za denarno pomoč obrtnikom ni bilo — prav do leta 1870 — edini denarni zavod poleg Kranjske hranilnice. Društvo je bilo ustanovljeno konec leta 1856, dočim je tedaj že poslovala v Ljubljani podružnica Avstrijske narodne banke, od 1. julija dalje. Leta 1867 je bila osnovana Ljubljanska obrtna banka z glavnico 30.000 goldinarjev v obliki delniške družbe. Banka je poslovala do leta 1871, v letu 1872 pa je začela poslovati v Ljubljani podružnica Štajerske eskompt-ne banke iz Gradca, ki je lekvidirala leta 1876 in je bila kasneje osnovana na njenem mestu samostojna delniška družba: Kranjska eskomptna družba z glavnico 150.000 goldinarjev (ne Ljubljanska eskomptna banka). Konec leta 1884 je stopila ta banka v likvidacijo. Za Ljubljano ni imela ta banka majhnega poslovanja, saj je znašala leta 1881 njena bilančna vsota 1.8 milij. goldinarjev. Glede Avstroogrske banke ne drži, da je bila njena stavba postavljena pred 50 leti, ampak je bila zgrajena v prvem desetletju tekočega stoletja. V ostalem primerjaj glede teh podatkov članek v »Kroniki slovenskih mest« letnik IV 1937, št. 2.. 3. in 4. Člfin 24. Priznanice o plačah, pokojninah, mezdah, dokladah, nagradah, odškodninah in pripad-kib vsakršne vrete nameščencev države, drugih javnih uprav ali pravnih oseb, vštevši priznanice podčastnikov oboroženih sil, Kr. finančne straže in e podčastniki izenačenih starešin zbora varstvene etraže ter delavcev v državnih tovarnah. Ce veola presega 1 liro, toda ne 100 lir: staMia taksa 0.10 lire; če presega 100 lir: sorazmerna taksa 0.05 lire za vsakih sto lir ali ulomek stotice lire. Za vsote nad 100 lir ne 6ine priznanična taksa znašali manj ko 15 centezimov. Taksa se lahko plača e taksnim papirjem ali v kolkih, za plačila državnih uprav pa tudi z neposrednim odtegljajem. Ce se plača taksa v kolkih, jih mora izplačilni urad uničiti e pečatnikom. Člen 25. Za vsako taksno kršitev na spieih in listinah, zavezanih tak6i, ki je določena za formalna potrdila, note, račune, fakture, spiske, izvlečke in prepise računov, ee izreče globa, enaka elokratne-mu znesku takse aH neplačanega dela takse, najmanj pa 24 lir. Prav taka kazen se izreče, Če ee noče izdati formalna priznanica ali če ee e kolki obnove ali skušajo popraviti potrdila, ki eo bila prvotno protipredpi6no izdana. Ista kazen, vendar z ne manjšini zneskom ko 60 lir 6e izreče, če se v formalnih potrdilih navede manjša vsota od dejansko prejete z namenom, da ee izogne čeloma aH deloma plačilo takee, in za vsako drugo prevaro takega namena, nokvarno, glede veeh drugih primerov, višjim kaznim po kazenskih zakonih. (Dalje prihodnjič) J z vzifikm irovne nmtaia ®wm mini POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA 31 & Sistematično so preiskali to petrolejsko pokrajino šele v zadnjih letih. Ko je postal petrolej vedno bolj važen v svetu, so si nekateri dalekovidni ljudje na vsak način hotoli zagotoviti koncesije. Leta 1916 je bilo razdeljenih 3 milijone hektarjev zemlje, leta 1920 so dali 66 letno koncesijo za nadaljnih 2 milijona haktarjev zemlje, a vrtali niso nič in tudi pridobival ni nihče petroleja na tem ozemlju. Leta 1931 je Bolivija revidirala zakon o rudnikih: država si je zagotovila minimum 11% petroleja, osnovni davek in nadzorno pravico ter je omejila koncesije na 55 let. Toda vse to je ostalo samo zapisano. V julij uleta 1922, šest tednov po sklepu kreditne pogodbe z Equitable Trust, ki je navidez vrgla deželo nerazdružljivo v roke banke omenjene družbe, je ustanovila Standard Oil of New Jersey bolivijsko petrolejsko podružnico. Za dva in pol milijona dolarjev je prevzela koncesije Riehmond Levering Co. in ogromno ozemlja, ki sta si ga preskrbela William in Spruille Braden, ameriška lastnika bakrenih rudnikov iz Chile. Standard je stegnila svojo roko nad vsemi bolivijskimi petrolejskimi polji. Ker pa ima 55 let časa, ni niti mislila na to, da bi vsa ta polja izkoriščala. Navrtala je 17 vrelcev, a jih kmalu spet zaprla, ker so bili slabi časi za pelrolej zaradi nizkih cen. To je družbi Standard prineslo prednost tudi v plačevanju davkov, ker je sklenila 7, državo pogodbo, da bo plačevala veliko manj davka, dokler ne bo proizvajala kakor potem, ko bo začela s proizvodnjo. Standard Oil je imela svoje prijatelje v La Paz in poleg tega vlada ni nič kaj vprašala družbo, kdaj misli pričeti s proizvodnjo. Bolivija je uvažala — preko družbe Standard Oil Co. of Bo-livia — bencin in mazilno olje preko Chile in to je bilo še dražje kakor premog. La Paz je izgubila potrpežljivost. V letu 1928 se je spet razvnel petrolejski boj med Anglijo in Ameriko. Ali naj zdaj prične Standard Oil z veliko proizvodnjo petroleja, z gradnjo petrolejskih vodov in naj tako odločilno poseže v boj? Boj med ameriškimi in angleškimi interesi v boliviji ni imel izgledov: finančna moč Amerikancev je bila tukaj nesporna, zastava kreditov pa je bil cin, surovina, nad katero je vladala Anglija. Kakor je bil videti ta boj velik, je bil velik tud vzrok tega boja. Amerika sama je brez cina, porabi pa ga največ na svetu v svoji avtomobilski in konzervni industriji. Ce nadomesti premog s petrolejem, ji ta ostane kot redukcijsko sredstvo, da z njim krije lastne topilnice. Tudi oglja je tu na pretek, velikanski gozdovi so še neizrabljeni. Mimo tega lahko pridobivajo cin tudi z elektrolizo, petrolejska silo-tvorna naprava bi bila potemtakem rešitev. Toda vsi ti načrti so zahtevali veliko denarja, že petrolejski vod preko gorskih sotesk bi bil velikansko delo. Ta tr.ud bi bil povrnjen šele v desetletjih. Ce bi žo Bolivija brezpogojno na to pristala, da njen petrolej takoj izkoriščajo, potem bi bilo že bolj enostavno in ceneje, če ga napeljejo skozi Gran Chaco in urediti zvezo 7, reko Paraguay in preko to z odjemalci v Braziliji, Urugtinyu in Argentiniji. Na ta način bi odvzeli trg Deterdingu in bi poleg tega še imeli prosto pot do Atlantika. Le: Oran Chaco — nezaslišano velika površina med Kordillerri in reko Paraguay — ni bil last samo Bolivije. V začetku tega stoletja je ameriška komisija na temelin spora med Argenlinijo in l'araguaycm razdelila Gran Chaco. Pod predsedstvom nekdanjega predsednika Združenih držav Rutherforda Bicharda Hayesa, po katerem se imenuje danes naselbina v Chaco z deset tisoč prebivalci, je bil prisojen lela 1907 Chaco Auslral, to je pokrajina južno od Rio Pilcomayo, Argentiniji; Chaco Boreal je bil razdeljen v dve polovici: vzhodno je dobil Paraguay, zahodno pa Bolivija. Meja je bila potegnjena vsekakor samo na zemljevidih, 'kako pa je dejansko tekla v pragozdovih in stopah, tega ni vedel nihče. Dokler so imeli Chaco za »Zeleni pekel«, tako dolgo je bilo »negotovo« ozemlje, raztezajoče se nekaj sto kilometrov. Chaco potemtakem ni bil bolivijski, pot za petrolej družbe Standard ni bila prosta. Pa bi ne mogla biti? Paraguay, sosed Bolivije je mnogo manjši in bolj reven. Dežela ima prav malo naravnih bogastev, živi največ od živinoreje. Šele v zadnjih letih je njen glavni izvozni predmet bombaž. Predvsem pa ima Paraguay zelo malo ljudi. V letih od 1865 do 1870 je bil Pa-raguay v vojni proti koaliciji svojih sosedov Argentine, Brazilije in Uruguaya. Ta vojna je terjala dvakrat toliko žrtev kakor nemško-franroska in krimska vojska. Prebivalstvo Paraguaya je padlo od 1.3 milijona na 250.000. Od teh pa je bilo moških samo 30.000 Danes ima dežela okoli 800.000 prebivalcev. 800.000 Paraguaycev proti 3 milijonom Bollvijcev, to ni dajalo posebnega upanja La Pazu. Poleg tega je prišlo še staro sovraštvo obeh držav in še druga stvar, ki Je povzročila vročo kri, namreč poročila od leta 1928 naprej, da so našli v Charo velika petrolejska polja. Ta poročila niso bila povsem točna, a Standard Oil se Je odločila v vsakem primeru,' da ne bo gradila petrolejskega voda skozi doline Kordillerov v notranjost Bolivije. Vladi v La Pazu so pojasnili, da zaradi tehničnih težkoč tega ni mogoče napraviti in vrh tega bi ta napeljava ludi ne prinesla posebnih gospodarskih koristi. Dali so jasno razumeti, da ie nemogoče delati prometne zveze do reke Paraguay vse dotlej, dokler ni Chaco »otvorjen« in da je komaj kaj računali z donosnostjo bolivijskih petrolejskih polj. Obletnica tragične smrti Avgusta Praprotnika V Ljubljani, 19. fobruarja. Jutri bo minilo leto, kar so komunisti zahrbtno ubili znanega slovenskega gospodarstvenika Avgusta Praprotnika. Umor se je izvršil v Tavčarjevi ulici na tipičen gangstrski način. Avgust Prapiotnik je bil eden vodilnejših gospodarstvenikov ter zelo znana osebnost v slovenski javnosti. Komunistična stranka je bila prepričana, da sc ji bo mož tolike 6posobuosti in protikomunističnega prepričanja postavil po robu, zato ga je sklenila kar vnaprej izločiti. Brez dvoma se v Praprotniku niso motili. Bil jim je trn v peti zaradi svojega antikomunizma. Zmotili pa so se v posledicah. Posledica Praprotnikovega umora kakor tudi umora drugih žrtev ni bila popustitev protikomunističnega razpoloženja pri Slovencih, temveč celo njega stopnjevanje. Tako je tragična smrt Avgusta Praprotnika pripomogla k izkristaliziranju narodovega hotenja, ki je končno prišlo do izraza v protikomunističnem oboroženem odporu. Zato ee moramo Slovenci hvaležno spominjati žrtve pokojnega gospodarstvenika, ki je Častno padel v borbi za blagor naroda. Občni zbor Narodne galerije Ljubljana, 19. februarja. Včeraj so je vršil občni zbor Narodne galerije za dobo od L julija 1941 do konca leta. 1942 v prostorih Narodne galerije v Narodnem domu. Občnega zbora se je v imenu Kr. kveslure udeležil g. G. Limberti. Predsednik Narodne galerije dr. F. Windi-scher 6e je v svojem predsedniškem poročilu zahvalil najprej vsem tistim ustanovam in posameznikom, s katerih podporo je Narodna galerija mogla delovati in zbirati dragoceno gradivo o slovenski umetnosti. Tako se je zahvalil Eksc. Visokemu komisarju E. Grazioliju za podporo, županu Leonu Kapniku, podžupanu dr. Tranchidi, gen. tajniku mestnih uradov Jančigaju in kulturnemu načelniku dr. Pretnarju; dalje prof. dr. F. Mesesnelu ter predsedstvu Hranilnice Ljubljanske pokrajine ter vsem, ki so kakor koli pomagali pri delovanju Narodne galerije. Nato pa je, kakor vsako leto, označil umetnostno življenje v državi in posebej v Ljubljani. »Naši likovni umetniki so zelo živahno delali. Doživeli smo celo vrsto posrečenih razstav, ki so imele številen obisk in večkrat prav zadovoljiv gmotni uspeh. Lepa vrsta razstav je bila v Jakopičevem paviljonu. Temu razstavišču so se pridružile številne razstave v kupčijskih salonih in galerijah Kos. Obersnel in Oražem. Naše občinstvo je hvalevredno kazalo veliko zanimanje za delo in prizadevanje naših likovnih umetnikov. Udeležba razstav je bila prav zadovoljiva in bodreča. Od srca se veselimo tega napredovanja in zlasti tudi dejstva, da prihaja v slovensko hiše vedno več domačih umetnin. V preteklem razdobju je bilo pri nas dosti živo zanimanje za slike in plastiko. Naročila za portretiranje so številna. Ni še vse po želji, vse več si želimo, vendar je zapisati lep napredek. Zanimiva je okolnost, da je trgovina z umetninami zanesla mnogo interesa za likovno umetnost izven Ljubljane v širšo kroge. Z zadovoljstvom smem ugotoviti, da naše občinstvo posveča v gostem številu Dramo, Opero in razne muzikalne prireditve. Kar jo bilo prejšnja leta le redek dogodek, je zadnje čase postala lepa navada. Mislim na številna vodstva po razstavah likovnih umetnikov v razstavnem paviljonu v Tivolskem parku kakor tudi po kupčijskih salonih z umetninami. Ta vodstva, ki jih opravljajo deloma umetniki sami, odborniki njih organizacij ali pa umetnostni kritiki, so zelo priljubljena. Lepo število obiskovalcev privabljajo v razstave ter bude razumevanje za presojo razstavljenih umetnin. Tudi naš književni trg je živahno razgiban. Mnogo knjig in raznih publikacij tiskajo. Lep napredek vidim v tem, da sc pridno širijo ilustracije v novih knjigah in publikacijah. Pod veščim vodstvom akademičnega slikarja Mihe Ma-leša je naša revija »Umetnost« v VII. letu lepo napredovala ter dobila za redno spremljevalko »Živo Njivo««. Dosledno načelom korporacijskega sistema v Italiji je sindikalna organizacija svobodnih poklicev obširila tudi likovne umetnike.« Tajniško poročilo je podal prof. Saša Šantel. Govoril je o številu sej ter o delu v odboru, posebno pa je omenil visoke oblastnike, ki so si ogledali Narodno galerijo ter obiskali razstave v Jakopičevem paviljon«, ki jih razporeja Narodna galerija. Tako je Narodno galerijo obiskal gen. dir. turizma G. Toffano, podpredsednik parlamen- ta Eksc. Gray. Visoki komisar Eksc. Grazioli, ki jo obiskal tudi razstave M. Jame, Tineta Gorjupa, Pavlovca ter Mušiča, Sedeja in Zoniča. Posebej je tajnik omenjal jubilejno razstavo M. Jame. — Vseh razstav v Jakopičevem paviljonu je bilo 8, v galeriji Obersnel 10 in 1 v salonu Oražem. Hvalevredno je, da so se uvajala pogosta vodstva po razstavah. V Galerijski muzejski razstavi so bili v tem času prenovljeni napisi v slovenskem in italijanskem jeziku, pri čemer je sodeloval dr. Šijanec. Predsednik je vzdrževal zvezo z drugimi znanstvenimi in umetnostnimi ustanovami ter se spominjal zlasti jubilejev naših umetnikov (Pločnik, Jama, Gaspari itd.). Katalog ob razstavi Matije Jamo je bila edina publikacija Narodne galerije. Poleg tega jo udeležena tudi pri sestavi monumentalne knjige, ki jo pripravlja dr. Štele v založbi Ljudske tiskarne. Zbirka Narodno galerije so je ponmožila za naslednja dela: Dragotin Poljanec: 25 grafičnih listov; Štefan Dolina r: Beneška laguna (olje plastika); Fran Berneker: Žrtve (bron); Ferdo Vesel: Kompozicija (o. pl.); Ivan V a v p o -tič: Otrok z lutko (o. pl.); Matej Sternen: Žena (o. pl.); Franc Mihelič: Pred gostilno (o. pl); Maksim Sedej: Moja žena (o. pl.); Gabrijel Stupica: Deklica (o. pl.); Zdenko Kalin: Radovan (mavec); Franc Pa v lovec: Jalovec (o. pl.). 1 • I Naštetih 10 olj in plastik je bilo za galerijsko zbirko nakupljenih iz sredstev, ki jih je Duce naklonil za kulturno institute Ljubljanske pokrajine. Iz istega fonda so bile nakupljene umetnine italijanskih modernih mojstrov, ki bodo razstavljene v Narodni galeriji. Število teh umetnin znaša do sedaj 7 6lik, 1 kip in 12 grafičnih listov; te umetnine se nahajajo v shrambi Narodnega muzeja v Ljubljani Galerijski zbirki so bile nadalje izročeno (s pridržkom lastninske pravice) slike, freske in grafike: a) od Visokega komisariata v Ljubljani: Rajko Slape mik: Veronika Deseniška (o. pl.); Rihard JalPopič: Sipiua (o. pl.); France Kralj: Krist in Iškarjot (o. pl.); Karla Bu lovec—Mrak: Babika (oglje); b) od Spnmeui-škega urada v Ljubljani: Sv. Jožef (treska iz Vitanja); Sv. Jakob (freska iz Vitanja); Duše zveličanih (freska iz Vrzdenra); Angel (freska iz Vrzdenca); c) od Novo založbe d. d. v Ljubljani: Fortunat Bergant: Marija Ana Erberg (o. pl.). Odvzel pa je Narodni muzej Narodni galeriji zaradi nanovo urejenega oddelka za krščansko umetnost te-lo svoje eksponate: 1. krilni oltar iz Gosteč; 2. Marijina smrt; 3. Relikvartj; 4. Sv. Janez; 5. Sv. Klara; 6. Žalostna Mati božja in 7. Svetnik. V Narodni galeriji so bile te umetnine razstavljeno od 29. marca 1933 do 16. oktobra 1911. Obisk galerijskih zbirk je bil manjši kakor v prejšnjih letih, kar je pripisati vojnodobnim razmeram, ki onemogočajo ekskurzije iz drugih krajev v Ljubljano. Kljub temu je bilo v tem razdobju nedeljskih obiskovalcev 6420, šole in društva so dale 1090 obiskovalcev, skupno torej 7510 oseb. Med šolami jo posebno omeniti 8. razred klasične gimnazije pod vodstvom profesorja Gnez-de ter razne skupine iz drugih ljubljanskih gimnazij, Krekove gospodinjske šole, ženske obrtno šole (vodil prof. M. Šubic), šentjakobska meščanska šola i. dr. V počastitev Vavpotičevega umetniškega delovanja je sklenila Narodna galerija prirediti v aprilu t. 1. retrospektivno razstavo njegovih del v vseh prostorih Jakopičevega paviljona. Blagajniško poročilo je podal ravnatelj dr. Pretnar, iz katerega je vidno, da je prejela Narodna galerija podpor v znesku 7(>.tvU) lir (in sicer od Visokega komisariata, mestne občine ljubljanske, Hranilnice Ljubljanske pokrajine ter od predsednika dr. Windischerja), drugih dohodkov na Članarini, vstopnini itd. jo bilo 0147.73 lire ter dohodki od razstav 0279 lir, tako da jo vseh prejemkov bilo 89.06fi.73 lire. Vseh izdatkov, osebnih, materialnih, stroškov pri vzdržavanju poslopja ter investicije in povračljivi izdatki znašajo 90.112.62 liro. Tako torej znaša primanjkljaj 1064.25 lire. Zato je bilo treba skrčiti razpoložljiva denarna sredstva iz začetka poslovne dobo ki so znašala 3790.00 lire, na 2744.51 lire, ki so naložena deloma v Mestni hranilnici, deiotna v Poštni, nekaj malega pa je v gotovini. Iz tega poročila se vidi, da je delo Narodne galerijo omogočeno večinoma samo s podporami. Nato je preglednik dr. R. Krivec podal odboru razrešnico, posebno požrtvovalnemu blagajniku ravnatelju dr. Pretnarju, nakar je prišlo do volitev. Nato je bila volitev predsednika ter je bil izvoljen soglasno dosedanji predsednik dr. Franc Windischer. Za oslale odbornike pa gg. prof. M. Sternen, prof. G. A. Kos, ravnatelj dr. Pretnar, univ. prof. prelat dr. Luktnan, kanonik dr. Kimo-vec, prof. S. Šantel, univ. prof. dr. Mesesnel, odvetnik M. Marolt, ravnatelj dr. R. Ložar, urednika B. Borko in dr. Tine Debeljak. Za preglednika pa odvetnika dr. M. šubic in dr. R. Krivec. Pri eventualnostih se ni nihče oglasil. Tako so je zaključil občni zbor tako važne javne kulturne ustanove, kakor je Narodna galerija, ki tudi v teh dneh skrbi za zaklade slovenske umetnosti. Želimo ji tudi v bodočem poslovnem letu mnogo podpore od javnih ustanov in mecenov ter obilo blagoslovljenega dela za slovensko umetnost! Iz knjige iivlienfa V vasi, ki jo dobro poznam, so propadle zelo bogate družine zaradi prep,ra med sinom in starši ali prepira med otroki. Če gledaš stvar z mističnimi očmi, potem se ti razodevajo slučaji, ki uiso in ne morejo biti slučaji. Tako se je v tisti vasi tožaril oče s sinom. Oba sta bila močna in mogočna trgovca. Tožbo je izgubil sin, a ni hotel iu menda ni več mogel plačati očetovega odvetnika. V dobi denarne krize je odvetnik povzročil dražbo in na dražbi je bil samo oderuh z dvorna trapama (slamnati mož), da je bila dražba možna. Premoženje ki je bilo vredno milijon lir, jc šlo za trinajst tisoč. Sin je zdaj za konjskega hlapca, oče berači, mati, oblastna trgovka svoje dni, ki je bila mnogim za botro, dobi včasi kakšno priložnostno delo ali pa berači okoli svojih birnianccv. in krščencev. Stanujeta v raztrgani baraki. Drug tak primer je v hiši bogatega posestnika in lesnega trgovca. Sin ni bil zadovoljen z očetom in v tej zmedi je glavni dolžnik popihal, predan sta mogla rešiti posestvo. Oče je od žalosti umrl, sin se je mučil in mučil, da bi napravil red, a ni več mogel, kei so svaki in biatjc zahtevali delež. Preden je mogel urediti, je umrl za pljučnico. Žena, ki naj bi bile gospodinja in je res vsega spoštovanja vredna, je morala še tisto prodati, kar je ostalo. Danes je ta, svoj čas od vseh zavi-dana nevesta, plaha potovka, da preživlja otroke, in je bila vsa sicčna, ko sem ji ponudil kozarec vina. Tretji primer je spor med materjo In sinom. V tem sporu jc zgorela domači hiša. Ker sta bila solastnika, jima zavarovalnica noče izplačati, čc oba ne podpišeta pobotnice. Da bi sin nagajal materi, jc šel čez morje, tako stoji denar pri zavarovalnici že najmanj deset let Četrti primer je primer bogatega cestnega podjetnika, ki je delavcem odtrgoval pri plači za to in ono, kar pa ni nikoli res plačal. S tem dobičkom je sezidal večji hotel, toda prišle so sankcije in v teh časih mu trgovec ni hotel več kreditirati in je tirjal dolg. Napol dodelano poslopje je šlo na dražbo, ki niti toliko ni prinesla, kot jc veljalo stavbišče. Zdaj je pred kratkim v tej hiši umrl trgovec in sin njegov nc kaže toliko razbo-ritosti, da bi hotel držal. Menda je že vse zelo majavo. Peti primer je primer trgovca, ki jc začel že petdesetlctnik laziti za tujimi ženskami. In šlo jc vse. Rešil je na dražbi domačo hišo sin, ki je bil znan poštenjak in zelo skromen človek. S svojo materjo je potem spet pomagal domačiji do moči in blagostanja. Ko jc oče umiral, je lahko umrl na nezadolženem posestvu pri svojem sinu. Nadaljnji primer je primer hiše, o kateri sploh nikoli nismo pomislili, da bi utegnila kdaj propasti. Prav zaradi tega je bil edini sin strašno oblasten. Ni bilo v občini dekleta, ki nc bi bilo nadlegovano. Kolikokrat ga je oče, znan vaški veljakar, svaril in kolikokrat mu je zagrozil. Skoraj bi rekel, da ni bil še hladen v grobu ko je zažgala hišo — nihče ne vc za pravi vzrok — hči onega trgovca, ki ga omenjam prvega. — S požarom je začela nesreča za nesrečo nad domom, nazadnje so posestvo prodali io sina iz usmiljenja postavili za oskrbnika. Njegovi sta na prejšnjem njegovem domu samo dve ovci in siv pes. In tako sc vam odpira velika knjiga, kdor jo ume brati. N. V. Ljubljanska promenada je doživela spremembe Ljubljana, februarja. Poslednji prameni sonca, ugašajočega na motnem nebu, so se dvigali v nelx> in ga klali. Prijeten mrak je polagoma legal na. zemljo. Sence hiš so izginjale s tal in nastopil je čas, ko ne veš, ali bi želel »dober dan« ali že »dobor večer«. Ulice, ki so bile v popoldanskih urah od-mrte, oživljajo. Ljudje hite po opravkih, mladina prihaja iz šol, prve kinske predstave so končane. Trenutno »brezposelna« mladina od-nosno naraščaj se zbira na promenadi. Prvi 60 vedno eni in isti — dobrih deset dni jih opazujem, in le tu pa tam nastopi malenkostna sprememba v zasedbi. Nekaj se jih postavi okrog steklenega stebra pri »Bati«, drugi se razpostavijo po 6vojih običajnih stojiščih. Še malo in val za valom se bo začel zgrinjati; prvi pritisk pride seveda iz gimnazij in šol, ki so najbližje promenadi. Nato se vrste drug za drugim, ka.kor se pač zaključi pouk. Prej samotni in votlo odmevajoči koraki posameznih skupinic se zgube v šumu ostalih in v glasnem govorjenju, celo vpitju najbolj udo- mačenih promenadarjev. Zdaj zdaj bo živžav dosegel višek. Vsa mesta so končno polnoštevilno zasedena in program se lahko prične. Saj je prav za prav vedno enak; najbrž se je zelo malo spremenil, odkar obstaja promenada. Kakor veliko drugih stvari ima tudi ona svoje izročilo, svoje nenapisano pravo: kakršnega so izoblikovali prvi promenadhi levi, takšno prehaja iz roda v rod. Osnova je vedno ena in ista in malo novega so poznejši rodovi vnesli vanj. Kljub vsemu pa je letošnja promenada. dobila povsem nov obraz: večina njenih prejšnjih stalnih gostov jo je pustila na cedilu in 6i izbrala nova zabavišča in debatne prostore; namesto nje vlada današnji promenadi v pretežni večini mladina iz nižjih razredov gimnazij. Vsa značilnost je podana že s tem, da mladi gospo-diči in gospodične prihajajo na promenado z aktovkami pod pazduho. Včasih — sicer temu ni še tako dolgo — so taki po končanem pouku šli domov. Res je sicer, da svoje čase popoldanskega pouka ni bilo toliko. Zato tudi ni bilo opaziti toliko šolskih torb; mladina je v takem času morala biti doma in se učiti. V zadnjih mesecih je bilo načelo, naj bo mladina v večer-, nih urah doma, v izdatni meri odpravljeno. _ Ste jih že kdaj gledali, kako se prepeljan vajo, se predstavi jo jo drug drugemu in sklepajo nova poznanstva? Potem stopajte še med njimi — med eno in drugo zaključeno družbo — in prisluhnite pogovoru: nežno padajoče besede skladno spremlja temeljito pridušanje in ne vem kaj še vse, zabavljanju čez profesorju se pridruži ocenjevanje filmov, ki so na sporedu, in marsikdo se na debelo hvali in junaško trka po prsih, češ, dobro sem goljufal pri nalogi, Če so fantiči sami, se večkrat postavijo na kak vogal in opazujejo mimoidoče. Naravno vzamejo na piko nežni spol in ga ocenjuujejo; »sodniki« so strogi, a še bolj izbirčni, in krepko rešetajo sleherno dekletce. Kadijo mnogi. V tem so pravi mojstri. Tako vešče in izvežbano vihtijo v rokah »Moravo«, vlečejo na vso moč elegantno in po vseh pred- Cisiji osvajaškega tipa. Včasih smo se še nekam ali § 26., danes je seveda izginil: i paragraf, ki je pa gotovo nadomeščen z novimi šolskimi pravili, i strah pred morebitnim srečanjem s profesorjem. Pesnik bi moral biti ali vsaj njegov surogaf, da bi prodrl v jedro naše promenade in podal njeno pravilno jx>dobo. Tako pa sem le skroi imen opazovalec in le bežni vtisi mi ostanejo. Biseri svetovne zgodovine so Gogoljevc »Ukrajinske povesti«! KULTURNI OBZORNIK Povest o vaškem duhovniku J. Š. Baar: Golobček. Češki katoliški pisatelj duhovnik Jindfich Simon Baar (1869—1925) Slovencem ni več neznan, saj ga je začel že v prvi svetovni vojni presajati k nam njegov češki rojak prof. Hybašek s prevodom »Ptičjih zgodb« v Gorenjski knjižnici v Kranju (tega uvod ne omenja!) ter potem pri Leonovi družbi s povestjo »Zadnja pravda«. Pozneje je prestavil še Fr. Albrecht njegovo povest o »Farov-ški kuharici«; Mohorjeva družba pa je izdala njegov roman češkega duhovnika pod naslovom »Kri-žev pot«. Podobna povest je tudi »Golobček«, ki jo je 6edaj izdala Slovenčeva knjižnica v prevodu Alojzija Nemca. To povest je pisal Baar približno takrat, (1917), ko so izšle pri nas v prevodih prve njegove stvari iz »Ptičjih zgodb«. S. Šali je v uvodu lepo predstavil tega češkega katoliškega pisatelja, ki dobiva vedno bolj na veljavi v sedanjih časih ter 6pada med najboljše pripovednike češke katoliške moderne, in o katerem sem mnenja, da je enakovreden bolj našemu Finžgarju kakor pa Jakliču. Je to izrazjt domačinski pisatelj, lealist, velik ljubitelj narave in živih bitij v njej, ki ga pa zanima predvsem svet okrog duhovnika. Zato na pr. »Farovško kuharico« ni smatrati za kakšen pamflet na duhovnika, kakor bi 6odil kdo iz naslova, temveč je povest o tistili požrtvovalnih duhovnikovih sorodnic, ki 6c žrtvujejo njegovemu gospodinjstvu, pa seveda z gospodinjstvom dobe tudi obla6t nad njim. Baar je izrazit pisatelj duhovniških postav v književnosti, ter tako nadaljuje snovno tradicijo takih čeških pisateljev, kakor je Rai6 (Zapad) ali pa Pravda in Šmilovsky. Tudi ^Golobček« je roman češkega vaškega duhovnika, kar pa bi človek iz naclova komaj mogel razvideti. Glavna oseba je namreč župnik Ho- 1 lonček (češki: Golobček), obenem pa karakterizira to ime tudi njegov ponižni in dobri značaj, njego- I vo pravo duhovniško ponižnost in ljubezen. To je kmečki fant, talentiran in priden, primu6 v osmi šoli, ki pa po čudoviti nezgodi pade pri maturi ter zato 6topi v semenišče. Pozneje vidi v tem božji klic. Povc6t riše živahne zgodbe iz semenišča, kjer prikaže več različnih tipov bodočih duhovnikov, med katerimi je najvidnejši Sonček, najmanj redni gojenec. Holoubek se rajzvija tod ob 6piritualovi roki v dobrega vrtnarja ter do dobrega organizatorja, obenem pa v ponižnega in žrtvujočega 6e moža, ki s svojo žrtvijo hoče rešiti Součka pred izključitvijo, pa reši oba. Oba postaneta duhovnika, pa se razvijata či6to v nasprotni 6meri: Holoubek poslane vaški kaplan in župnik v provinci, dasi bi lahko napredoval do zavidanja vrednih 6lužb v mestu, pa jih odstopi Součku, ki postane doktor, kanonik in uglajen pisarniški duhovnik. Glavna vsebina povesti je slikanje Holoubkovih kaplanskih let pri župniku v Markovem, kjer mora izvojevati prve boje z vaškim opravljanjem ter si pridobi dober temelj za lastno vodstvo 'župnije. 2e tu dobi poteze izrazitega dušebrižnika, ki ga več ne zanima učenost, temveč ponižno in vestno delovanje za božjo čast tn evangeljsko življenje med narodom. Ta težnja po evangeljski preprostosti pride šo bolj do izraza, ko postane 6voj lastni gospod na župniji v Trešticah, ki je večinoma socialistična ter duhovno zanemarjena. Prišel je v sovražno okolje, kjer zasmehujejo njega in njegove sorodnike kot hribovce in ker ne časte ne vere ne praznikov in 6e ne udeležujejo cerkvenih jiobož-nosti. Toda 6 6vojo veliko ponižnostjo, požrtvovalnostjo, ljubeznijo in evangeljsko radodarnostjo z duhovno in socialno delavnostjo, pridobi 6rca vernikov. Kap ga pa zadene, ko vidi, da ne more iz-gladiti socialnih razlik med stanovi. Do tu gre vse v realističnem toku: vizija ob navidezni smrti, ko prihajajo prijatelji na pogreb in ga cerkvenik in grobar okradeta ter prineso že krsto in se prebudi od 6mrti, čutimo, da je že tnalo satirična. Ko vidi, da je prav za prav imel zelo malo uspeha, je prepričan, da je ostal pri življenju le zato, da postane dober kot otrok in ponižen kot najmanjši. S tem Frančiškovitn geslom si pridobi mladino. 6 katero brodi po vodi in ga hromega na eno nogo — vozi- jo v vozičku v šolo. S cerkveno oblastjo pride zato navzkriž, vas pa ga vzljubi, kakor priča 6prejem, ko jih nekdo potegne, da je imenovan za »monsig-nora«. Izreže 6i še češke jaslice in 6e pripravlja za pokoj, kamor ga silijo cerkveni predstojniki, pa v zadnji molitvi pred jaslicami resnično umre, teden dni, preden je upokojen in nagrajen kot vzoren duhovnik resnično z naslovom »monsignor«. Pokoplje ga prijatelj Souček, kakonik z mitro katerega je svoj čas rešil izključitve iz semenišča ponižni golobček'. Taka je povest o tem vaškem duhovniku, ki jo je Baar pisal — in to se čuti — v letih, ko se je na Češkem začenjalo reforniistično gibanje duhovni-štva. Da je Baar nekoliko simpatiziral s tem gibanjem, 6e vidi iz njegovega poudarjanja zgolj evan-geljskega delovanja v fari z ljubeznijo, ponižnostjo in človekoljubljem, ne pa morda 6 kakšnim organiziranjem socialnega ali verekopolitičnega delovanja, kakor bi bralec mislil, da ga bo v tako izraziti protiversko organizirani fari začel tak organizacijski talent, kakor je Holoubek bil v semenišču. Posebno še, ko je to plat duhovniškega delovanja Baar obdelal že v povesti »Po poti ljubezni.«... V poudarku hu6ilskih kulturnih delavcev, ki jih 6 simpatijo omenja (Hus, 2ižka, Komensky, zlasti pa Juri Podbjebrad6ki, ki ga zaradi njegovih teženj po verski spravi postavi v cerkvi kot enega izmed Treh kraljev k jaslicam), čutimo njegovo težnjo po 6pravi med verskimi ločinami v znamenju evangelija in češtva. Baar je stal temu gibanju zelo blizu, nt pa mu podlegel ter je ostal zvost Cerkvi, v katere okvirju je težil po duhovni in nravni obnovi ljudskega življenja, nastopajoč proti pisarniški hierarhiji, pa tudi proti nasprotnikom duhovništva. In prav ta lik duhovnika Holoubka naj pokaže pravega duhovnika v vinogradu Gospodovem, ki ni poln učenosti in pisarniške natančnosti in reda. temveč živ človek na va6i, vaščan med vaščani, pa poln golobje ponižnosti, vere in ljubezni. Na koncu doživi, da je cerkev polna in ga njegovi nasprotniki kot župan Bohač, priznajo in spoštujejo. Na V6ak način pa bo ta povest češkega duhov- T nika jx3stala gotovo ena najbolj branih knjig Slo-venčeve knjižnice in najbolj priljubljenih, 6aj jc j pisana živahno in z veliko ljubznijo do duhoveke-ga "stanu in vere. Kazalo bi gotovo prevesti še kakšno delo tega znamenitega češkega duhovnika pisatelja, morda njegove kmečke zgodbe, ki 60 manj tendenčne. pa zato spadajo med najboljša dela češkega regionalizma. Tako zlasti »Jan Cimbura« novelo »Za krivico« ali pa morda prvo knjigo trilogije iz I. 1848 »Gospa komisarka«. ki obravnava življenje Božene Nemcove v Domažlicah, pisateljice Pravljic iu Babice, ki je dobro poznana tudi slovenskim bralcem. Prevod »Golobčka« je dober, za knjigo pa bo-, do naročniki gotovo hvaležni. td. Produkcija »Slegins« operne šole Slogina glasbena šola je priredila 14. t. m. svojo prvo letošnjo produkcijo. Nastopile so tri gojenke in en gojenec operne šole z raznimi opernimi scenami: Bešter Vclena je podala spev Almire Haendlove opere »Rinaldo«, 1'atik Maruška spev tetke iz Lortzingove opere »Oron žar<, In tiha r Silva spev Marije iz iste opere, Gregorin Miro Valentinovo molitev iz Gouno-dovega »Faustac. Produkcijo je zaključil duet Putikove in Gregorina iz opere »Traviata«. »Slogina* operna šola je s tem nastopom dokazala, da se resno trudi pri vzgajanju pev-. skega naraščaja, tako v petju, kakor v odrskem nastopanju. Če upoštevamo dejstvo, kako težko je pevcu paziti na pevsko tehniko in hkrati na smiselno igro, zlasti pevcu, ki sc še razvija, moremo reči, da je tn nastop kar zadovoljiv. Gojenci so bili v mimiki mestoma sicer še nekoliko nenaravni. kar je na tej stojmji snmo jto sebi umevno, vendar so, sledeč izkušeni šoli ge. Pavle Lovšetove, ki jih tudi pevsko vzgaja, pokazali prav lepe sposobnosti. Nekateri deli scen so poslušalce, ki so »Slouino« dvorano popolnoma napolnili, celo ogreli. Voditeljica to operne šole ima vso zaslugo za uspeli. Videti je, dn ne štedi ne truda ne časa. Njeni gojenci so zato poleg igre pokazali tudi lepo pevsko znanje in smisel za pravilno glasbeno predvajanje. Produkcija je uspela in opravičuje nade na naduljnji razvoj mladih pevcev. D. novice Koledar Sobota, 20. svečana: Sadot, škof in mučenec; Elevterij, škof in mučenec; Nil, škof in mučenec; Leon, škof. Nedelj a, 21. svečana; 1. predpostnn nedelja; Irena, devica; Feliks, škof in mučenec. Lunina sprememba: 20. svečana ščip ob 6.45. llcrschcl napoveduje dež in sneg. Novi grobovi ■f* ISfinkn Jeras. V Ljubljani je umrla vojna vdova Minka Je ras roj. Svoljšak. Blago rajnico bodo pokopali v nedeljo ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti v Društveni ulici št. 14, v Mostah, na pokopališče v štepan ji vasi. ■f" Marija Cerk. Umrla je gdčna. Marija Cerk upokojenka tob. tovarne. Pogreb blagopo-kojne Imi v soboto, 20. februarja ob 2 popoldne iz kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu. Naj rajnima sveti večna Luč! Vsem, ki žalujejo za njima, naše iskreno sožalje! Najbolj boste razveselili sebe in druge, če kupite Gogoljevo »Ukrajinske povesti«! — Ordinacije v stolnici. V nodeljo, 21. febr., bo ob 7. zjutraj v stolnici podelil prevzvišeni g. škof subdiakonat 24 klerikom. — Zadušnica ob 20 letnici smrti dr. Ivana Tavčarja. Na svojem domu ua Bregu v Ljubljani je P), februarja 1032 umrl pisatelj, politik in ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar v starosti 72 let. V petek, t'>. t. m„ je bila ob 20-Ictnici smrti dr. Ivana Tavčarja v stolni cerkvi sv. Nikolaja maša zadušnica, ki jo jc pred glavnim oltarjem opravil mestni župnik, kanonik dr. Tomaž Klinar. Maši zadušnici so poleg pokojnikovih, v Ljubljani bivajočih sinov in sorodnikov prisostvovali v častnem in lepem številu zastopniki mestne občine ljubljanske, t.iko načelniki raznih uradov ter ravnatelji mestnih podjetij in zavodov, kakor tudi zastopniki nekaterih kulturnih ustanov. — Razstava inž. Mitje Švigln podaljšana. Uspela razstava umetniških slik inž. Mitje hviglja v salonu g. Antona Kosa v prehodu ue-botičnika, o kateri s.mo že ponovno poročali, jc bila prvotno določena, da se zaključi to nedeljo. Zaradi velikega zanimanja občinstva in interesentov, pa jc ta razstava podaljšana do 1. marca. Razstava obsega dovršene študije glav, oziroma portrete, krajine in figuralne kompozicije. l>o zdaj si je razstavo ogledalo že mnogo ljubiteljev umetnosti in nanjo občinstvo še opozarjamo. BBflanaBaaBBBSiisBEiaaBaflBBBBBBBflBis Danes smo začeli priobčevati novi podlistek S. S. van Dine: UMORJENI »KANARČEK« BBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB •— V nedeljo, dne 18. t. m. popoldne sem spravil v neki ljubljanski gonilni blizu kolodvora kovčeg z moško športno obleko, perilom in drugim. Gostilničar se lepo naproša, da sporoči svoj naslov proti nagradi upravi »Slovenca«, ker je zadeva nujna. — Mali gospodar — Žegoza pozivata vse svoje člane, da se takoj javijo v pisarni na Gallusovem nabrežjuš.V umi rdg umih umih um vzdignejo nove naibavne knjižicc. Ob tej priliki je treba poravnati članarino. Zadnji rok prijave .je 25. februar. Razdeljevanje krmil bo pravočasno objavljeno v časopisju. — Barometer dosega rekorde. Zračni tlak je nad Ljubljano zelo visok. Tako rekordnega stanja barometer ni že dolga leta dosegal. Že v četrtek je bil barometer visoko, toda v petek zjutraj jc bila dosežena višina, kakršne šc tli vremenska kronika zaznamovala, povzpel se je na 779.9 mm. Pričakovati jc vsekakor, da bo sedanje vreme vzdržalo še nekaj časa. V četrtek je bilo po dnevi lejio in sončno. Dnevni temperaturni maksimum +4.6® C, v petek jutranji minimum —4.2° C. V petek zjutraj je nad Barjem bila nizka megla. — Ni še_ prepozno, pač pn skrajni čas.1, da več ne odlašate z nakupom »Družinske pratike«, uko hočete tekmovati za razpisane knjižne nagrade. Utegne sc vam primeriti, da pičla zaloga tega ljudskega koledarja s podobo svete Družine prej poide, preden si ga nabavite v : knjigarni nli trgovini. Zato vam vnovič s\etu-: jemo: ne odlašajte! Iz Novega mesta Naročnike 3osročenimi nastopi dobro zabavala gorizijsko občinstvo. Sodeloval je lasten skupinski orkester pod vodstvom maeslra G. Palombyja, Z Gorenjskega Peta državna cestna zbirka je bila pred nedavnim in je na Koroškem vrgla vsega skupaj 768.000 M. K temu je prispevalo radovljiško okrožje 41.000, kranjsko okrožje 45.250, kamniško okrožje pa 24.000 M. Po teh prispevkih znaša povprečni delež na enega prebivalca v radovljiškem okrožju 85.22 pfenigov, v kranjskem okrožju 59.81 pfenigov, v kamniškem okrožju 59.46 pfenigov. V radovljiškem okraju se je najliolj jjostavilu krajevna skupina Radovljica. ki je zbrala 12.012 M, kar da na osebo 5.5 M. V kranjskem okrožju je nabralo mesto Kranj IS.000 Ni, kar da na osebo 2.17 M. Dobro se jc tudi odrezala krajevna skupina Št. Vid, ki je nabrala 2S62 M, kar da na osebo 77 pfenigov. Cestna nabirka v Kranju je 6. in 7. svečana presegla za 100% uspeh 'katero koli dosedanji cestno zbirke. Mežica spominu branilcev Stalingrada. Tudi Mežiška dolina je počastila 6talingrajsko branilce. Skupine političnih voditeljev iz Mežiške doline so 60 zbralo v Prevaljah v Domu stranke k jutranji spominski svečanosti. Po uvodni glasbi in petju jo govoril skupinski vodja Ernst Glanč.nik v sjx>-min junakom in dal zagotovila, da bo Mežiška dolina izpolnila vse svoje naloge. Zborovanje vzgojiteljev v Kranju. V Kranju to zborovali te dni vzgojitelji in vzgojiteljice kranjskega okrožja. Delovnemu zborovanju je prisostvoval tudi šolski svetnik \Viister. O pouku nemščine na ljudskih in meščanskih šolah je predavala Berta Krenn. Okrožni športni učitelj Hofer jo poročal o delu v svojem področju. Končno je govoril šo učitelj Pctersen o sodobnem risarskem pouku. Nesreča pri graditvi na železniški progi. V Črnučah dokončava gradbeno podjetje Schlie gradbena dela na novo preurejeni postaji in progi. Tam dela tudi bager na motorni pogon. Pred nedavnim so se v stroju vneli ostanki olja in je nastala na bagru eksplozija. Pri tem je plamen ožgal strojnika Lorenza Geyerja po obeh rokah. Leše so dobile električno razsvetljavo. Prejšnji teden je zagorela električna luč v Lešah. Va-ščani so hvaležni vsem, ki so pripomogli, da so dobile tudi Leše električno luč. Zborovanje kinopodjetnikov. Po daljšem času je sklicala filmska izjtostava koroške kinopodjet-iiiko na zborovanje na Bledu. Udeležili so se ga tudi gorenjski kinopodjetniki. Na zborovanju je govoril med drugimi vodja državno filmske zbornice dr. Hamrner in dal udeležencem vsa potrebna navodila. V tekočem in prihodnjih mesecih bodo prikazovali po Gorenjskem film »Roke kvišku«. K predstavam bo povabljeno vse gorenjsko prebivalstvo. _ . . ,, , _ , Drugi šivalni tečaj za zene in dekleta. Pri okrožni gosjiodinjski šoli v Kranju se je 8. febr. začel drugi trimesečni šivalni tečaj za žene in dekleta Pouk je trikrat na teden in sicer od 10.30 do 14.30 ali od 13.30 do 17.30 v novi baraki št. 1 za delovnim uradom. Pouk vodi izkušena strokovna učiteljica. Šivalni pribor in potrebno blago morajo udeleženke prinesti s 6eboj. V tečaju se bo poučevala tudi nemščina. Prispevek za tečaj znaša mesečno 4 marke. Za udeleženke z dežele je ugodno to, da je za prenočevanje v šoli preskrbljeno. Spremembe v črnuškem krajevnem vodstvu. — Pred nedavnim je hil vodja krajevne skupine stranke in carinski tajnik Krassel premeščen v Celje. Vodstvo krajevne skupine je prevzel črnuški župan inž. Ernst Seiger. V Zabnici je bilo nedavno sklicano večje zborovanje kmelov. Govorila sta okrožni kmetski vodja Eixelberger in štabni vodja Neumayer o potrebi povišanja proizvodnje in o sedanjih dolžnostih kmetov, da doprinesejo svoj delež za končno zmago. Novi grobovi. Pred kratkim so pokopali v Stari Loki blokovnega vodjo in člana SA Franca Polajnarju. Ob grobu se je poslovil od tovariša SA vodja Hummer in krajevni vodja Mo-ser. — V Gornjih Pirničah je umrl 85 letni posestnik Andrej Merjasec. Bil je dolga leta vdovec in je moral sam živeti sedem otrok. Iz prvi, ki bodo po vestnem načrtu izvedeni, tako zlasti zapiranje obratov, ki bo »i-cer marsikoga zadelo, ki ga pa je treba prenesti. Na ta način bodo namreč sproščene nove sile, ki bodo šle ali naravnost na fronto ali pa bodo usmerjene k izdelovanju za vojno važnih naprav. Prav tako bodo tako pridobljene delovne sile lahko nadomestile za borbo sposob-nc, ki so še v delavnicah. Pokazal je na pomembnost ukinitve obratov, čeprav videz tega ne kaže. Če 6e ukine obrat, v katerem 6ta le dve ženi in vajenka, niso sproščene samo te tri sile, ampak je odpadlo tudi delo poštarja in vseh drugih, ki so imeli kakršne koli opravke s tem obratom; prihrhanjena pa je kurjava in razsvetljava. To je v posameznem primeru malenkost, v množici pa lahko pomeni cele polke. Krojaški obrali se bodo na primer združili v popravljalnice, ki so vedno bolj potrebne. Ker novih oblek ne bo zadosti dobiti, bo treba čim več krpati. Zunanjost ljudi se bo pač nekoliko spremenila. Toda bolje je hoditi leto dni v zakrpani obleki, kakor pa žive.ti kot suženj stoletja v cunjah. Seveda je treba dobro premisliti, koliko krojaških obratov bo treba združiti v popravljalnice, da bodo res sposobne za delo. Večina pa nima toliko qblek, da, bi mogla dolgo čakati na popravila. Isto velja tudi za čevlie. Zato bodo ohranjeni v glavnem le obrati, Ki so važni za obleko in prehrano. Poskrbljeno je tudi, da bodo povsod delovne moči pravilno uporabljene. Tudi jiosebne učilnice in vadnice, kjer se l>odo vajenci in pomočniki navadili novegp dela, se pripravljajo. Vsi ukrepi z,a totalno mobilizacijo v domovini in za povečanje izdelovanja orožja so utemeljeni z dejstvom, da kriči fronta po orožju in vojakih in da je od vsakega posameznika odvisno, če bo vojak, ki orožje potrebuje, to tudi dobil. V .sedanjem času je namreč nemški narod ščito-nosec Evrope. Nikogar razen Nemčije numreč ni, ki bi bil sposoben ustavljati se strahotnemu potencialu, ki sc jc nagrmadil na vzhodu. Prav na tem lahko spoznamo, kako satansko je bilo izdajstvo, ki so ga zahodne velesile zagrešile, ko so nemškemu narodu v njegovem boju jiroti boljševizmu skočile v hrbet, namesto da bi storile svojo dolžnost in skupno z Nemčijo o delovala pod okriljem ustaške organizacije. Novo ustanovljena organizacija bo kot stanovska zastopnica hrvatskega kmečkegu ljudstva ščitila njegove interese, skrbela za strokovno izobraževanje kmečke mladine, gojila hrvutsko kulturo, s svojimi predstavniki sodelovala z oblastmi ter jim dajala potrebna navodila in nasvete za zboljšanje hrvatskega kmečkega gospodarstva. V organizaciji se liodo morali včlaniti vsi hrvatski kmetje. Najnižja stopnja organizacije obsega kmečko družino. Vse kmečke družine jK^amožne vasi bodo zbrane v »hrvatski kmečki občini«, katero bo vodil imenovani predstojnik. Temu bodo stali ob strani glavarji vseh kmečkih družin, kateri se bodo morali vsaj enkrat mesečno zbrati na sestanku in pretjesati vsa pereča kmečka in gospodarska vprašanja. Naslednja stopnja organizacije je občinska kmečka skupnost z županom na čelu. Nuslcdn.ji voditelji novo ustanovljene organizacije so: okrajni komisar, pokrajinski komisar ter končno od Pogiavnikn imenovani predsednik Kmečke zveze. Ta bo imel na razpolago več uradov s strokovno izobraženim osebjem. Za razpravo o važnih kmečkih vprašanjih lahko predsednik Kmečke zveze skliče tudi strokovni svet. Stiki hrvatske in slovaške akademske mladine. Slovaško prosvetno ministrstvo je odobrilo dve štipendiji za slovaška akademika, ki bosta hotela v letnem semestru nadaljevali svoje študije na zagrebškem vseučilišču. Istočasno je tudi hrvatska vlada odobrila štipendije za hrvatske akademike, ki študirajo na vseučilišču v Bratislavi. Novo vodstvo hrvatskega muzeja. Z ujio-kojitvijo je zagrebški vseučiliški profesor dr. Hoddiler prenehal biti tudi ravnatelj hrvatskega astrologičnega muzeja. Za njegovega naslednika je sedaj imenovan muzejski kustos dr. Svob. Izredni vseučiliški profesor dr. Sepcr jc pa imenovan za voditelja muzeja. Preimenovanje zagrebških postaj. Železniška uprava NDH je preimenovala tri zagrebške postaje, ki se sedaj imenujejo takole: Dosedanja glavna postaja se imenuje še naprej tako, dosedanja postaja Sava ima sedaj imo vzhodna postuja, postaja Borongaj pa zahodna postaja. Vojaški dom v Slavonskem Brodu. Hrvatska vojaška posadka v Slavonskem Brodu si je pred kratkim uredila prijeten dom, katerega so že izročili svojemu namenu. V domu jc lepo opremljena točilnica iu restavracija, prostrana čitalnica in igralnica. Tečaj za matere. Zdravstveni urad zagrebške občine jc pred dnevi začel tečaj »Mati in otrok«. Na tečaju, ki je namenjen predvsem mladim materam, predavajo strokovnjaki za nego. zaščito in prehrano otrok. Obvezno pridelovanje oljaric. TTirvatsko gospodarsko ministrstvo je pozvalo uprave vseh državnih in podržavljenih posestev, naj pridelujejo več oljaric, zlasti sončnic. Najmanj tri odstotke vse rodovitne zemlje morajo zasejati 6 sončnicami. Za seme bo poskrbelo ministrstvo. »Citaj in širi »Slovenca!« Drobna ljubljanska kronika Ronirregaelja gnspodlčcn tn kongrcgaelja učiteljic pri sv. .fožefu imatn v ncdcl.io 21. t. m. ob pol 7 skupno sv. obhajilo. Pridite vse 1 Oddajte odr«zko »n« vsaj v soboto. Sindikat mesarjev in klobasi?arjev v Ljubljani, obvešča cenj. občinstvo, da se bodo od-rezki «H' od nakaznico za mesoc februar pobirali snmo fe v soboto dne 20. februarja, člani sindikata morajo prinesli v ponedeljek popoldne, do (1 pop. dno 22. februarja, nalepljene odrezke »ll« kot je določeuo, v pisarno sindikata mesarjev. Obenem pn sporočamo vsem članom, du so bo v soboto popoldne dne 20. februarja od 2 do 6 delil riž za krvavice. Nad vse prijetno boste razpoloženi v ne-delto popoldne ob 5. Igralci Rokodelskega odra bodo uprizorili bonečansko veseloigro: »LAŽNIVEC«. Ivljukec s svojim spremljevalcem Pavlilio. medicineo Cvetko in Lisjak, zdravnik Mn/.ač in trgovec Stiskač, Oololiička s svojima gospodaricama Hozo in Božo, vsi bodo povedali zakaj so v tej ve-»..Inirrrl davni vzrok je pač — ljubezen. Pridite ln se boste zabavali ob zuvoilaui in končno razvozlani vsebini. »Mož naj bo gospodar nad žene«, vzklikne čevljar Uril Dreta v burki »Prljnrsnl ženin«, ki bo vprizorjenn v nodeljo, 21. ro-brunrin oh petih popoldne v frančiškanski dvoraiil Za igro je mnogo zanimanja. Fred- prodaja vstopnio v soboto od 17 do 19, v nedeljo pa od 8 daljo pri dnevni blagajni. Obsodbe zaradi lažnega ovajanja. Kazenski sodnik - pocdinco na okrožnem sodišču sodi mod drugim tudi prestopke zoper pravosodje v smislu V a 139 kaz. zakona, zadeve, ko gre lažno ovajanje oseb od strani ljudi, ki se hočejo nad njimi maSčevati iz osebnih in sebičnih namenov. V četrtek sta bul v dvorani št. 79 pred sodnikom-poedincem kar dve, za sedanje priliko zelo značilni razpravi Pri prvi razpravi jo bil obsojen neki 67-letnl vpokojeni davčni kontrolor na R mesecev strogega zapora, to nepogojno, ker ie lani novembra oddal na poštni in hkratu cenzurni urnd pisino z naslovom, ki hi lahko naslovljencu zelo škodoval in ga sprn-val v h u do kazensko preiskavo. Povod za tn naslov jo hil tn. dn je gospodar obtožencu odpovedni stanovanje. Obtoženec pa je drugače velik čudak, ki se izogibljo družbe. Pri drugi razpravi je bila zaradi lažne ovadbe obsojena neka kuhinjska pomočnica, starejša mladoletnica, ki jo zvalila tatvino v kuhinji Marije fitefetnve ukradenih 1210 ;-ir „„ gvojegs znanca Viktorjn Pelieonn. da so nnd njim maščuje. Rila je obsojena na 8 mesecev zapora, pogojno za 3 lota. . Obsolen. ker Je zlorabljal bedei beguncev. Mnll kazenski srnnt je po daljši razpravi obsodil nekega bivšega dijaka, slarej-1 bega mladoletnika ua 1 loto iu 10 mesecev strogega zapora ter na plačilo 150 lir denarne kazni zaradi prestopka prevare. Državni tožilec jo dijaka Slnvka obtožil zlo-činstva obrtne goljufijo, da si jc z raznimi sleparijami znal ustvariti stalen vir dohodkov. Dijak .ie skušal Izrabljati nesrečni položaj beguncev, ki so prišli iz Maribora v Ljubljano aprila ieta 1941. Obtožnica nnvn.in snmo dva primera prevare, ko sta postala žrtvi di Jakovih manipulacij Majda Remso-va in bivši jugoslovanski mornariški čast' nik Fran Rustja. Dijak je prišel na stanovanje Majdlnega očeta pod pretvezo, do potuje v Ljubljano in ima naročilo, da prinese Majdi razno obleko. Oče Roms mu je Izročil kovčeg obleke, dalje 1000 dinarski bankovec in zlat pečatni prstan. Obleko je Majda liemsova prejela, toda denar in prstan si je obtoženec pritlržal kot — nagrado. Pn očetu Frana Rustje v Mariboru pa jc prejel dijak dva velikn kovčega ohlekc, poriln in obutve ter drugih stvari v skupni vrednosti 10.000 lir Tudi tu io premoteni Slavko navajal, da ima naročilo od sina zn prenos kovčpgov v Ljubljano. Obtožence je le deloma priznal svojo nečedne manipulacije. Gledališče OPERA. Robota, 20. februarja oh 17: »Janko !n Metka«. Premiern. Red premierskl. - Nedelja. 21. februarja oh lfi: »Thnls«. Izven Ceno od 28 lir navzdol. — Ponedeljek. 22. februarja: Zaprto. Opozarjamo na današnjo premlcro niun-pcrdtackove operei Janko ln Metka, Libre- to: Adelheld Wotte, prevod: Niko Stritof. Osphe: oče — Janko, mati — Polajnarjova, Janko — Golobova, Metka — Mlejnikova, Hrustaj — baba — Karlovčevn, Trosi — možek — Barbičeva, Rosi — možek — Urbani-čevu. Angeli, znčarnni otroci. Tri dejanja, ki so godijo: doma. v gozdu in pred hišico Hrustaj — babo. Dirigent: Niko Stritof, režija in scena — Ciril Dehevec, zborovodja: II. Simoniti, koreogrnf: inž, P. Golovin. DRAMA. Sobota, 20. februarja ob 17.:i0: »Mlrandoltna«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Nedelja. 21. februarja oh 17.30: »V Ljubljano Jo dajmn«! Izven. Cene od 20 lir navzdol. — Ponedeljek, 22. februarja ob 15: »Sneguljčlca«. Zaključna predstava za Gilt. C. Goldoni: »Mlrandollna«. Komedija v treh dejanjih. Osehe: vitez Ripafrattn — Jnn. markiz Forlipopoll — Oregorln, grof Albafiorlta — Verdonik, Mirandollnn, krč-marica — Danilova, Hortenzija in Dejanira, gledališki igralki — Oabrljelčlčeva in V. Juvanova, Fabricij, natakar, vitezov sluga — Renedičič, grofov sluga — Podgoršek. Re-žisor: Jože Kovlč, Bcouograf: inž. uril. E. Fram. Naznanila ROKODELSKI ODER. V nedeljo popoldno oh 5 Goldonijev »LAŽNIVEC«. Predpro-da.ia vstopnic nn dnn predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričelkom v društveni pisarni. Petrarkova 12-1., desno. RADIO. Sobota, 2». februarja. 7.30 Pisana glnsba — S Napoved časa. Poročila v Italijanščini - 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovonščini — 12.15 Simfonična glnsba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Orkester Cetra vodi dirigent Burzizza — 13.45 Operna glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert ladijskega orkestra vodi dirigent D M. Sijanec. Operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17 10 Pet minut gospoda X 17.15 Godalni orkester vodi dirigent Angolo — 17.40 Operna glnsba nn ploščah — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Nnpnvl In romanco — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Lirična prireditev družbe El AR: VERDI: Traviata — V odmorih: predavanje v slovenščini. Poročilo v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imnjo lekarne: dr. Kmet. Blelwelsova c. 43. mr. Trnkoc/.y, ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šeleubur-gova nt. 7. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do S zjutraj mestni višji zdravnik dr. Clhcr Fran, Štefanova ulica 7. Toizvedovanja V nedeljo, dne IS. t. ni. popoldne sem spravil v neki ljubljanski gostilni blizu kolodvora kovčeg z moško športno obleko, perilom in drugim Gostilničar se lepo nnpio-šn, dn sporoči svo.i naslov proti nagradi upravi »Sloveuca«, kor jo zadeva nujna. šmm mmsm i-1 {-M* 'H'r'f :. '•/V?*' .Vv.t i,v. x4; Kaj se pravi: »Potopili smo 140.000 ton«? V vojnih poročilih večkrat beremo podatke ° P?topitvi sovražnih prevoznih ali trgovskih ladij. Navedba velikosti ladij je zapisana v 1000 tonah, ker se večkrat ne tli dognati ime dotične potopljene ladje. Da bomo razumeli, kakšno škodo je sovražnik utrpel glede na la-ladijske prostornine, brez ozira na dragoceni tovor vojnih ali gospodarskih potrebščin, ki je bil na tej «li oni potopljeni ladji, bi v naslednjih besedah dali nekaj tozadevnih pojasnil. Omenjene >tone«, ki služijo kot podatki velikosti ladje, so tako zvane bruto-registrirne tone, _ skrajšano: BRT. Z njimi označimo prostornino ladje, kakor so jo izmerile oblasti za merjenje ladij. Označba »tona« izvira bržkone od kake votle posode posebne velikosti, ki je bila kasneje nadomeščena z drugimi merili, a izraz »tona« je še zmeraj ostal. K.o je 'ladja izmerjena, jo v domači ladjedelnici vpišejo v »ladijski register«, in od tod tudi ime »registrirna tona«, ki meri 100 kubičnih čevljev ali 2.81 kubičnega metra; t kubični meter je torej O.^ registrirne tone. Mere, ki so jih določili takrat, ko so ladjo vso premerili, so važne tudi >.g pre-računanje pristaniških pristojbin, za pristojbine v prekopih (na primer za prevoz skozi Sueški, Panamski prekop) itd. Medtem ko je pri vojnih ladjah velikost, obseg odrinjene vode in s tem teža vse ladje izražena z navadnimi, utežinskiinii tonami po 1000 kg, računamo pri trgovskih ladjah z bruto prostornino vse ladje, to se pravi z bruto registrirnimi tonami, pri čemer je 1 kubični meter enako % registrirne tone. Bruto prostornina kake ladje obsega vse prostore vse ladijske notranjščine do takozva- Izredno lepe vezenine Zadnjič smo omenili, kako so razni okraski, med njimi zlasti vezenine, v načrtu za pomladansko medo ženskih oblek. Zato priobčujemo danes nekaj praktičnih navodil za vezenine, ki jih lahko uporabimo za na obleke različne vrsto. Na desni spodaj vidiš vezenino za na žepe in ramena lepega kostuma. Zraven je žep, ki sestoji iz prešitega žameta v kvadratih. Hkrati vidiš novo obliko žepa. Umetne korenine za umetne zobe Švedski zobni tehnik Nilo Hoglund je odkril novo zanimivost: ko je nekoč izdrl bolan zob ki mu je bila tudi korenina vsa uničena, je zamašil zobno jamico s novjo iz sterelizirane kosti, ki se je čez leto dni spremenila v izborno zobno korenino, kakor bi bila naravna. V to umetno korenino je vstavil umeten zob. Tozadevni strokovni list poroča, da umetne korenine zob še čez pet let opravljajo isto delo, kot bi ga naravne zobne korenine. Pa še nekaj: Zgodilo se je, da 60 ljudje z umetnimi koreninami zob začutili časih tudi bolečine v umetni korenini. In res: umetno narejene zobne korenine tudi začno bolehati in jih je moči plombirati, kakor bodo tudi plombirali zdaj umetne zobe. Kdor bo torej zdaj izgubil V6e 6voje zobe, mu ne bo treba imeti kar ceTe umetne čeljusti v ustih, ampak mu bodo zobozdravniki lahko vstavljali v zobne jamice kar umetne korenine z zobmi vred. — Tako je dognal ta švedski zobar. Ali je to resnica — ali še mogoče bo — o tem bodo odločili strokovnjaki. Umetna volna Svetovna proizvodnja volne že zdavnaj ne zadošča kritju potrebe po volni, tako da je treba predelati že sleherno volneno krpo in sleherno volneno oblačilo. Da bi se zamašila ta vrzel, so začeli tozadevni strokovnjaki proučevati predvsem to, iz česa je ovčja volna. To vprašanje se d4 kemično rešiti in doslej je toliko razrešeno, da so spoznali neke skupine v najmanjših sestavinah niti. Če bi teh skupin ne bilo, bi volna ne imela svojih najbolj bistvenih lastnosti. Celo luč in vreme vplivajo v tem oziru na kakovost volne, tako da ni vseeno, od kakšnih ovac je volna in kdaj so bile ovce ostrižene. Vse tisto, kar so strokovnjaki dognali glede na pristno ovčvjo volno, je treba uporabiti pri proizvodnji umetne volne. Najprej se je posrečilo iz kazeina napraviti sestavino, ki je podobna volni. Iznajdba je nemška, izrabljajo jo pa v ve- Tiha ljubezen Gorim v ljubezni kot v oltarju sveča s plamenom, ki ga ziblje dih božanstva ki pravi z glasom — kot iz inostronstva: »Le gori! — v izgorevanju je sreča.« Ljubezen mojn sladka je daritev in vsaka kapl ja, ki od stenja kane, i'e kakor kri iz moje srčne rane, ;i čista v nemo se strdi molitev. In vodi, dragi, ti, ki misliš name in ki zdaj tavaš po širokem sveti, da v tvoji dlani hotela bi zgoreti, a če me prej samotna noč objame, mi smrt ljubezni te ne more vzeti — svetila ti bo še iz črne jame! nega drugega krova (če ima ladja dva krova ali tri nli več) in dalje vse prostore, ki so vrh tega krova dograjeni Neto prostornina je ostanek bruto prostornine, ki ostane, če odštejemo prostore za stroje, prostore za posadko in za navigacijo. Nosilnost pa je skupna teža vsega tovora, ki je z njim kaka ladja lahko obremenjena. Nosilnost pa obsega tudi Še težo ludijske opreme, torej potrebščine ladje v trdem in tekočem stanju, pitno vodo in vodo za kotle, prehrano itd. Ostanek je potem na razpolujio z,a drugo obremenitev, če vzamemo za primer tovorno ladjo s 5000 Bit F, tedaj ima ta 3000 neto registrirnih ton (NilT) in nosilno zmožnost 7500 do 9000 ton (po 1000 kg). Kakšna neznanska množina lahko pride v trebuh tuke ladje, si lahko mislimo, če si predstavljamo, da bi bilo za breme kake (>000 tonske ladje potrebnih 400 železniških vagonov po 15 ton, kar bi dalo tovorni vlak, ki bi bil doig skoraj 4 kilometre. Kako daleč je vidna goreča vžigalica? V Berlinu sc delali tozadevne poskuse, in so dognali, da je ponoči, ob popolni temi, videti jpla-menček goreče vžigalice en kilometer daleč! Plamen navadne laterne na petrolej — ali petrolejske sve.tilke — je viden 7 kilometrov daleč, a luč 6obe, ki je navadno razsvetljena, je videti na 20 kilometrov razdalje. Vse to je jako važno zavoljo predpisov o zatemnitvi kakega kraja. Eep s temnimi aplikacijami je bil nn neki ki-monasti jopici prav lep. Na sliki vidiš risbo aplikacije. Širok pas, ki poudarja lepo popoldansko olile-ko, jo okrašen z zlato vezenino; vzorec je jako ličen. — Zgoraj nad tem je vzorec za vezenino na rokavu popoldanske obleke. Zelo nove vrste jo zgornji del rokava, ki je poMt s širokimi in z ozkimi žametastimi trakci. Za na krilo vidiš zraven vezene okraske, kakršne zdaj nosijo. Tudi nn plaSčih in kostumih so vezenine, ki so z njimi zlasti stari kostumi jako polepšani. liki meri v Italiji. Cenejše kot kazein pa so ribjo beljakovine, ki jih zdaj v Nemčiji sjiremi-njajo v umetno volno, ki jo predejo skupno z rastlinsko volno. Umetna volna ima skoraj j>o-vsem iste lastnosti kot ovčja volna, tako da je blago iz. nje glede na uporabo in na videz skoraj takšno kot pristno volneno blago. Umetna volna daje toploto in je trpežna, dasi so sestavine pri tem in onem blagu različne. Za rastlinsko volno uporabljajo vsakršne rastline. Začeli so s smrekovim lesom, nato z bukovim, dalje uporabljajo za to proizvodnjo slamo, v Italiji trs in na Japonskem morske rastline. Pri sleherni teh rastlin pa so pola za proizvodnjo blaga drugačna. Majhna napaka. Dva urednika dveh si nasprotnih listov tam nekje v'Indiji sta se toliko časa obdelavala po časopisih, da sta si končno napovedala dvoboj, in sicer dvoboj s sabljami. Vse je bilo pripravljeno, priči in zdravniki. S prvim zamahom je eden urednikov odsekal nos, temu pa je od strahu padla sablja z rok ter mu odsekala palec desne noge. Dvoboj je bil končan, čast rešena. Zdaj je imel besedo zdravnik. Da ne bo prevelike izgube krvi, je kar na mestu izvršil operacijo. V naglici pa je napravil majhno napako s tem, da je palec Crišil uredniku na nos, nos pa, kjer bi moral iti palec. Urednik ni imel zaradi te pomote drugih posledic, kot da je bil nekam čudno videti in pa da si je moral vsakokrat čevelj sezuti, kadar je hotel kihniti. KUHA Krompir z gobami. Krompir olupim, operem in zrežem na precej tanke rezine. Krompirjeve rezine opražim na masti, s pridatkom sesekljane in zarumene'e čebule, zelenega peteršilja, široka 3 soljo 6trtega česna in vejice majarona. Ko je krompir napol opražen, potresem po njem žlico moke. Ko se moka malo opraži, prilijem nekaj žlic juhe ali kropa in potresem z dobro opranimi in sesekljanimi gobami in 6 sesekljanim zelenim peteršiljem. Kožico dobro pokrijem in pražim jed do mehkega. Služi mi za prikuho ali za samostojno jed. Fižol z jabolki in krompirjem. Za to jed rabim 30 dkg fižolice, 30 dkg krom-irja in 15 dkg kislih jabolk. Že zvečer namočeno ižolico skuhani napol. Ko je fižolica napol kuhana, ji dodam olupljena in na rezine zrezana jabolka in kuham toliko časa, da se fižol skuha | in jabolka razpuste. Proti koncu kuhanja prime- j šam jedi krompir, ki 6em ga neolupljenega sku- ! hala in olupljenpga na rezine zrezala. Nazadnje zabelim jed s surovini maslom, v katerem sem za-rumenila pol žlice sladkorne sipe. Jed dobro zmešam in okisam z limonovim 6okom. Ako nimam ližolice, je dober tudi navaden fižol. P.' liž V postojanki italijanskih vodilih letal: straža ob protiletalski strojnici Ali obstojajo morebitni športni predpisi, ki prepovedujejo kajenje? Z oziiom na to, da jc med tekmovalci precej kadilcev, bi radi vedeli, kako sodi športna veda o škodljivosti kajenja in dalje, če je kajenje dovoljeno ali prepovedano? — Za časa olimpijadc, ko je moino motriti najboljše tckmovalce sveta, so ugotovili, da je bilo med onimi, ki so dosegli najboljše uspehe, zelo malo kadilcev. Tudi v olimpijski vasi so bili kadilci bele vrane. Ne poznam športnega zdravnika, ki bi priporočal kajenje, znani pa so mi primeri, ko jc veljalo kot hud disciplinski prestopek, če so športniki, ki so sc podvrgli napornemu treningu, kadili. Na nekaterih visokih šolah za telesno vzgojo je kajenje enostavno preoovcdano, večinoma pa velja kot nedosto|no, če kdo kadi na tekmovališču ali v tekmovalni obleki. O škodljivosti nikotina je napisal univ prof. Steinhaus razpravo, v kateri jc na podlagi statističnih podatkov ugotovil, da je kajcnie škodljivo zlasti za one športe, ki zahtevajo veliko vztrajnosti. Navajam samo en primer: nekega tekmovanja v teku na tri milje se je udeležilo 1973 vojakov. Med prvimi desetimi je bila večina nckadilcev in samo 6 odstotkov zmernih kadilcev V splošnem velja »božja travca« med športniki kot slabost, ki škoduje zlasti tekačem, kolesarjem, smučarjem in plavalcem, ki tekmuiejo na dolge proge.1 Mnogoteri trenerji državnih reprezentanc odločno prepovedujejo kajenje. (P. -šck ) Uspehi 15 letnega atleta. Zamikalo vas je, da bi ugotovili, v kateri panogi ste dosegli doslej najboljši uspeh. Po finski tabeli je na prvem mestu vaš rezultat v teku na 200 m (28.3 sek. ali 319 točk). Moram pa reči, da se mi zdi čudno, da ste sc tako mladi lotili te progel Če se hočete razviti nekoč v dobrega atleta, priporočam hiter tek na 60 m, razen tega pa od časa do časa urjenje lahkega teka na daljše proge. Od ostalih vaših izidov mi je zlasti všeč znamka v skoku v Višino (1.31 m ali 288 točk) V teku na 100 m (14.1 sek.) bi dobili 262 točk, v skoku s palico (2.13 m) 219 točk, v troskoku (9.65 m) pa 267 točk. (F. U. K.) Haegg na sedmem mestn. Vprašujete, kako je mogoče spremeniti vrhunske rezultate, ki jih ni v finskih tabelah, v točke? V ta namen je treba poiskati ključ (ki pa ni čisto zanesljiv), vzeti svinčnik v roke in računati. To je pa hvaležna naloga samo za prijatelje matematike. (Isti.) Malikovanje športnikov. Športnim časnikarjem očitate, da previsoko povzdigujemo nekatere svetovne prvake. Povem Vam, da ne gre za malikovanje športnikov ali za kaj podobnega Človek je samo vesel, če bere, da padajo nove znamke zmogljivosti, in to ne zaradi rekordov, temveč zaradi tega, ker dokazujejo, da je »brat osel« marsičesa zmožen, če ga kroti gospodar krepke volje. Rekordov in rekorderjev smo veseli tudi zaradi Nogometaši popularnejši od Haegga Švedski statistični urad je izvedel zanimivo glasovanje, pri katerem so dobili nogometaši 25, atleti 21, smučarji pa 10 odstotkov glasov Švedi imajo veliko veselje s statistikami, tabelami in primerjavami športnih uspehov. Vsak švedski fantek pozna svoje športne junake, vo za njihove uspehe in rad vzame svinčnik v roke ter računa točke po finskih tabelah in si izpisuje svoje razpredelnice. Vendar to ni samo zadeva za šport navdušene mladine. Tudi urad za statistiko si je nadel nedavno zanimivo nalogo — ugotoviti, katera panoga športa je na Švedskem najpopularnejša. Takšna ugibanja bi bila v marsikateri državi odvišna, zakaj brez dvoma je, da bi dobil nogomet večino. Tako bi bilo na Madžarskem, na Danskem, v Nemčiji in še marsikje. V Italiji bi bila huda konkurenca glede popularnosti med nogometaši in med kolesarji, v Španiji pa bi množice najbrž glasovale za tradicionalno bikoborbo. Kakor rečeno, Švedi so prijatelji statistik in lestvic, pa so se lotili javnega glasovanja, da bi ugotovili, kateremu športu daje ljudstvo prvenstvo. Po dosedanjih poročilih iz Švedske bi vsakdo mislil, da bo zmagala lahka atletika, ki ima v Gun-darju Haeggu tekača, kakršnemu ni enakega pod hožjim soncem. Čisto proti pričakovanju pa je tudi na Švedskem zmagal nogomet. Dobil je 25 odstotkov glasov, lahka atletika pa 6amo 24. Popularnost nogometašev in lahkoatletov je torej na Švedskem v razmerju 25:24 v prid prvim. Vrsta svetovnih rekordov, ki jih je postavil Gundar Haegg v preteklem lelu, ni mogla rešiti atletov. Nogometno državuo predstavništvo, ki je zmagalo med drugim tudi v Berlinu, je odločilno vplivalo na športno glasovanje na Švedskem Presenetljive so tudi druge številke. Smučanje, ki je na Švedskem tako razširjeno, da ga po vsej pravici imenujejo narodni šport, je dobilo samo 10 odstotkov glasov. Nepričakovano veliko prijateljev pa ima »bandy« (hokej na ledu, ki ga igrajo s kroglo), ki je potisnil boks in rokoborbo na naslednja inesta. Pičlo število glasov je dobil tenis, čeprav ga igra sani kralj Gustav. Plavanje je na isti stopnji kakor rokoborba in konjske dirke, rokomet pa je popularnejši od boksa, kolesarskih dirk in umetnega drsanja. Če bi izvedli podobno glasovanje pri nas, bi dobil verjetno nogomet največ glasov, vprašanje pa je, katera panoga športa bi prišla na drugo mesto. LJ V«J tega, ker podžigajo k posnemanju. Čisto razumljivo pa je, da ne gre primerjati športnih uspehov z uspehi znanstvenikov ali umetnikov. Prvi so aristokrall mišic, drugi pa aristokrati duha (M. A.) Mednarodne nogometne tekme 1943. — O tem je že bilo objavljeno v našem lis'u, da pripravljajo zlasti Hrvati, pa tudi Švedi, Madžari in Švicarji prcccj obilen spored. Glede italijanske državne reprezentance dodaiam, da bo nastopila 4. aprila v Zurichu, 2 maja pa bo sprejela na lastnih tleh madžarsko nogometno predstavništvo (V. E.) Gimnastičnc vaje. — Vprašujete, ali naj jih gojite zjutraj ali zvečer in kako dolgo? — Ker jc precej suhoparno telovaditi sam dalje kakor četrt ure, bi bilo priporočljivo, da telovadite zjutraj pred umivanjem (približno 10 minut), zvečer pa še enkrat, predno greste Epat Za krepitev trebušnih mišic priporočam vaje v ležanju na hrbtu. Izbira učinkovitih vaj je obilna' trebušne mišice si boste okrepili, če boste v ležanju na hrbtu dvigali noge ali pa, čc boste stopala zataknili pod omaro in se vzpenjali s trupom iz ležanja v sedenje in nazaj. Pri vsakem urjenju morate delati s tako vnemo, da se boste začel potiti (S D). Kakšna je boksarjeva »hruška«? — Vaša ugotovitev, da je v boksu nemogoče kaj prida doseči brez pripravljalnih vaj, mi je všeč. Z udarjanjem v boksarsko hruško se boste učili tehnike, zlasti pa hitre odzivnosti. Priporočam, da se oglasite v športni trgovini, k|er imajo gotovo ilustrirane cenike. Tam boste videli, da je boksarska hruška viseča žoga, ki visi v višini glave. Za silo Vam bo služila tudi navadna žoga jajčaste oblike. (Sch.) Vidiš ga, na propeler bi bil kmalu pozabil. Ko sem pognal motor, je nekaj obupno zacvililo in zalireščalo. Koj seni ustavil motor. Ne morem ti dopovedati, s kolikšno muko sem propeler snel, ga očistil in zopet pričvrstil. Še v hangarju je to delo težko, kjer imaš pomočnike in vse priprave za tako delo. 72. Nared! Motor, tnnk, vzvodi — vse deluje dobro. Trud ni bil zainnn. Bog in sreča junaška! Odletel bom. Sedaj je bila tudi Lin navdušena za odlet. Za popotnico nama je pripravila dober prigrizek, saj nisva vedela, koliko časa bovu v zraku. S. S. Van Dyne: 1 Umorjeni »kanarček« O s o b e : Philo Vance S. S. Van L)yne John F. X Markham Narednik llealh \Villiam M. Moran, ravnatelj Osrednjega policijskega urada Doklor Doremug 5gePntar,Beul7 1 -edenca za prstne odtise Konrad Brenner, izvedenec za vlomitno orodje Sniktin i Tracy j Burke J policijski agenti Emary Quiltoyle ' Svvarcker. Markhanmv tajnik Karel (»Pop«) Cleaver, špekulant Louis Mannix, uvoznik krzna Kennelh Spotswoode. industrijec prijatelji Ambrozij Lindquist, zdravnik • umorjene Tony Skeel, predkaznovan plesalke Allvs La Fosse. igralka Phipps, agent cestne policije Currie I. Kanarček. V uradn osrednjega policijskega ravnateljstva v Ne\v Yorku je velika soba, ki ima steno skoraj popolnoma zakrite z jeklenimi policami, kjer so v lepem redu razvrščeni akti raznih procesov. Med toliko tiso? akti je ludi majhna zelena mapa, | na kateri jo napisano: Odeli Marjeta, 184.71a Cesta 10, sept. Zadavljena okrog 23. Stanovanje izropano. Dragulji ukradeni. Truplo našla Anny Gibson, sobarica. Tako je v kratkih besedah brez olajšav označen eden največjih zločinov v ameriških po licijskih poročilih, ziočin tako poln nasprotstev, tako razburljiv, tako premeten, da se najboljši člani kriminalne policije več dni niso mogli znajti, kje naj bi se zadeve lotili. Od katerekoli strani so jo proučevali, je bilo razvidno, da Marjeta Odeli n i moglji biti umorjena. In vendar je ležalo na širokem svilenem divanu v salonu skrčeno truplo mlado ženske, ki je ugovarjalo tem čudnim zaključkom Pruva zgodba tega zločina, ki je prišel slučajno na dan po dolgi in obupni temi in zmedi, je razkrila mnoge čudne odtenke, mnoga temna skrivališča skrivnostne človeške narave ler čudno satansko ostrino duha, ki jo je obup še bolj stopnjeval. Marjeta Odeli je bilo sijajno bitje, ki je tipično predstavljalo lahkomiselno okolje Broad-\vaya. Skoraj dve leli pred svojo smrtjo je bila najvažnejša in najbolj znana osebnost v nočnem življenju tega dela mesta Oh času naših prednikov bi mogla zaslužiti naslov »oboževanka celega mesta«, danes pa je število tistih, ki hrepenijo po tem naslovu, zelo veliko, preveč različni so okusi meščanov, da bi mogla ena sama ženska doseči tako višino Kljub temu pa je Marjeta Odeli v svojem okolju uživala izreden sloves, Bila je tako znana, deloma zaradi legendarnega pri|>ovedovanja o njenih odnošajih z nekaterimi evropejskimi mogočnimi osebnostmi. Res je preživela dvo leti v inozemstvu, po svotem prvem uspehu v »Bretonski deklici«, ljudski opereti, ob kateri se jo skrivnostno dvignila na stopnjo »zvezde«. Njena zunanjost je tudi pripomogla k njenemu ugledu. Bila je brez dvoma lepa in njena lepota je bila naravnost nasilna. Spominjam so, da sem jo videl, ko je plesala nekega večera v krožku »Anllers« v znamenitem zbirališču nočnih veseljakov, ki ga je tedaj vodil dobro znani Hed Raegan. Zdela se mi je takrat nenavadno lepa in ljubka kljub temu, da je njen obraz izražal preračunjenost in p>ohlep. Bila je srednje postave, vitka, vendar pa je v njenih kretnjah kazala precej prevzetnosti, morda zaradi njenih domnevnih odnosov z osebnostmi evropskih vladarskih hiš. Na njenem obrazu je bilo mogoče razbrati čudno mešanico ljubeče obljube in duhovne odpovedi, kakršno so slikarji vseli dob skušali utisnlti svojim Magdalenam Marjeta Odeli je dobila vzdevek kanarček, ker jo pri nekem plesu nosila obleko, ki naj bi v njej bila podobna kanarčku. Obleka iz bele in rumene svile, ki se jo krasno prilegala njenim bujnim svetlo-plavim lasem in njeni rožnati polti, je še bolj povdarila njeno lepoto. Vzbudila je toliko pozornosti, da je hvala časopisja in odobravanje občinstva dosegla, da se je »Ples ptičev« spremenil v »Kanarčkov ples«, gospodična Odeli pa je poslala prva plesalka. B B. de Sylva je sestavil nalašč zanjo poseben komad in valček, ki ga je plesala sama mod predstavo. S tem ie hotel postaviti še bolj v ospredje njeno prikupnost in njene sposobnosti, , Kmalu je zapustila oder, kjer si je priborila tolikšen sloves. V mestnih nočnih zabaviščih ie postala znana pod imenom »kanarček«. Ko so jo pozneje našli umorjeno v njenem stanovanju, so I je vest o lem zločinu takoj raznesla pod naslo- vom »Umor Kanarčka« in tako so ta zločin posneje vsi imenovali Čuden potek dogodkov je dovedel Vanceja do lega, da se je začel zanimati za »Kanarčkovo« zadevo. Markhama so že več tednov napadali časopisi, ki so bili nasprotni njegovemu upravljanju, to |>a zato, ker njegovemu uradu ni uspelo, da bj dokazal krivdo nekaterih lopovov, katere se jo policiji posrečilo vjeti. Kajti skoraj kakor rezultat prohibicionističnega zakona, se je v New Yorku razvila nova vrsta nočnega življenja, ki ni bilo niti malo zaželjeno. Olvorila se je namreč cela vrsta nočnih lokalov, v vsem Broadwayu in v bližnjih ulicah, kjer se je v kratkem času zgodilo že toliko prestopkov, da je bila zaskrbljenost javnih organov poj>olnoma upravičena. Vsi ti pre-stojiki, tatvine, ropi in podobno, so vsi izvirali iz teh malo simpatičnih lokalov. Ko je končno bil odkrit umor in v zvezi z njim tatvina draguljev v enem najboljših hotelov v mestu, in se ie izvedelo, da je ta zločin bil pripravljen v enem izmed teh lokalov ter so našli dva policijska agenta, katerima je bilo poverjeno poizvedovanje o tem zločinu, mrtva, z dvema kroglama v hrbtu, v bližini omenjenega lokalar je Markham sklenil, da spravi vse ostaie akte in posveti vso svojo pozornost preiskavi tega zločina. II. Stopinje v snegu. Dan po njegovi odločitvi smo sedeli, Markham. Vance in jaz. v najbolj oddaljenem kotu dvorane za razgovore v »Štuyvesantu«. Pogostokrat smo zahajali Ija, ker smo vsi trije bili tukaj včlanjeni in je ta kraj služil Markhamu kot zasebni glavni stan. Gospodarska področja v Aziji Surovine Japonska je imela ?e od nekdaj precej premoga na ra/polago. Seveda |>orabi Japonska razmeroma malo premoga, ker ima velik9 vodnih sil, ki jih ludi izrablja Na Japonskem ie približno 8 milijard ton premoga, v Mandžukuu 13 milijard, a Kitajska ima več ko 300 milijard ton premoga na razpolago. Bo!| neugodno je stanje glede na železo. Ja- jvinska je morala do«-lei uvažati železo iz Malajske in Avstralije. Vprav na tej jKkilagi glede odvisnosti od železa je temeljilo angleško upanje na sesulo Japonske. Toda zmotili so se. V Mandžukuu je približno I milijardo ion železa, a po japonskih načrtih naj bi Mandžukuo dajal 4.6 do 4 7 miljona ton železa na leto. Japonska pa ee lahko preskrbi i železom iz Koreje, ki premore do 400 milijonov ton železa, a predvsem i/ Kitajske. Iz rudnikov ob ustju Jang-ceja pa lahko upa na 5 milijonov ton železa na leto. Brez dvoma ie s tem preskrba Japonske i železom za vojne potrebe zagotovljena. Petroleja porabi Japonska na leto 4 milijone ton, a ga ima sama le 10 odstotkov te količine. Toda. kakor je preiskala ozemlje Standard Oil Copm., so v provinci Šansi v severni Kitajski takšna bogata najdišča petroleja, da utegne biti že s tem rešeno vprašanje japonskega petroleja. Baje pa je petrolej tudi v Sečuanu. mu 37 -so lilXO SLOGA TeJko pričakovan) tn »eJetJenl film 3« tui »Prepovedana glasba« < baritonom Tito Oobbl » trla v n 1 vloirl. Polesr njeea Marta Merrader. Loredana, Carlo Komano Predstav* od 14 30 nre datle Konec oh 20.15. rsu Ei 1XO UNION "" Filmsko delo U modemeca ilvljenja »Zapeljivka« V slavnih vlogah Adrlano Rimoldl, Dina Sassoli, Carlo Romano Id drugI... PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 In 18 16: ob nedeljah In oraznlklb ob 10 SO. 14 SO. 18 80 ln ob 18 80 rEU KINO M ATICA "" DVA FILMA DNEVNO: Ob delavnikih ob 14 30 in v nedeljo ob 10.30 • Pustolovci«. Ob delavnikih ob 18.30 ln v nedeljo ob 14.30, 16 30 In 18 30 »Krvava obzorja« IRiiitAlAUHki Napeta kriminalna zgodba z C HalOlOVCI varljetejsklml točkami, glasbo ln plesom. — Camllla Horn, Ita Kina, Ivan Petrovič. Ifviiiut NaJsenzactonalneJSI film sezone I nrvuVa - Lui.^a Ferida v vlogi boljfevl-ške komlsarke Darja l - Osvaldo OuZUrJa Valentl. Rolf VVanka, Valentina Corteset — Režijska In Igralska umetnina t Jordan Jovkovs Razsodba »Kaj praviš, dragec, ta ni kar tako. a? je rekel potihoma in hudomušno namignil z očesom proti ženski, ki je 6topala z voza. Tokmakčija ni odgovoril. Nehote se je zdrznil, kakor da mu je sedla na čelo zoprna muha. Pa Danail je bil neznanski šaljivec in upornik po naravi. Nekoč je že bil protestant, 6amo da je mogel nasprotovati pravoslavnim; ni se maral ubadati z nikakršnim delom in je ugonobil 6amega sebe, samo da bi pokazal, da ga je brat izigral pri delitvi dediščine po očetu; bil je gorak vsem prejšnjim in bodočim županom; oblasti ni priznaval in napadal vero. In ker ga je nekdanja spreobrnitev v protestantizem seznanila z evangelijem in s knjigami starega zakona, je belil govor s citati in uporabljal preroške izraze Veljal je za prifrknjenega in to mu je dajalo svobodo, da je vsakemu zabrusil naravnost v obraz, kar je hotel. »To pa ni kar tako, ka-li? Si jo prepoznal? Moj Bog, Marijina hči je. bogme, dragec, Marija ji je ime — mater si menda dobro jx>znal. Hahaha, poznal si jo. Abraham je stopil v 6vojo hišo in spoznal Saro, tako je pisano v 6v. pismu.« Danail je začel postajati presneto nadležen. Tokmakčija ga je raztreseno jx>gledal v oči, kakor bi se trudil razumeti, kaj mu govori. Danail je šepetaje ponovil: »Kaj je nisi 6jx>znal. 6em dejal. Marijina hči.« »A, taka je ta reč1« je kolikor mogoče mirno in ravnodušno odvrnil Tokmakčija. »Glej jo, glej! Danail Carladži. mladi ljudje naglo rastejo in človek jih le težko sledi.« »Omožena je z Andrejem,« je nadaljeval Danail, »prišla ga je gledat. Njena mati ni bila, da bi pljunil, toda tudi hči se ji ni izneverila...« Tokmakčija in Danail sta opazovala mlado ž«- Toda ovire, ki so jih povzročale Anglija, Amerika in tudi Franci|a pri japonskih načrtih za skupno sodelovanje Jajx>nske s Kitajsko, so bile tako 6ilne, da se taka razrešitev oskrbe petroleja ni mogla izvršiti Zato je bila Japonska prisiljena, da je začela pridobivati petrolej iz premoga. V oktobru leta 1038 so odprli v Fušunu tozadevno tvornico, drugo na Koreji in tretjo v Hinhovu. Brez dvoma se je Japonska tudi glede na petrolej zadostno preskrbela. Japonski manjka tudi kavčuk. Predvsem si ga nabavlja iz južnih jKikrajm. Umetna proizvodnja je tudi že v začetkih, prt čemer si pomagajo z vodnimi 6ilami Jaluja in Sungarija. Važna je ludi kavčukova proizvodnja v francoski lndokini. ki daje na leto 60.000 ton kavčuka. Tu ima Japonska izčrpen vir te snovi. Jeklene kovine, kot so vvolfram, mangan, moli-den. antimon, dal|e cink in svinec izdelujejo v mnogih kitajskih pokrajinah in so torej za Japonsko lahko dosegljive. Bombaža bi 6i lahko dobila iz Kitajske in prav tako volno, saj je v severni Kitajski do 30 milijonov ovac in kozi Za proizvodnjo rastlinske volne pa ima Jafionska na raz|x>lago tre so-jeve rastline v Mandžukuu. Zunanja trgovina Od zadnje svetovne vojne dalje, ki je spravila Jajionsko na svetovnem tržišču na prvo mesto, se dežela močno posveča izvozu. Zatorej jc že zgodaj spoznala veliki pomen trgovskega brodovja. S svojimi 2230 parniki in motornimi ladjami, kar je vsega skupaj 5,630.000 br. ton, je bila Japonska ob izbruhu te vojne za Anglijo in Združenimi ameriškimi državami na tretjem mestu. Važno je pa še, da 6f je japonsko l:gov-ko b'oOv;e še,'e v novejšem času tako razvilo in je torej povsem modtrno. Prirastek japonskega trgovskega brodovja, ki more na lastnih ladjah prevažati SO odslotkov Vfega izvoznega blaga, je bil v letih 19-S 39 s 024 COO br. tonami prvo na svetu. Japonska, Kitajska in USA. Ko je izbruhnila evropska vojna, je imelo to precejšnje posledice za Ja|X>nsko. Združene ameriške države 60 odpovedale Japonski trgovsko pogodbo, kar 60 že dolgo pre| namerjale, Anglija pa je poskrbela, da bi se zavrl in zatrl uvoz iz Japonske v druge države. Potem so Angleži zanetili v 6everni Kitajski valutno vojno med jenom in jua-nom, ki se je slednjič izcimila v bitko med funtom in jenom. Severni Američani 60 kaj kmalu poostrili gospodarsko borbo proti Japonski. Tekstilno blago je tvorilo poglavitne gospodarske zveze. Japonska je izvažala 6urovo svilo, a Severna Amerika ji je dajala bombaževino. Združene ameriške države so začele ovirati uvoz surove svile v 6voje države in 60 dalje prepovedale izvoz kuriva na Japonsko. Toda Japonska je že prej poskrbela, da bi glede na te surovine ne ostala na cedilu. Iz Južne Amerike je začela naročati bombaž, a za uvoz petroleja (nafte) ie sklenila obsežne pogodbe z Mehiko in Nizozemsko Indijo. S propadom •Francije pa je mogla Japonska svoj vpliv v Aziji zlasti še povečati z gospodarskim pronicanjem Francoske Indokine. Z raznimi drugimi gospodarskimi pogodbami in vojnimi jiohodi se je znala Japonska |x>vsod jx> Aziji tako zasidrati, da siiči ta njena borba pravi pravcati gospodarski revoluciji. Jajionska gospodarska jrot je jasno ?ačr'ana. Bistveno je določena po desetletki. ki je bila objavljena takrat, kakor je bila (»odpisana trozveza z Italijo in Nemčijo), japonska vlada je takrat izdala razglas: »Doba starega svetovnega gospodarstva, slo-nečega na svobodni trgovini, razpada v prah. Ca6 je. da Japonska preneha s starim gospodarskim načinom in si zgradi novo gospodarsko 6tavbo. Ja-lionska odvisnost od tretjih sil se mora omejiti na najmanjšo mero.« (»Volk. Beobachter«). Koliko vode »popijejo« drevesa? Profesor Slitike. Potem je j>oudaril. da je sedanji vojni jioložaj povsem različen od ix>!o/nia v prejšnji svetovni vojni, zakaj tedaj je bila Nemčija v boju proti sovražniku samo. Danes stoji na njeni strani tudi Japonska s svojo mornarico, ki ji ni enake. Turčija da nima samo močne vojske, pač pa da je tudi njen vojaški položaj izredno ugoden. »Zelo nte zanima,« je med drugim še povedal v tem svojem govoru pred japonskimi poslanci zunanji minister Tani, »kako se bo Turčija v bodoče zadržala, prepričan pa sem, da bodo voditelji Turčije modro vodili usodo svoje domovine.« .... Kupuje pri naših Insereniih Čitajte in širite »Slovenca«! rotrtega srca javljamo, da jo naja dobra teta, gospa mm JERAS roj. SVOLJŠAK vojna vdova danes 19. febr. ob pol 4. url zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Togrcb drage nam pokojnlce bo v nedeljo, 21. febr. ob pol 4. url iz hišo žalosti, Društvena ul. 17, na pokopališče v Stopanji vasi. Ljubljana-Moste, 19. februarja 1943. žalujoči sorodniki: TRŠANOVI, IvUGOVNIKOVI in SVOLJŠAKOVI. no, ki si je popravljala ruto na glavi in stopala k Andreju, ki je stal med biričema. Čeprav ji je bilo nerodno pred toliko tujih pogledov, je hodila pokonci, lahkotnim in ljubkim korakom, ki že sam človeku zmeša pamet. Pozdravila 6ta se preprosto, vzdržano in sramežljivo, kakor 6e pozdravljajo ljudje iz vasi, zlasti kadar niso 6ami. Rokovala 6ta se, jootem se je žena molče, s solznimi očmi in prisiljenim smehljajem ustavila dva tri korake pred možem. Danail je vzdihnil. Nenadno 6e je nekam zresnil in rekel: »Lepa je; ni, da bi kaj rekel. Toda slišiš, dragec, taka lepota je nevarna. Ne želim si je. Kdjr se ujame nanjo, 6e zlepa ne izmaže. Povem ti« — njegov glas je postal tišji »ta ženska je bila vzrok Rustemove 6mrti. Bes te plentaj, spravili so človeka s 6veta za prazen nič...« Tosmakčiia je zatrepetal, pre6unjen z bridko bolečino: skrivnost 6mrti njegovega sina mu je po dolgem času postala zdaj jasna, ko beli dan. A',i to je trajalo 6amo trenutek. Ni pomislil več niti malo r.a Rustemovo 6inrt, tudi Danailu ni odgovoril, tembolj ker jo je ta odkuril tako nepričakovano, kakor je prišel, in je, pozabivši prejšnjo otožnost, že pridigal n3 drugi strani. Tokmakčija ni nič slišal, ni se brigal, kaj 6e godi okoli njega. Gledal je mlado ženo in vsaka njena kretnja, vsaka brezpomembna matost mu je klicala v 6pomin nekaj tako bližnjega. Bilo mu je, kakor da mu na srce kapljajo ognjene kapljice in vzbujajo pekoče in sladke občutke. Ko pa je mlada žena z rokami zakrila obraz in obrnila glavo, očitno, da prikrije 6olze, kajti prsi so se ji čudovito hitro dvigale in upadale, tedaj je Tokmakčija globoko vzdihnil in začutil, da so 6e mu oči orosile. Vse, kar se je kasneje zgodilo, se mu je zdelo kakor sen. šel je in položil prisego pred hodžo, poslušal, kar so govorili sodniki, ne da bi kaj razumel. Nazadnje je prišla vrsta nanj. Preden 60 ga poklicali, se je obrnil in pogledal nazaj: tik vran-čev, poleg voza, pri katerem ni bilo 6edaj žive du- še, je 6tala ženska in gledala na njegovo stran. Obraza ji ni bilo mogoče uganiti, koga gleda. Ali Tokmakčija je jasno videl tiste oči, ki jih ni videl enkrat samkrat in ki jih je dobro poznal. Tisti hip je v njegovi duši zazvenela otožna melodija klarineta in videl je zrelo klasje, rdeč mak in lepo in mogočno ženo — ženo, ki je uprla vanj svoje črne oči. V teli očeh je bilo hrepenenje, so bile solze, je bila prošnja... Od te minute dalje je bil Tokmakčija miren in 6e je popolnoma obvladal. Zaslišal je 6voje ime, se oglasil in stopil k sodnikom. Sledila so običajna vprašanja, na katera je odgovarjal jasno in prepričevalno Slednjič je eden izmed sodnikov, ki je gledal pod naočniki, rekel: »Zdaj nam pokaži kod poteka resnična meja.« Tokmakčija je odgovoril, da morajo, če to zahtevajo od njega, iti tja gor, kjer je v zemljo vrasla skala. Sodniku je bilo prav in ljudje so se premaknili. Četudi je imel dobrih sedemdeset let, je Tokmakčija hitel nekaj korakov pred drugimi, zatiku-joč fci konec pasu. Široka ramena so ga delala zgrbljenega, črne obrvi so pokrivale v zemljo uprte oči, obraz je kazi! debel, mesnat nos, ki ga je obkrožala bela, natančno po šerijatu počesana in pristrižena brada. Nič ni bilo na njem, kar bi dalo slutiti nekdanjega bogataša; bombažna jopica mu je bila na komolcih zakrpana z velikimi zajilatami, hlače iz najcenejšega satena so bile oguljene in obledele; copate si te obul na boso nogo Ali kljub teniu je vsa njegova j»ostava izsevala nekaj plemenitega in častitljivega. Še je bilo čutiti na njem silo in veličino, kalere sijaj še ni popolnoma ugasnil. Kmetje, ki so hodili za njim in ga gledali, so čutili, da jim kri prešinja strah in spoštovanje. Na vrhu hriba se je Tokmakčija ustavil in stopil na kamen, ki ga je bil omenil. To je bil samorasel, z lišaii pokrit in v zemljo vkopan kamen — na zunaj kakor široka in gladka ploskev. Tokmakčija se je zravnal. Utrujen od hoje je malce težko dihal. »Te kraje,« je začel, ko 6e je odjoočil, »te kraje poznam tako dobro kakor svoje dvorišče. Ker 60 vsi zatajili dih, se je njegov mirni glas razlil zvon-ko in na široko. »Nekoč so bili Ia6t mojega očeta, dolgo vrsto let so bili tudi moji. Poznam jih. Dobro poznam tudi mejo, le da je v tistih časih bila zemlja nemara širša. Ljudje se niso pričkali za meje in jih nit-o zaznamenovali. Zaznamenovali 60 jih pač; da bi jih sploh ne, tega seveda ne morem reči. Zapisovali so jih v Kutuk-ketabu — carske knjige, teh pa ni tu ...« Prenehal je, da bi se počil, potem je spet podvzel: »Zakoni so bili tedaj v čislih. Pomnite, Kaj vam bom povedaK Hodili smo na lov. Kadar 6mo jo mahnili na to stran in prišli do tega kamna, 6mo ustavili konje in nismo napravili niti koraka naprej. Včasih je hrt etienii zajca samo korak čez mejo, pa ga nihče ni 6iitel [»brati. Bil je ujet že na tujem pašniku in zato ni bil več naš. Tak je bil zakon.« V gruči gosto zbitih kmetov je nekdo zakaš-ljal, drug se je dokaj glasno zasmejal. Sodnik se je obrnil pogledal okrog sebe in rekel Tokmakčiju: »Prav. Začni sedaj od tod in pojdi naravnost po meji!« Tokmakčija se je obrnil na eno stran in se pozorno razgledal, prav tako na drugo in tretjo. Potem je obstal, obrn jen proti jugu in za pičil pogled v eno točko, prekriža! roke na hrbtu in zakoračil naravnost naprej s takšnimi širokimi in ravnimi koraki, kakor po navadi kmetje merijo njive. Tedaj je zavladala taka osuplost, da prvi trenutek nihče ni mogel izdaviti besede. Kmetje so gledali in niso verjeli lastnim očem. Najbolj obupani so bili Bistričani. Tokmakčija namreč ni hodil po resnični meji, po tisti, ki bi jo po njihovem pričakovanju moral fiokazati, temveč se je je docela ognil. Zašel je na Kucijevo njivo in hodil po meji, ki jo je potegnil Andrej. Ce bi ga bil 6am Andrej poučil, bi menda ne napravil tako. (Dalje.) Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarji Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceniti