Bojan Brezigar: Združenja arhitektov in inženirjev ne zastopajo slovenske manjšine
/4
ZKB 0
1908-
Railiiiujeroo se.
www.zKb.it
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 16. MAJA 2010_
št. 115 (19.822) leto LXVI._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Tudi 55 let po podpisu ADP pravice manjšine le na papirju
Rado Gruden
V	Avstriji so se včeraj spomnili 55. obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP), s katero je Avstrija deset let po koncu druge svetovne vojne dobila povrnjeno polno suverenost.
V	ADP so v 7. členu tudi podrobno določili obveznosti Dunaja do slovenske manjšine. Če potegnemo črto pod več kot polstoletni obračun veljavnosti ADP, lahko ugotovimo, da je prav na področju pravic slovenske manjšine v Avstriji še veliko neizpolnjenega. To velja za vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov, rabo slovenščine kot uradnega jezika, šolstvo in na splošno za omogočanje razvoja kulturnih in drugih dejavnosti manjšine.
Da so 55 let po podpisu ADP (in 90 let po plebiscitu, ko je Avstrija dobila Koroško) pravice manjšine v veliki meri še vedno le na papirju, je razlogov veliko. Dunaju se namreč nikoli ni preveč mudilo pri reševanju teh vprašanj. K temu je treba dodati »pomoč« koroških oblasti, ki manjšino še danes vidijo predvsem kot problem in ne kot dodano vrednost. Tudi matična domovina, prej Jugoslavija in danes Slovenija, za interese Slovencev v Avstriji ni vedno vlekla pravih potez.
Je pa še eno dejstvo, ki je manjšini verjetno najbolj škodovalo; konf-liktnost v sami manjšini, ki je danes na višku. Če manjšinske organizacije ne bodo znale najti skupnega jezika pri najbolj vitalnih vprašanjih, ki jih zadevajo, se bo Dunaj lahko še naprej delal gluhega ob v zadnjem času vse pogostejših opozorilih iz Slovenije, na Koroškem pa bodo najbolj »nemško nacionalistično« usmerjene politične stranke lahko še naprej mirno zahtevale celo prepoved katere od manjšinskih organizacij.
TAJSKA - Včeraj v Bangkoku v spopadih z vojaki umrlo osem protestnikov
Protest prehaja v državljansko vojno
Premier Vejjajiva, ki je poslal na ulice vojake, ne popušča
GORICA - Aktualna razprava na pobudo SKGZ
Bodo italijansko-slovenski odnosi obšli nekdanji mejni prostor?
GORICA - Nekdanji mejni prostor Furlanije-Julijske krajine, Primorske in Istre si mora sam izboriti mesto v odnosih med Italijo in Slovenijo. Za to so potrebni konkretni razvojni načrti in tudi pogumne izbire, ki
jih ni videti na obzorju, je bilo slišati na srečanju Slovenske kulturno-go-spodarske zveze v goriškem Kulturnem domu.
Livio Semolič se je pogovarjal s poslancema v rimskem parlamentu
Robertom Antonionejem in Alessandrom Maranom ter s poslancem v slovenskem parlamentu Francom Jurijem (foto Bumbaca). Njihova stališča so bila realistična in vredna razmisleka.
Na 3. strani
velik poletni vrt z 200 mesti in udobno notranjo dvorano
Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas!
Ul. Eremo 259 - 5 min. od Katinare, 100m od parka Revoltella • Tel. 040/910342
BANGKOK - Tajska vlada ne bo odstopila od aktivnosti za umiritev pro-tivladnih protestnikov v Bangkoku, je včeraj zatrdil tajski premier Abhisit Vejjajiva. Pri tem je izrazil obžalovanje zaradi »velikega števila« žrtev operacije, ki jo je v četrtek ponoči začela tajska vojska proti t.i. rdečesrajčnikom. V spopadih med vojsko in protivladnimi demonstranti je bilo doslej ubitih najmanj trideset ljudi, okrog tristo pa jih je bilo poškodovanih. ZDA, Velika Britanija in Kanada so zaprle svoja veleposlaništva v tajski prestolnici, večina držav pa odsvetuje potovanja v to azijsko državo.
Na 26. strani
Mirošič tudi uradno veleposlanik v Rimu
Na 3. strani
Na Goriškem mnoga podjetja brez naročil
Na 9. strani
»V Gorici vsako leto ministri z Balkana«
Na 9. strani
Bor Radenska se bo moral še truditi
Na 22. strani
Miramar: odprli razstavo Joana Miroja
Na 23. strani
5 lov i k
SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ
Ciklus seminarjev
KRIZA: KAKO NAPR£J?
sobota, 22.05.2010,
10.00
Tumova dvorana (Kbcenter) Korzo Verdi 51 - Gorica
Matija Gergolet
An a I is i; pri Gol d. man
www.slovik.orginfo@slovik.org
2
Nedelja, 16. maja 2010
ALPE-JADRAN
/
ZADRUGA PRIMORSKI DNEVNIK - Pogovor s predsednikom Acem Mermoljo
Ne zamišljam si naše skupnosti brez Primorskega dnevnika
Po treh (uspešnih) mandatih Mermolja ne bo več na čelu zadruge
TRST - Med Slovenci v Italiji verjetno ni veliko ustanov, ki bi imele tako množično članstvo, kot zadruga Primorski dnevnik. Kot je znano, obstaja zadruga od leta 1997, ko se je dnevnik izkopal iz ene najhujših finančnih kriz, odkar izhaja. Takrat je dnevnik dobil novo, množično obliko lastništva, upravljanje časopisa pa je zadruga zaupala založniškemu podjetju DZP-PRAE. Zadruga ima vsako leto redni občni zbor, vsake tri leta pa je občni zbor volilnega značaja in izvoli novo vodstvo, oziroma devetčlanski upravni odbor. Letos je občni zbor volilni, poleg novega odbora pa bo zadruga, tako kot doslej, dobila tudi tri nadzornike.
Ob današnjem občnem zboru zadruge Primorski dnevnik, ki se začenja ob 9.30 v dvorani prosvetnega doma na Opčinah, smo postavili nekaj vprašanj dosedanjemu predsedniku zadruge Acetu Mermolji. Na čelu zadruge je od leta 2003, tokrat pa ga ni več na seznamu kandidatov. Naj še dodamo, da sta tako zadruga kot poverjeni upravitelj družba DZP-PRAE v vseh teh letih izkazovali pozitivno bilanco pri upravljanju Primorskega dnevnika.
Predsednik, Primorski dnevnik je pravkar zabeležil 65-letnico izhajanja. Kakšni občutki te navdajajo ob tem pomembnem jubileju?
Gre za ogromen napor ljudi, ki so Dnevnik ustvarjali, ga raznašali in seveda kupovali. Gre za dosežek posameznikov in skupnosti, saj je bilo potrebno prebroditi ničkoliko težav, ovir in nasprotovanj. Ko je cil jasen, je to možno storiti. Čutim se eden izmed te množice slovenskih obrazov.
Kako ocenjuješ finančni položaja dnevnika pred občnim zborom zadruge?
Bilanca podjetja DZP-PRAE, ki sem jo v imenu Zadruge Primorski dnevnik odobril na občnem zboru imenovane založniške družbe, ostaja
»Spoštujem delo vseh, ki so na dnevniku: od stavcev do uradnic in novinarjev. Mladim pa bi svetovaal nekaj: ne prepustite se govoričenju in pavšalnim mnenjem. Svoboda ni v tem, da pišeš, kar ti pade na misel, ali o tem, kar si slišal. V osnovi pisanja morajo biti stvarni podatki in analize, nato lahko vsak poda določeno interpretacijo.«
kroma
rahlo pozitivna. To ne pomeni da ni bilo in da ne bo finančnih težav. Primorskemu dnevniku je usojeno živeti v negotovosti in to kot ostalim slovenskim organizacijam in ustanovam. V tej krizi nismo edini.
Kakšno prihodnost lahko napoveduješ dnevniku glede na sedanje finančne okoliščine in finančne težave?
Sem jo že. V resnici napovedujejo italijanski finančni zakoni in rebalansi vsako leto krčenje sredstev in torej pomoči časopisom, med katerimi je tudi PD. Brez javne podpore PD ne more živeti. Mimo vseh političnih implikaciji je danes Italija država z mnogimi finančnimi problemi in bo morala nekaj storiti, da ne zdrkne v vice Grčije, Portugalske, Španije. Kaj bo naredila? Bo rezala izdatke. Možno je, da bodo pod »škarjami« tudi časopisi in med njimi Primorski dnevnik. Potem se bo treba truditi, da do tega ne pride.
V času finančne stiske, ki pesti manjšino (in ne samo njo) je veli-
kokrat slišati, da je treba določiti prioritete. Ali sodi po tvoji oceni Primorski dnevnik med prioritete?
Ne zamišljam si naše skupnosti brez Primorskega dnevnika. Primorski dnevnik pa je del našega kulturno-medijskega sistema in mora sodelovati pri iskanju rešitev. DZP/PRAE je zelo dobro upravljano podjetje in ima dober odbor. Direktor Pavel Mahor-čič je odličen direktor. Ni povsod tako. Če pa bo jutri potrebno še kaj stisniti, boste in bomo morali vsi kaj žrtvovati. Dnevnik je prioriteta, ni pa srečen otok sredi nevihte.
Na pisanje dnevnika je veliko pripomb, pozitivnih in tudi polemičnih. Misliš, da pristop in vsebina časopisa odgovarjata pričakovanjem?
Spoštujem delo vseh, ki so na dnevniku: od stavcev, do uradnic in novinarjev. Mladim pa bi svetoval nekaj: ne prepustite se govoričenju in pavšalnim mnenjem. Svoboda ni v tem, da pišeš, kar ti pade na misel ali o tem, kar si slišal. V osnovi pisanja morajo biti stvarni podatki in analize,
nato lahko vsak poda določeno interpretacijo. S Primorskim dnevnikom moramo vsi rasti, dnevnik mora pomagati ljudem razumeti dogajanje in probleme. Omenili ste prioritete. Vsi se z njimi strinjajo, mnogi pa avtomatično menijo, da so sami apriorna prioriteta in sebi sploh ne zastavljajo kakih vprašanj. Ob tem je res, da opažam med ljudmi in odgovornimi streznitev in iskanje rešitev.
Zadruga bralcev je dejansko množični lastnik časopisa. Se je ta formula po tvoji oceni obnesla?
Brez Zadruge ne bi bilo Primorskega dnevnika. Potonil bi z dolgovi neuspelega poskusa dvojčka Primor-ski-Republika. Brez množičnega in skupnega nastopa Slovencev v Italiji ter posledičnega političnega učinka (spominjam se na srečanje Kučan-Scalfaro) bi banke ne posodile denarja. Pa tudi pozneje je Odbor Zadruge omilil najrazličnejša »zunanja« trenja in pritiske, imel je srečanja, interveniral pri reševanju kriz in stisk. Vsega nismo obešali na veliki zvon, ker nismo želeli neke reklame, ampak doseči rezultate.
Predsednik zadruge si več let in kaže, da se poslavljaš od funkcije. Kako ocenjuješ to izkušnjo in kaj zapuščaš svojim naslednikom v dediščino?
Nič ne kaže, odhajam, ker je tako prav. Kaj puščam v dediščino? Puščam Zadrugo, Primorski dnevnik in bodoče probleme. Vse se zdi samoumevno, a ni tako. Bil sem ponosen, da mi je bila dana čast predsedovati množični zadrugi, ki ima v lasti Primorski dnevnik. Moti pa se, kdor meni, da mi je bilo vedno lahko. Predsedstvo zadruge ti ne daje posebnega blišča in vidljivosti, zahteva pa, da se spopadaš s kar lepim številom problemov, čeprav zadruga Dnevnika ne upravlja direktno. To je dolžnost DZP/PRAE. Zadruga kot lastnik daje osnovne smernice in čuva svojo lastnino. (du)
celovec
Predsednica FUENS obiskala koroško EL
CELOVEC - Ob priliki kongresa Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), ki se zaključuje v Ljubljani in katerega osrednja tema je politična participacija narodnih manjšin v Evropi, se je podpredsednica FUENS Martha Stocker na sedežu Enotne liste (EL) v Celovcu sestala z vrhom EL pod vodstvom predsednika Vladimirja Smrtnika.
Martha Stocker, ki je tudi podpredsednica Južnotirolske ljudske stranke (SVP), in Vladimir Smrtnik sta izrazila pričakovanje, da bo kongres FUENS sprejel v svojem zaključnem dokumentu tudi zahtevo po zajamčenem zastopstvu narodnih manjšin v političnih organih v posameznih deželah in državah. To zahtevo naj FUENS, tako Stocker in Smrtnik, ustrezno zahteva tudi na ravni Evropske unije kot enega najosnovnejših standardov evropske manjšinske zaščite. Sicer pa sta Stockerjeva in Smrtnik z zadovoljstvom ugotovila, da sodelovanje med narodnostnima strankama SVP in EL dobro uspeva ter se dogovorila za še tesnejše sodelovanje.
Za takšno sodelovanje se je Smrtnik dogovoril tudi s predsednikom stranke danske narodne skupnosti v Nemčiji „Südschleswigscher Wählerverband« (SSW) Femmingu Meyerju, ki se bo prav tako udeležil kongresa FUENS v Ljubljani. Stranka SSW je na zadnjih deželnih volitvah leta 2009 v Schleswig-Holsteinu podvojila število poslancev v deželnem zboru in obenem zbrala skoraj 70.000 glasov. Fem-ming Meyer je ob tem poudaril, da je delovanje SSW uspešno predvsem iz dveh razlogov: prvič, ker se SSW jasno deklarira kot stranka danske manjšine, drugič, ker se dosledno pojmuje kot regionalna stranka. „Prav zato, ker delujemo na teh dveh temeljih in ju ne izključujemo, smo najbolj verodostojna regionalna stranka, ki uživa zaupanje tudi pri mnogih pripadnikih večine,»! je poudaril predsednik SSW Meyer, ki je EL povabil na obisk v Nemčijo. (I.L.)
Vabilo na občni zbor Zadruge PD
Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik d.z., sklicuje redni občni zbor v drugem sklicanju
DANES, 16. MAJA 2010, ob 9.30 v PROSVETNEM DOMU na OPČINAH, Ul. RICREATORIO 1, OPČINE, TRST. Volilno pravico imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v Zadrugo pred 30. januarjem 2010. Ob prijavi na občnem zboru bo moral vsak član
predložiti izkaznico, kot dokaz članstva v Zadrugi PD oziroma veljaven osebni dokument.
Član, ki se občnega zbora ne more osebno udeležiti, lahko pooblasti drugega člana, da ga zastopa. Zato mora izstriči ob strani objavljeno pooblastilo, ga izpolniti z imenom in priimkom, za članice tudi z dekliškim priimkom, s številko izkaznice in podpisati. Pooblastilo lahko tudi prepiše in podpiše. Na osnovi pravilnika ima
vsak član - fizična oseba pravico, da zastopa največ pet drugih članov - fizičnih oseb.
Društva in pravne osebe zastopa predsednik. Če zastopstvo prevzame odbornik, mora predložiti izjavo, s katero ga je predsednik pooblastil. V pooblastilu morajo biti navedeni ime in priimek, datum in kraj rojstva ter funkcija pooblaščenega.
Upravni odbor Zadruge PD
Dnevni red:
l.otvoritev, namestitev predsedstva, zapisnikarja, izvolitev verifika-cijske in volilne komisije;
2.	poročilo Upravnega sveta o poslovnem letu 2009;
3.	predstavitev redne bilance za leto 2009;
4.poročilo	Nadzornega odbora;
5.	razprava in odobritev redne bilance za leto 2009;
6.	predstavitev kandidatov in programov za nov upravni svet, razprava;
7.	izvolitev novega upravnega sveta in določitev honorarjev.
POOBLASTILO
Podpisani/a..................................
(članska izkaznica št.................)
pooblaščam člana/ico...........................................................................................
da me zastopa na rednem občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik v drugem sklicanju v nedeljo, 16. maja 2010, ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 1, Trst in že vnaprej odobrim njegove/njene odločitve.
Datum................................................................Podpis .
Zadruga Primorski dnevnik s.c.p.a - d.z.
k
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 16. maja 2010
3
GORICA - Na pobudo SKGZ razprava o odnosih med Italijo in Slovenijo
Nekdanji mejni prostor si mora sam izboriti svojo vlogo
»Odnosi med FJK in Ljubljano so danes v glavnem kurtoazni« - Peti koridor utopija?
GORICA - Nekdanji mejni prostor, v katerega uvrščamo Furlanijo-Julijsko krajino, Istro in Primorsko, si bo moral sam izboriti aktivno vlogo v odnosih med Italijo in Slovenijo. To je ugotovitev, ki je prevladala na petkovem Evropskem večeru Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, posvečenim odnosom med sosednjima državama. Na vprašanja Livia Semoliča so odgovarjali poslanci Alessandro Maran, Roberto Antonione in Franco Juri. Ma-ran je član poslanske komisije za zunanjo politiko, Antonione je bil pod-tajnik na zunanjem ministrstvu, Juri je podpredsednik zunanjepolitične komisije slovenskega parlamenta. Vsi trije so prepričani, da zemljepisna lega ni več glavni pogoj za sodelovanje, ki zahteva konkretne načrte in gospodarsko integracijo.
Parlamentarci soglašajo, da so odnosi med državama dobri in da je njihov objektivni okvir boljši kot v preteklosti. Juri je prepričan, da ima Slovenija od štirih sosedov najboljše odnose prav z Italijo, sodelovanje pa ni doseglo pričakovanj ljudi, ki živijo ob nekdanji meji. Smo v nekakšni sivi coni, tudi zato, ker je vzdušje v naših krajih še vedno obremenjeno s preteklostjo. In kaj narediti, da se bodo stvari obrnile v pravo smer?
Maran je prepričan, da je politika dialoga sicer plemenita, a sama sebi namen, če je ne spremljajo konkretni načrti. Navedel je primer hitre železnice v okviru petega evropskega koridorja, ki postaja vse bolj utopija. Italija pod silo razmer krepi koridor na relaciji Verona-Brener, v piemontski dolini Susa na meji s Francijo so doslej zgradili le dva kilometra hitre železnice, gradbena dela pa potekajo pod nadzorom policije. Antonione je bil še bolj realist. Odnose med FJK in Slovenijo je označil za formalne in kurtoazne, saj se obe državi hočeta komunicirati na ravni državnih vlad. Poslanec Ljudstva svobode je prepričan, da Trst nima več nobene besede pri rimski zunanji politiki, kar se mu zdi dobro.
Italija in Slovenija zelo dobro sodelujeta v politiki do držav nekdanje Jugoslavije, ki vštevši Albanijo sedaj označujejo kot zahodni Balkan. Ljubljana in Rim sta glede tega že postala neke vrste strateška partnerja, kot pričajo npr. skupna prizadevanja zunanjih ministrov Franca Frattinija in Samuela Žbogarja za odpravo vizumov za državljane Bosne in Hercegovine. V igri ni samo BIH, skupni interesi se pojavljajo tudi v Črni gori, Srbiji in Makedoniji. Skratka, dogaja se marsikaj, a ne v naši neposredni bližini.
Maran in Antonione nista ravno optimista, da se bodo naši kraji kaj hitro »predramili«, medtem ko Juri vidi možnost konkretnih korakov na severnem Jadranu. V Tržaškem zalivu se po eni strani kopičijo problemi in strahovi (Juri meni, da so legitimni, a odvečni), po drugi razvojne možnosti, ki pa zahtevajo dolge čase. In čas ni ravno naš zaveznik, je prepričan Maran, goriški poslanec Demokratske stranke. Potreben bi bil velik preskok, ki ga FJK trenutno ni sposobna narediti, tudi slovenska Primorska pa ne kaže velikih zanimanj v to smer.
Semolič je opozoril tudi na Slovence v Italiji in Italijane v Sloveniji. Juri je zadovoljen, da se retorično ne govori več o manjšinah kot o mostovih med državama. Obe manjšini, ki dobro sodelujeta, se danes soočata z novimi problemi in izzivi, ki so vezani tudi na vse večjo število narodno mešanih družin v obeh skupnostih. Slovenija, je dejal poslanec stranke Zares, popolnoma podpira boj Slovencev na Videmskem za prihodnost špetrske dvojezične šole. Antonione je dejal, da bi morala Rim in Ljubljana poiskati nove in trajne mehanizme za finančno podporo obema manjšinama.
S.T.
Bodo naši kraji sploh kdaj doživeli posodobitev železniškega omrežja
kroma
ITALIJA-SLOVENIJA - V Trstu 24. maja
Podpisali bodo medržavni sporazum za jedrsko varnost
Podsekretar Menia napovedal prihod obeh ministrov za okolje
TRST - Italija in Slovenija bosta 24. maja v Trstu podpisali meddržavni sporazum o sodelovanju na področju jedrske varnosti, je včeraj v Trstu povedal podsekretar na rimskem ministrstvu za okolje Roberto Menia. Sporazum bosta predvidema podpisala italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo in njen slovenski kolega Roko Žarnič.
»Veliko tem bo v razpravi,« je dodal Menia. »Pogovori bodo zadevali vprašanja, kot so plinski terminali, razvoj pristanišč in seveda jedrske energije.« V zvezi s tem je predstavnik italijanske vlade še pojasnil, da ni nobenih novosti v zvezi z lokacijo jedrskih elektrarn v Italiji. »Kdorkoli trdi, da so bile lokacije že izbrane, govori popolno neresnico,« je še zagotovil Menia.
Kot omenjeno, bo 24. maja v Trstu tekla beseda tudi o pristaniščih, seveda z okoljskega vidika, saj v Ljubljani čakajo na mnenje Italije glede državnega prostorskega načrta za ko-
prsko pristanišče. O sodelovanju se-vernojadranskih pristanišč pa je včeraj na mednarodni konferenci z naslovom Združeni v Sredozemlju, ki poteka v Palermu, govoril predsednik Dežele FJK Renzo Tondo. Dejal je, da je treba najti »oblike sodelovanja med pristanišči od Ravenne do Reke, ki tvorijo najbolj severni sredozemski pristaniški sistem«. V vlogi predsedujočega delovni skupnosti Alpe-Jadran je Tondo spomnil, da pristanišča severnega Jadrana predstavljajo »naravne pristane na liniji, ki iz Kitajske in Indije prek Sueza pride v osrčje evropske celine in omogoča prihranek petih dni plovbe v primerjavi s sever-noevropskimi pristanišči.« Da bi lahko razvili te potencialne prednosti, pa moramo razviti ustrezne cestne in železniške prometne infrastrukture in zagotoviti učinkovite logistične storitve, da bo mogoče priti do evropskih trgov po konkurenčnih cenah, je dodal predsednik FJK.
DEŽELA FJK
Danes in jutri upravne volitve v devetih občinah
TRST - Danes in jutri bodo v devetih občinah Furlanije-Julijske krajine volitve za izvolitev prav tolikih občinskih svetov in županov. Skupaj bo na volišča poklicano 32.035 volilcev, od tega 15.605 moških in 16.430 žensk, 5092 volilcev pa ima stalno bivališče v tujini. Volišča bodo odprli v občinah Čedad, Premariacco, Varmo in Visco v videmski pokrajini ter Barcis, Caneva, Claut, Montereale Val-cellina in Travesio v pokrajini Pordenon.
Najpomembnejša občina v tem volilnem krogu je Čedad z 9988 volilnimi upravičenci, ki je tudi edina s političnega vidika zanimiva občina. Tam namreč ni uspel skupen volilni nastop Demokratske stranke in Italije vrednot, saj se stranki nista sporazumeli za enotnega županskega kandidata, ki naj bi bil poslanec Di Pietrove stranke Carlo Monai. Demokrati so se namreč odločili za svojo kandidatko Mario Cristino Novelli, medtem ko Ljudstvo svobode v zavezništvu s Severno ligo in UDC kandidira za župana Stefana Ballocha. Izraz desne sredine je bil tudi dosedanji župan Attilio Vuga.
SLOVENIJA ■	v • v
Mirosic potuje v Rim
Iztok Mirošič
LJUBLJANA - Iztok Mirošič bo v prihodnjih dneh uradno prevzel dolžnosti novega veleposlanika Slovenije v Italiji. Mirošič je namreč uspešno prestal zaslišanje pred komisijo slovenskega državnega zbora za zunanje zadeve. Doživel je podporo parlamentarcev vladne večine in opozicije, nihče pa ni glasoval proti njegovemu imenovanju. Mirošič bo v Rimu nasledil Andreja Capudra.
Novoimenovani slovenski veleposlanik v Italiji je trenutno vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za evropske zadeve in politično bilatera-lo na zunanjem ministrstvu. Pred dobrim letom se je vrnil z veleposlaniškega mesta v Londonu, v preteklosti pa je bil med drugim šef kabineta takratnega ministra Dimitrija Rupla in državni sekretar na zunanjem ministrstvu. Doma je iz Lokve na Krasu, njegov oče Drago je nekdanji diplomat, svojčas pa je bil jugoslovanski generalni konzul v Trstu.
Podpredsednik parlamentarne komisije Franco Juri, ki je vodil sejo, je dejal, da je Mirošič na zaslišanju dokazal kompe-tentnost in zelo dobro poznavanje italijanskih razmer ter odnosov med državama. »Ob vseh teh polemikah in zdrahah v zvezi z arbitražnim sporazumom s Hrvaško smo dokazali enotnost vsaj pri izbiri lastnih diplomatov,« je za Delo povedal Juri.
Na isti seji so poslanci prižgali zeleno luč za novega slovenskega veleposlanika v Zagrebu Vojka Volka. Gre za izkušenega diplomata, ki je svojčas vodil slovensko ambasado v Rimu.
LINZ - Celovška Zveza bank in SGZ podudnika srečanja
Manjšina kot posrednik sodelovanja med Slovenijo in deželo Zgornjo Avstrijo
LINZ - V zgornjeavstrijski prestolnici Linz ob Donavi so se na poslovnem pogovoru sestali veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji Aleksander Geržina, generalni direktor deželne Raiffeisennove banke v Zgornji Avstriji Ludwig Scharinger ter predstavniki Slovenske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca, Slovenskega poslovnega kluba v Avstriji (SPK) in osrednje bančne ustanove koroških Slovencev Zveze bank. Osrednja tema sestanka je bila poglobitev medsebojnega sodelovanja med avstrijsko zvezno deželo Zgornjo Avstrijo in Republiko Slovenijo, pomembno vloga pa da naj bi pri tem prevzele tudi gospodarske ustanove slovenske manjšine v Avstriji, kot so to Zveza bank, SGZ in SPK.
Poslovnega pogovora na pobudo Zveze bank v Celovcu so se udeležili še predsednik in podpredsednik upravnega odbor Zveze bank Felix Wieser in Marian Wakounig ter predsednik SGZ Benjamin Wakounig. (I.L.)
4 Nedelja, 16. maja 2010
APrimorski
r	dnevnik
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
PARITETNI ODBOR - Stališče predsednika Brezigarja o dogajanjih v tržaškem občinskem svetu
»Dvomim, da poklicne zbornice zastopajo slovensko manjšino«
Smešno si je domišljati, da bo delo odbora urejala katerakoli občina, meni Brezigar
Na tržaški občini je bila v zadnjem tednu obširna razprava o izvajanju 21. člena zakona za zaščito slovenske manjšine, ki določa, da mora biti v posvetovalnih telesih krajevnih uprav ustrezno zastopana slovenska manjšina. Glede na izvajanje tega člena je jeseni lanskega leta paritetni odbor z okrožnico opozoril vseh 32 občin, vključenih v območje zaščite slovenske manjšine, tri pokrajine in deželo na neizvajanje omenjenega člena zakona. To je odbor naredil z namenom, da bi preprečil morebitne negativne posledice, ki bi jih lahko utrpele javne uprave zaradi neizvajanja tega člena, če bi prišlo do sodnih postopkov v zvezi z njihovimi sklepi. V isti okrožnici je paritetni odbor opozoril, da je deželni zakon štev. 26 v prehodnem določilu navedel organizaciji SKGZ in SSO za predstavniški organizaciji manjšine, piše v sporočilu predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar.
Odbor ni želel nikogar prisiliti
S tem odbor ni želel nobene ustanove prisiliti, da zaprosi prav ti dve organizaciji za imenovanje predstavnika ali predstavnikov v posvetovalna telesa, ampak je želel samo olajšati postopek. Ker namreč zakon o zaščiti manjšine govori o »ustreznem zastopstvu«, mora paritetni odbor za izdajo soglasja preveriti, ali gre res za zastopstvo in ali je to zastopstvo ustrezno. Nekatere ustanove, na primer Dežela, vključujejo v posvetovalna telesa predstavnike drugih organizacij, npr. Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ali Kmečke zveze, in v teh primerih bo moral paritetni odbor posamično preveriti reprezentativnost organizacij. V primeru SKGZ in SSO to ni potrebno, ker je slednja že določena z zakonom. Odtod navedba krovnih organizacij v okrožnici kot napotilo javnim upravam za poenostavitev oziroma skrajšanje postopka imenovanja.
V primeru, ki ga je obravnavala tržaška Občina, se je zgodilo natanko to: Občina je odboru poslala sklep, s katerim je imenovala v komisijo za okolje enega predstavnika manjšine, ki naj bi ga izbrala izmed treh kandidatov, ki bi ju skupno
Na novem sedežu Mestnega naravoslovnega muzeja (Civico museo di storia naturale) v (Ul. Tominz 4 v Trstu se nadaljujejo operacije montaže velikih okostij, ki sestavljajo muzejsko zbirko. Dela za prenos in sestavljanje okostij iz palače Biserini na Trgu Hortis na nov muzejski sedež koordinirata tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco in direktor tržaških naravoslovnih muzejev Sergio Dolce.
Takoj ko se je končala montaža okostja afriškega slona, se je v režiji zadruge Cooperativa Arianna začelo sestavljanje okostja boreal-nega kita (Balaenoptera physalus), ki je s svojo 15-metrsko dolžino eden največjih in najbolj sugestivnih muzejskih eksponatov.
Repert je ostanek živali, je leta 1908 nasedla na plaži obale Cinque Terre. Njegovo okostje so dokončno sestavili v petek, dela pa je vodil direktor naravoslovnih muzejev Sergio Dolce.
Paritetni odbor za slovensko manjšino na eni izmed zadnjih sej
kroma
predlagali SKGZ in SSO. Na ta predlog je paritetni odbor izdal soglasje in s tem opravil svojo nalogo.
Paritetni odbor se namreč ne more ukvarjati z imeni predlaganih predstavnikov. Zakon govori o predstavništvu, kar pomeni, da je - za zadostitev zakonskemu določilu - treba preveriti predstavniško raven organizacije oziroma organizacij, ki imenujejo svoje predstavnike. V nobenem primeru pa ne imen predlaganih kandidatov, ki sodijo v izključno prisotnost predlagatelja oz. predlagateljev, v danem primeru SKGZ in SSO. Paritetni odbor z imeni sploh ni bil seznanjen in te informacije tudi ni zahteval, ker je svoje delo v zvezi s tem že opravil.
Ne bomo pristali na nobeno barantanje
Razprava, ki se je razvila v občinskem svetu je, kot je bilo razbrati iz poročil v medijih, zadevala postopek za nadaljnja imenovanja. Kar zadeva paritetni odbor, bo postopek ostal nespremenjen: občina, pokrajina ali dežela bo predlagala predstavniško organizacijo, ki bo ime-
novala svojega predstavnika, in paritetni odbor bo svoje soglasje osnoval izključno glede na predlagano predstavniško telo in se v nobenem primeru ne bo ukvarjal z imeni predlaganih kandidatov. Predlagatelj (v tem primeru občina) ima seveda pravico, da zaradi strokovnosti posvetovalnega telesa določi značilnosti predlaganih kandidatov, na primer njihovo strokovno kvalifikacijo, ki se v nekaterih primerih lahko tudi prekriva s članstvom v poklicnih zbornicah, jasno pa je, da lahko kandidate predlaga samo organizacija, ki je reprezentativna za slovensko manjšino in to reprezentativnost mora paritetni odbor preveriti. Predsednik paritetnega odbora ne more napovedovati, kako se bo odbor odločal v posamičnih primerih, vendar sem na avdiciji v pristojni občinski komisiji jasno povedal, da dvomim, da bo odbor zbornici arhitektov ali inženirjev priznal reprezentativnost slovenske manjšine.
Glede tega torej ne more biti in ne bo nobenega barantanja. Občina ima pravico, da organizira svoja posvetovalna telesa glede na lastne potrebe. Paritetni odbor nima pravnih sredstev, da katerokoli upravo prisili k izvajanju 21. člena za-
ščitnega zakona. Uprave odločajo po lastni presoji, si za to prevzemajo odgovornost in nosijo tudi morebitne posledice. Paritetni odbor pa bo presojal posamične predloge in odločal o njihovi skladnosti z zakonom in njihovi vsebinski ustreznosti, za kar je pač pristojen.
Naših postopkov ne bodo urejale občine
Paritetni odbor je bil ustanovljen z zakonom, njegovo delovanje urejata dva poslovnika: eden je bil sprejet z odlokom predsednika vlade, drugi z odlokom predsednika dežele. Za zakonitost njegovih sklepov jamči tajništvo, ki ga sestavljata visoka funkcionarja predsedstva vlade in Dežele. Smešno si je domišljati, da bo postopke delovanja paritetnega odbora po lastni presoji urejala katerakoli občina, pa čeprav gre za najpomembnejšo občino v deželi.
Vsak sklep v zvezi s postopkom imenovanj, ki bi ga sprejela katera izmed uprav, je torej brezpredmeten in v nobenem primeru na zavezuje paritetnega odbora, meni Brezigar.
Jutri aktualno soočenje o novih učnih smereh
V dvorani Igro Gruden v Nabreži-ni bo jutri ob 17.30 javna debata na temo Nove višješolske učne smeri: priložnost ali problem? Govorili bodo senatorka Tamara Blažina, ravnateljice Milena Padovan, Loredana Guštin in Mihaela Pirih, tržaška pokrajinska odbornica za šolstvo Adele Pino ter gospodarstvenika Boris Peric (KB 1909) in Andrej Šik (SDGZ). Srečanje prireja deželna koordinacija Slovencev Demokratske stranke v vidiku šolske reforme, ki bo zadevala tudi slovensko šolstvo v Italiji.
Danes na Kontovelu čistilna akcija tabornikov
Taborniki družine Šumečih borov s Proseka in Kontovela bodo danes priredili čistilno akcijo na Konto-velu. Šlo bo za popoldanski čistilni sprehod po vasi, na katerega so vabljeni vsi člani in vaščani obeh vasi. Zbirališče bo ob 15. uri pri kontovelski mlaki. Udeleženci sprehoda naj s sabo prinesejo delovne rokavice in veliko dobre volje.
V Nabrežini srečanje o sladkorni bolezni
Združenje prostovoljcev Devin-Nabrežina-Križ in združenja sladkornih bolnikov prirejata jutri v Grudnovi hiši v Nabrežini informativno srečanje o sladkorni bolezni. Govorili bodo predsednik združenja sladkornih bolnikov Marino Vocci, zdravnika Alessandra Petrucco in Elsa del Forno ter Daniela Pallotta, predstavnica Občine Devin-Nabrežina, ki je pokrovitelj pobude. Začetek ob 15.30.
Zakon proti vsem, ki zanikajo fojbe?
Ezulsko združenje Unija Istranov je prepričano, da bo italijanski parlament v kratkem odobril zakon proti »vsem, ki zanikajo obstoj fojb«. Zakon podpira Lega Nazio-nale, nasprotuje pa mu ezulska zveza Venezia Giulia-Dalmazia, ki pravi, da bi tako zasnovana zakonodaja močno omejila svobodo izražanja in tudi zgodovinsko raziskovanje.
Razpisa za izplačilo prispevkov za najemnino
Občina Devin-Nabrežina sporoča, da na podlagi 11. člena zakona 431/1998 in 6. člena DZ 6/2003 razpisuje natečaj za izplačilo prispevkov za znižanje najemnin za stanovanjske nepremičnine. Razpis velja za družine z bivališčem v občini Devin-Nabrežina, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2009. Prošnjo je treba vložiti na ustreznem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago od 18. maja na spletni strani: www.comune.duino-aurisina.it/bandi ter v uradu za socialno službo Občine Devin-Na-brežina (Sesljan, Naselje sv. Mavra št. 124, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17. ure. Rok za vložitev prošenj zapade 18. junija ob 12. uri.
Drugi podoben razpis je namenjen javnim ali zasebnim osebkom, ki so lastniki nepremičnine v občini De-vin-Nabrežina in dajejo v najem manj premožnim najemnikom neoddana stanovanja, na podlagi drugega stavka 6. člena DZ 6/2003. Pravila in napotki za vložitev prošnje se od prvega omenjenega razpisa ne razlikujejo.
MUZEJI - V okviru preselitve Mestnega naravoslovnega muzeja v nov sedež
Borealni kit z začetka prejšnjega stoletja ponovno na ogled v novem muzeju v Ul. Tominz
Zaključne faze sestavljanja 15 metrov dolgega kitovega okostja na novem muzejskem sedežu
kroma
/
TRST
Nedelja, 16. maja 2010
5
ŠKEDENJ - Prihodnji petek slovesnost na dvorišču domače osnovne šole
Že okroglih trideset let z imenom Ivana Grbca
Na petkovi proslavi bogat kulturni spored - V pripravi tudi nova brošura
Potem ko so pred nedavnim v Zgoniku obhajali tridesetletnico poimenovanja zgoniške in saleške osnovne šole po 1. maju 1945 in Lojzetu Kokoravcu-Gorazdu, bodo enak jubilej v kratkem obhajali tudi v Škednju, kjer bodo prihodnji petek, 21. maja, praznovali tridesetletnico poimenovanja šole po domačem skladatelju in učitelju Ivanu Grbcu.
Škedenjska šola se ponaša s častitljivo zgodovino, saj bo prihodnje leto 230 let, odkar v tem tržaškem predmestju (nekoč vasi) poteka pouk. Začetki šolstva v Škednju segajo v leto 1780: 12. avgusta tistega leta je namreč habsburška cesarica Marija Terezija z odlokom potrdila ustanovitev tamkajšnje šole, kjer so s poukom začeli 7. januarja 1781, obiskovalo pa ga je petnajst dečkov. Pouk je bil sprva v nemščini, medtem ko je slovenščina postala učni jezik v prvih desetletjih 19. stoletja. Šola je sprva delovala v starem župnišču v Škedenjski ulici, od leta 1850, se pravi natanko 160 let, pa se škedenjski otroci učijo brati, pisati in računati (ter še marsikaj drugega) v stavbi na Rebri De Marchi. Slovenska beseda je v teh prostorih zamrla za časa fašistične strahovlade (med drugo svetovno vojno je v Škednju sicer potekal tajni partizanski jezikovni tečaj), ponovno pa zadihala 20. oktobra 1945, ko je ponovno stekel pouk v slovenščini. Od takrat do danes je škedenjska šola ves čas eden od glavnih dejavnikov slovenskega kulturnega in družbenega življenja v tem kraju, čeprav je v teku desetletij nekoč veliko število učencev postopoma upadlo. Šola, ki je od šolskega leta 2007/08 združena s šolo pri Sv. Ani, trenutno šteje devetnajst učencev, ki jih poučuje šest učiteljev.
Prvega junija 1980 so šolo poimenovali po znanem domačem glasbeniku Ivanu Grbcu, ki je bil v Šked-nju med drugim tudi učitelj in didaktični ravnatelj. Poimenovanje je bilo sad trdega dela takratnega pripravljalnega odbora, ki je moral premagati marsikatero oviro, da bi dosegel končni cilj. Slednji je bil naposled dosežen in, kot že rečeno, je bila 1. junija na šolskem dvorišču slovesnost, na kateri so ob pestrem kulturnem programu spregovorili takratni didaktični ravnatelj Egidij Strnad, zgodovinar Samo Pahor, glasbenik Pavle Merku, predstavnik Združenja staršev Silvij Stopar in domači kaplan Dušan Jakomin, ob tej priložnosti pa so odkrili tudi doprsni kip Ivana Grbca, delo kiparja Zdenka Kalina.
Protagonista odkritja sta bila Grbčev brat Gino in sestra Pepca.
Po tridesetih letih bo na istem prostoru 21. maja ob 17. uri podobna slovesnost, na kateri bodo spregovorili ravnatelj Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu, pod okrilje katere spada Osnovna šola Ivana Grbca-Marice Gregorič-Stepan-čič, Marijan Kravos, predstavnik staršev Boris Stopar in - tako kot pred tridesetimi leti - kaplan Dušan Jakomin, medtem ko bodo osnovnošolci ter malčki vrtcev iz Škednja in od Sv. Ane postregli z bogatim kulturnim sporedom s folklornimi plesi in prizori v narečju v režiji Danijela Malalana. Za to slovesnost, priprave na katero so se začele že januarja in pri katerih je veliko pomagalo Združenje staršev, bodo pripravili nove značke iz kruha (tako kot leta 1980), udeležence pa bodo krasile tudi nove narodne noše. Prav tako bodo ob tej priložnosti v šolskih prostorih odprli razstavo o zgodovini šole in razstavo ročnih del, v pripravi pa je tudi nova priložnostna brošura. (iž)
Pogled na stavbo, v kateri domuje Osnovna šola Ivana Grbca v Skednju arhiv pd
ČETRTI POMOL - Slovesnost ob 158. obletnici ustanovitve policije
Vse manj kaznivih dejanj
Kvestor Zonno: Na Tržaškem se pozitivni trend nadaljuje iz leta v leto - Manj goljufij, tatvin in nasilnih dejanj, več ropov
Prefekt Alessandro Giacchetti in kvestor Francesco Zonno
kroma
OBČINA TRST - Pravilnik o odpadkih
Podvojitev ekoloških otokov, pa tudi globe za najrevnejše
Ločeno zbiranje bo obvezno, svetniki opozicije opozarjajo na sporne predpise
Tržaška občinska uprava je z novim pravilnikom za upravljanje mestnih odpadkov in čiščenje občinskega ozemlja opravila odločen (in nekoliko pozen) korak v smeri ločenega zbiranja odpadkov. Občina Trst močno zaostaja, saj je stopnja ločenih odpadkov na njenem območju pod 20 odstotki, krepko pod pričakovanji EU. Novi pravilnik, ki bo romal v občinski svet, pa predpisuje obvezno ločeno zbiranje. Število ekoloških otokov naj bi podvojili, januarja 2011 naj bi jih imeli nekaj čez tisoč, število zabojnikov za ločeno zbiranje pa naj bi preseglo tri tisoč. Občane, ki ne bodo ločevali odpadkov, bo doletela globa.
So pa tudi temne plati, na katere opozarjajo opozicijski občinski svetniki Iztok Furlanič (SKP), Roberto Decarli (Občani) in Fabio Omero (DS). Pravilnik predvideva celo vrsto (tri strani) novih glob, povezanih z odpadki in čistočo. Med temi je po mnenju trojice svetnikov zelo sporna globa za ljudi, ki brskajo po smetnjakih (od 25 do 150 evrov). Mestni
redarji, ki se med drugim že ukvarjajo s preganjanjem in kaznovanjem beračev, bodo morali po novem kaznovati tudi osebe, ki v zabojnikih iščejo »uporabne« odpadke. »To počenjajo reveži ali pa osebe s psihičnimi motnjami. V obeh primerih bi globe delale sramoto mestu, ki se mora zavzemati za reševanje socialnih problemov,« pravi Furlanič, ki meni, da v času, ko je državnih in deželnih prispevkov vse manj, občina (tudi pod vplivom Severne lige) s spornimi globami išče nove prihodke. Omero je ugotavljal, da je občina do občanov stroga, do podjetja AcegasAps pa popustljiva, predvsem ko je treba deliti dividende.
V osnutku pravilnika so še številne globe, npr. za odlaganje odpadkov na javnih površinah (25-620 evrov), metanje nevarnih ali prevelikih odpadkov v smetnjake (150-900 evrov) in pomanjkljivo vzdrževanje nepozidanih zemljišč (do 3000 evrov). Kdor ne zapira zabojnikov pa bo tvegal do 150 evrov kazni.
(af)
OBČINSKA POLICIJA
Avtobus za šolski izlet ni bil varen
Po Trstu in okolici se v tem obdobju mudi več skupin dijakov iz različnih mest, saj privablja mesto ob severnem Jadranu številne šolske izlete. Letos jih je menda še več kot v prejšnjih letih. Tržaška občinska policija občasno pregleduje tudi avtobuse, s katerimi morajo dijaki prepotovati več sto kilometrov. V petek zjutraj so mestni redarji kontrolirali več avtobusov, v enem primeru so naleteli na vozilo, ki ni imelo opravljenega obveznega tehničnega pregleda. Dovoljenje je zapadlo že marca, prevozno podjetje iz Ferrare je mirno naročilo tehnični pregled, ki bi ga morali opraviti v maju, avtobus pa je medtem dva meseca redno prevažal izletnike, zlasti dijake. Na dan tehničnega pregleda pa avtobusa pri avtomehaniku ni bilo, ker je bil pač na izletu (tako je redarjem pojasnil voznik). Redarji so napisali globo (155 evrov) in odvzeli prometno dovoljenje vozila. Ko so bili izletniki na kosilu v nakupovalnem središču Torri d'Europa, so redarji poklicali prevozno podjetje, ki je iz Ferrare poslalo v Trst nadomestni avtobus. Šolskega izleta torej ni bilo predčasno konec.
S slovesnostjo v dvorani na četrtem pomolu so najvišji predstavniki institucij včeraj dopoldne obeležili 158. obletnico ustanovitve policije. Poudarek je bil na sodelovanju med policijo in občani ter na mladih generacijah, kvestor Francesco Zonno pa je z zadovoljstvom navedel podatke, po katerih je stopnja kriminalitete v tržaški pokrajini iz leta v leto nižja. Trst je v primerjavi z večino sever-noitalijanskih mest še naprej zelo varen.
Slovesnost se je začela s sprevodom občinskih praporov (edina negativna nota: v dvorani sta bila med številnimi zastavonošami tudi veterana s praporoma paravojaških organizacij Arma Mi-lizia in X. MAS), nadaljevala pa z branjem pisem predsednika republike Gior-gia Napolitana, predsednika vlade Silvia Berlusconija, notranjega ministra Roberta Maronija in šefa policije Antonia Manganellija.
Kvestor Francesco Zonno je v svojem govoru poudaril pozitivne podatke o omejevanju kriminalnih dejanj v tržaški pokrajini. Policija je od maja 2009 do aprila 2010 naštela na Tržaškem 8731 kaznivih dejanj, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju med letoma 2008 in 2009 9216 (5,3-odstotni upad). Kvestor je poudaril, da je pozitivni trend že nekaj let pravilo, po njegovem mnenju pa gre zmanjšanje števila kaznivih dejanj pripisati učinkovitemu nadzoru ozemlja. Pristavil pa je, da so državljani kljub temu vse bolj zaskrbljeni zaradi propadanja vrednot kulturnega sožitja: boriti se moramo tudi proti nekulturnemu obnašanju in najmanjšim prekrškom. Mladi pa so tisti, ki morajo zagotoviti ponovno uveljavitev teh vrednot. V zadnjih dvanajstih mesecih je bilo v Trstu manj namerno povzročenih poškodb (-17%), nenamernih ubojev (-25%), groženj (20%), primerov obrekovanja (-11%) in izsiljevanja (-18%) ter računalniških goljufij (-27%), rahlo je upadlo tudi število tatvin (skupaj 3995, -2%). Več pa je bilo ropov (skupaj 59, +34%) in kaznivih dejanj, povezanih z mamili (+11%). Rahlo se je povečalo tudi število primerov spolnega nasilja (18 proti 15).
Slovesnost so sklenili nastopi dijakov. Nicola Abate, Micol Viti in Piero Ramella s klasičnega liceja Dante Alighieri so si s svojimi spisi na temo spletne varnosti zagotovili štipendijo v spomin na pokojnega komisarja Giacoma Breso, dve dijakinji sta prireditev obogatili s petjem, v teku pa je šolski natečaj za zakonitost in varno okolje, pri katerem sodeluje policija tudi z Unicefom. (af)
Srečanje o oljki in trti
Jutri ob 17. uri bo v muzeju Revoltella prvo od štirih srečanj o tržaškem kmetijstvu, ki ga organizira Občina Trst. Jutri bosta pod drobnogledom trta in oljka. Srečanja bodo vedno ob ponedeljkih v muzeju Revoltella. Občinska odbornica Marina Gruden Vlach je na predstavitvi povedala, da bodo ta srečanja koristna ter da bo tako širša javnost spoznavala bogastvo kmetijstva na Tržaškem.
Oaza WWF v Miramaru
Danes in prihodnjo soboto bo Mira-marski morski park krajevno prizorišče praznika oaz WWF. Ob tej priložnosti bodo v Italiji odprli sto naravnih zaščitenih območij, na vrsti pa bodo pobude za vse generacije. V oazah WWF si bo mogoče ogledati naravne lepote ter posebne učne poti. Danes ob 10.30 in ob 15.30 bo na vrsti nagradna igra »morska tombola«.
O homoseksualcih v šolah
Tržaški krožek Arcobaleno Arcigay Arcilesbica prireja jutri ob 17. uri v dvorani centra za prostovoljstvo (Pasaža Fenice 2) zaključno srečanje deželnega projekta o predsodkih, nasilju in preziru na račun homoseksualcev v šolah. Govorili bodo psihologinja Margherita Bottino, psihoterapevtka Adriana Monzani, predstavnica združenja staršev homoseksualcev AGeDo Elena De Rigo in predstavnik krožka Arcobaleno Davide Zotti. Ob 20. uri bodo v kinu Ariston predvajali film L'amore e basta, sledila bo debata.
Anima - Li v Etnoblogu
Na sedežu krožka Etnoblog (Auso-nia, Trajanovo nabrežje 1/2) bosta drevi in jutri (obakrat ob 21. uri) ponovitvi gledališke igre Anima - Li v režiji in adaptaciji Grazie Mariantoni. Delo je povzeto po knjigi France Rame Stupro in obravnava travmatične posledice posilstva.
Koncert violinista Quarte
Massimo Quarta, eden najbolj priznanih sodobnih violinistov. Leta 1991 je v Genovi prejel prestižno nagrado Paganini, pred njim pa je bil zadnji Italijan s to nagrado Salvatore Accardo (1958). Jutri in v torek bo svoj mojstrski seminar ponudil na konservatori-ju Tartini, v sodelovanju z društvom Chamber Music Trieste (inforamcije na tel. št. 040-6724911 ter na spletni strani www.conservatorio.trieste.it). Naslednji Quartovi seminarji bodo na vrsti oktobra in decembra.
Reiki in meditacija
Knjigarna Lovat (Drevored XX. septembra 20, 3. nadstropje) bo jutri ob 17. uri gostila Gaetana Viva, izvedenca v reikiju (alternativi metodi zdravljenja s polaganjem rok) in meditaciji. Predstavil bo svojo knjigo Gli angeli della trasparenza.
Film Satyajita Rayja
Schmidlov ponedeljek ponuja v palači Gopčevic (ob 17. uri v dvorani Ba-zlen) film iz leta 1958 Jalsaghar bengalskega režiserja Satyajita Rayja.
Razpisi ustanove ENAM
Državna ustanova ENAM objavlja razpise za včlanjene učitelje, vzgojitelje in ravnatelje osnovnih šol ter otroških vrtcev. Na voljo so študentske in podiplomske štipendije za akademsko leto 2009/10, denarne podpore za sirote in osebe s posebnimi potrebami ter prispevki za šolsko leto 2010/11. Obrazce delijo na sedežu ENAM v šoli Morpurgo (stopnišče Campi Elisi 4, tel. 040-3220188 ob sredah med 15.30 in 17. uro ter ob petkih med 9.30 in 10.30). Več informacij na spletni strani www.enamonline.it. Rok za prijavo bo potekel 31. maja.
Izdali novo znamko
Italijanske pošte so danes izdale novo znamko iz serije Institucije, namenjeno poklicu bolničarja. Znamka velja 60 centov, naknadnih 30 centov pa bodo namenili boju proti raku na dojki.
6
Nedelja, 16. maja 2010
TRST
/
SKUPINA 85 - Posvet v Novinarskem krožku v Trstu
Pogled v manj poznan Tomizzev gledališki opus
Govorili so Sabrina Moreno, Paolo Quazzolo, Francesco Macedonio in Sergio DOsmo
V zadnji tretjini maja bo minilo natanko enajst let od smrti tržaško-istrskega pisatelja Fulvia Tomizze. Tudi letos bodo zato v Trstu, Kopru in Umagu potekala že tradicionalna obmejna srečanja Forum Tomizza, o katerih se bomo na straneh našega dnevnika podrobneje razpisali v prihodnjih dneh. O Ful-viu Tomizzi pa je Skupina 85, ki je ena od glavnih akterjev Tomizzovih srečanj, sklenila spregovoriti še pred samo obletnico njegove smrti, in sicer s srečanjem, ki je pretekli petek (14. maja) potekalo v prostorih tržaškega Novinarskega krožka na Korzu. Na posvetu, ki ga je v imenu organizatorjev uvedla Patri-zia Vascotto, je bilo govora o Fulviu Tomizzi in njegovi gledališki dejavnosti. Za predavateljsko mizo so se zvrstili Sabrina Morena, ki je srečanje vodila in moderirala, univerzitetni profesor Paolo Quazzolo, režiser Francesco Macedonio in scenograf Sergio DOsmo.
Kot je uvodoma povedala Sabrina Morena, je Tomizzevo gledališko delo malo poznano, saj se je pisec v tukajšnjo zavest zapisal predvsem kot pripovednik oziroma romanopisec. Njegovo najpomembnejše gledališko delo je Vera Verk, ki jo je gledališče La Con-trada ponovno uprizorilo lansko leto v okviru festivala Teatri a teatro. Slovenci pa »gledališkega« Tomizzo pomnimo predvsem zaradi njegove priredbe Cankarjevega Martina Kačurja z naslovom L'idealista.
Paolo Quazzolo je začetek Tomizzovega gledališkega opusa postavil v prvo polovico šestdesetih let, ko se je tedaj mlad pisec že dobro uveljavil pri milanski založbi Mondadori z izidom knjižnega prvenca Materada. Quaz-zolo je tudi poudaril, da Trst nima pomembne gledališke tradicije, če seveda izvzamemo komika Angela Cecchelina in Svevov gledališki opus. Tržaško stalno gledališče, ki je bilo tedaj takorekoč še v povojih, je torej stavilo na mladega avtorja. Premiero Vere Verk so postavili na oder v gledališču Verdi. Na odrskih deskah so nastopili pomembni igralci, in sicer Paola Borboni, Marisa Fabbri, Fosco Giacc-hetti, Renzo Montagnani in drugi, igro pa je režiral Fulvio Tolusso. Igra o Veri Verk je postavljena v malo kraško-istrsko vas v prvi polovici dvajsetega stoletja, po svoji strukturi pa močno spominja na antično grško tragedijo. V besedilu namreč pridejo na dan maščevalnost, atavična krivda in starševska ljubezen do otrok. V igri so v ospredju ženski liki (sama Vera Verk in Francesca Sardok), moški pa stojijo precej v ozadju. Drugo pomembno Tomiz-zevo gledališko delo je Bertoldova zgodba (La storia di Bertoldo) iz leta 1969, ki je posneta po španskem romanu iz začetka sedemnajstega stoletja in prikazuje spopad med kmečkim in plemiškim svetom. Dramatizacija Cankarjevega Martina Kačurja je nastala leta 1976, zadnje Tomizzevo delo, ki je bilo postavljeno
Utrinek s petkovega posveta v Novinarskem krožku v Trstu
ansa
na oder, pa sega v leto 1995, in je slovensko-italijanska koprodukcija z naslovom Anche le rane hanno la tosse - Tudi žabe kašljajo v režiji Borisa Kobala, ki sta jo vsak v svojem jeziku uprizorila Slovensko stalno gledališče in gledališče La Contrada. Obstaja pa še neobjavljena igra z naslovom Ritorno a Sant' Elia (Vrnitev k Svetemu Eliji), ki pa po želji avtorja ni bila uprizorjena.
Scenograf Sergio D'Osmo je v začetku svojega posega najprej pikro pripomnil, da igralci danes niso več to, kar so bili nekoč. Nato je iznesel svoje spomine na začetke Tržaškega stalnega gledališča, ki je kasneje postalo Stalno gledališče Furlanije-Julijske Krajine. Tomizzo D'Osmo nosi v lepem spominu, avtor pa tedaj v Trstu ni bil tako cenjen kakor danes. Veliko tržaških intelektualcev ga je namreč imelo za komunista in »ščava«.
Tudi režiser Francesco Macedonio se je tedanjih časov spomnil s kančkom nostalgije, saj po njegovem danes manjka nek močan etičen prijem v gledališkem poklicu. Ma-cedonio se je nato spomnil uprizoritve Cankarjeve dramatizacije Martina Kačurja, s katero je Stalno gledališče FJK gostovalo tudi v Zagrebu in Beogradu. Od vseh Tomizze-vih del sta še danes Macedoniu najbolj pri srcu Franziska in Obiskovalka, saj tudi sam prihaja iz mešanega zakona. Režiser je iz svojih spominov iznesel tudi zanimivo anekdoto, ko je predenj stopila tedaj še nepoznana igralka Miriam Bartolini, kasnejša Berlus-conijeva žena Veronica Lario.
Primož Sturman
PREDSTAVITEV - Jutri v DSI
Knjiga z zgodbami političnih emigrantov
Pred kratkim je pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Premiki izšla 500 strani debela knjiga Slovenija - duhovna domovina, Zgodbe političnih emigrantov. Zasnovala in uredila sta jo direktor Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani Jože Dežman in odgovorna za ustne vire v omenjenem muzeju mag. Monika Kokalj Kočevar. Osrednji del publikacije zavzemajo zgodbe 21 posameznikov ali družin, ki so po vojni zapustili domovino. Gre za pripovedi o trpljenju, težavah, a tudi o vrednotah in uveljavljanju v tujini.
Knjigo bodo jutri na pobudo Društva slovenskih izobražencev in Knjižnice Dušana Černeta ob 20.30 predstavili v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Spregovorili bodo oba urednika in Irena Uršič ter Lučka Kremžar De Luisa.
Za knjigo Slovenija - duhovna domovina je ponudil svoje zapiske in pisma materi ter nekatere intervjuje s slovenskimi begunci angleški človekoljubni delavec v povojnih begunskih taboriščih v Avstriji John Corsellis. To gradivo je uredila in dopolnila Monika Ko-kalj Kočevar, ki je tudi sama zapisala nekaj intervjujev. Jože Dežman, ki je napisal uvodno študijo, je uredil eno izmed življenjskih zgodb. Irena Uršič predstavlja zgodbe, ki jih je zapisala v pogovoru s pretežno primorskimi pričevalci o posrečenih in ponesrečenih poskusih bega čez mejo. Vodja knjižnice in arhiva Studia Slovenica prof. Janez Arnež je napisal obsežno avtobiografijo. V knjigi je še dragocena bibliografija, ki jo je sestavila Darja Urbanc. Obsežen razdelek pa zavzemajo kratke biografije in slike izbranih rojakov, ki so se uveljavili v svetu. To pa je delo Lučke Kremžar De Luisa.
BOLJUNEC - Večer Skupine 35-55
Erik Švab bo predstavil alpinistični vodnik Plezališča brez meja
V	četrtek, 20. maja, bo Skupina 35-55 zaključila sklop predavanj, ki je imel kot vezno nit domačo vas in znamenitosti njene okolice. Čeprav so se nekatera predavanja odtujila od prvotne zamisli, je vsekakor skupina izpolnila svoj načrt in ponudila svojim zvestim obiskovalcem kar nekaj izredno zanimivih večerov.
Tudi tokrat bo predavanje zelo atraktivno, saj se Boljunec nahaja ob vhodu v dolino Glinščice, ki je zelo dobro poznana alpinistom. Vanjo zelo radi zahajajo domači plezalci, zelo pogosto pa srečamo tu alpiniste iz Slovenije in Avstrije. Na njenih strmih pečinah se lahko preizkušajo tako novinci kot že izkušeni plezalci in zato bo na četrtkovem večeru govor o plezališčih.
V	goste so tokrat članice Skupine 35-55 povabile Erika Šva-ba, člana Alpinističnega odseka SPDT, ki je plezanju povsem predan, saj je v svoji dolgoletni »karieri« preplezal vrsto klasičnih smeri v Julijcih, Dolomitih, Centralnih Alpah in Mont Blancu. Tudi pozimi ne miruje in takrat se preizkuša v drugačnih tehnikah plezanja, v zahtevnih smereh v ledu in na ledenih slapovih.
Erik Švab nam bo predstavil svoj vodnik Plezališča brez meja, ki ga je napisal v sodelovanju z Janezom Skokom in Dorianom Perhatom. Knjiga, ki je izšla pri založbi Sidharta, je razdeljena na tri dele in predstavlja plezalne smeri v okolici Trsta, v slovenskem Primorju z Ospom in Črnim kalom ter v Istri. Vodnik je v petih jezikih in predstavlja izreden priročnik za vse ljubitelje gora.
Na četrtkovem večeru, ki bo v društvenih prostorih gledališča France Prešeren z začetkom ob 20.30, bo Erik Švab še posebno pozornost posvetil plezališčem, ki se nahajajo v naši okolici.
V sredo pomladni koncert proseške godbe na Kontovelu
V društveni dvorani na Kontovelu bo v sredo, 19. maja, ob 20.30 zadonela pomlad. Proseška godba na pihala prireja namreč že četrto leto zapored tradicionalni pomladni koncert, ki bo letos še veliko bogatejši. Ob proseških godbenicah in godbenikih, ki jih vodi Ivo Bašič, bosta tokrat na oder stopila še Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel pod vodstvom Marka Štoke in pa proseški Moški pevski zbor Vasilij Mirk pod taktirko Marka Sancina. Vsi trije nastopajoči sestavi delujejo oz. imajo svoj sedež v Soščevi hiši na Proseku. Koncert je že tradicionalno dobrodelne narave in izkupiček bo letos namenjen vzdrževalnim delom v Soščevi hiši. Močna burja, ki je pri nas razsajala pred mesecem dni, je namreč poškodovala streho stavbe, ki jo bodo z zbranimi sredstvi popravili.
Za proseško godbo na pihala je sredin nastop tudi priprava na slovensko državno tekmovanje, ki bo v nedeljo, 23. maja, v Vidmu pri Dobrepolju. Po res dobrem nastopu v Laškem leta 2008 se bodo proseški godbeniki tokrat pomerili v drugi težavnostni stopnji.
VZPI-ANPI Trst
ob bližnjem prazniku Republike
vabi na
predavanje o ITALIJANSKI USTAVI
jutri, 17. maja, ob 17. uri
v dvorani Tessitori na trgu Oberdan 5
Prof. Valter Deon
bo govoril o demokratičnem jeziku italijanske ustave
Učenci, učitelji in starši CoŠ I. Grbec -M.G. Stepančič
vabijo na prireditev ob 30-letnici poimenovanja škedenjske osnovne šole po Ivanu Grbcu
v petek, 21. maja, ob 17. uri na šolskem dvorišču.
Vabljeni vsi bivši učenci.
V primeru slabega vremena bo prireditev v ponedeljek, 24. m^ja,
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 16. maja 2010
JANEZ
Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.30 - Dolžina dneva 14.57 - Luna vzide ob 8.11 in zatone ob 24.12.
Jutri, PONEDELJEK, 17. maja 2010
JOŠT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,3 stopinje C, zračni tlak 994,7 mb pada, veter 30 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 17,2 stopinje C.
OKLICI: Davide Lazzara in Daniela Salvemini, Giorgio Gianolla in Katica Milic, Luca Fiocco in Elisabetta Lama, Antonio Faraone in Maria Vittorio, Franco Pitt in Nadia Strani, Stefano Saincich in Michela Rugo, Dag Harald Johannessen in Ariane Francoise De Marchi, Michele Semec in Francesca Faga-nelli, Doriano Lukac in Beata Vegvari, Davide Muhr in Maria Cristina Di Forte, Carmine Landolfo in Annamaria Siervo, Roberto Guerra in Federica Scropetta, Federico Ris-so in Daniela De Vescovi, Roberto Marussi in Diana Nait, Alessandro Pregara in Cristina Cassio, Giulio Guglielmi in Patrizia Fon-tanot, Vittorio Giaquinto in Donata Smrekar, Giorgio Parovel in Debora Macuz, Dario Bologna in Roberta Wernigg, Vicenzo Del Prete in Assunta De Maria, Adriano Leprini in Stella Di Piero, Franco Altamura in Antonia Ceglia, Adriano Surz in Aurora Vattovani.
Loterija 15. maja 2010
Bari	73	34	72	32	26
Cagliari	72	89	43	3	30
Firence	14	9	70	3	63
Genova	58	62	10	41	25
Milan	33	30	9	61	88
Neapelj	18	38	33	69	35
Palermo	77	25	53	39	72
Rim	54	65	7	79	56
Turin	21	35	43	72	5
Benetke	52	30	20	63	24
Nazionale	46	6	16	85	72
Super Enalotto Št. 58
22 32 34 70 78	90 jolly 61
Nagradni sklad	4.051.366,21 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 72.802.323,16 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
22 dobitnikov s 5 točkami	27.622,96 €
1.617 dobitnikov s 4 točkami	375,82 €
61.836 dobitnikov s 3 točkami	19,65 €
Superstar	73
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
6 dobitnikov s 4 točkami	37.582,00 €
275 dobitnikov s 3 točkami	1.965,00 €
4.423 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
28.707 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
65.372 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Nedelja, 16. maja 2010
7
- OBČINA . 5¡l REPENTABOR
O
I 11 vu-MUE Mili rçFwl. £ ^itut ^ïttt «iftTJfHH
(Ç5 PROVINOA 1 * TRI ESTE
OBČINSKI PRAZNIK
REPEN
(Pod prireditvenim šotorom)
PETEK. 21. maja 2010
REPEN: MED KAMNOM IN VODO
naravoslovna pot za učence osnovnih šol
9.00 - 10.00 zbirališče pri bivši restavraciji Voinik 11.00 - 12.00 prihod na repenski trg
vsaka skupina se premika samostojno na vsaki točki bo prisoten vodič
SOBOTA. 22. maja 2010
18.00 odprtje kioskov 19.00 v Kraški hiši v Repnu:
uradna otvoritev občinskega praznika,
sodeluje moški pevski zbor Kraški dom otvoritev razstave »Nekoč je bila meja« 20.00 - 24.00 ples z ansamblom "Modri val"
NEDELJA. 23. maja 2010
obuditev praznovala Binkošti
10.00 slovesna sv. maša na Tabru 17.00 odprtje kioskov
17.30 koncert Godbe na pihala »Nabrežina« 18.30 povorka repentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala,
prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repentabrska mladina 19.00 - 23.00 ples z ansamblom "Kraški kvintet"
V galeriji KRAŠKE HIŠE odprta razstava »NEKOČ JE BILA MEJA«
Petek, 21. maja 2010 od 9.00 do 12.00
Sobota, 22. maja 2010 od 18.00 do 22.00
Nedelja, 23. maja 2010 od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 22.00
Na repenskem trgu možnost jahanja konj s spremstvom
Od 15.05. do 30.05.2010 DNEVI TRADICIONALNE KRAŠKE KUHINJE v sodelovanju z domačimi gostilničarji: Restavracija CARSO-KRAS
Gostilna POD TABROM Hotel-Restavracija KRIŽMAN Restavracija FURLAN
□ Obvestila
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča svoje člane in prijatelje, da lahko tudi letos ob izpolnjevanju davčnih obveznosti (prijave obr. 730 ali Unico za fizične osebe) namenijo pet promilov davka Irpef društvu, s tem, da v prilogi B obrazca 730 ali v prilogi C obrazca Unico v temu namenjen oddelek vpišejo davčno številko SPDT (C.F. 80022480323). V naprej se zahvaljujemo vsem za zavezanost društvu in za pomoč.
70-LETNIKI Z OPČIN IN VZHODNEGA KRASA vabimo vas, da se oglasite na tel. št.: 040-212072 ali 338-1796772. Srečali se bomo, da proslavimo naših 70 let.
PLANINSKA ODSEKA SLOGA-DEVIN priredita danes, 16. maja, tradicionalno tekmo v skrlah. Dobimo se ob 10. uri na Stoparjevi domačiji v Bazovici. Za vsa pojasnila in nadaljnje informacije pokličite na tel. št. 040-266283 (Viktor) ali 040-200782 (Frančko).
V BARKOVLJAH v cerkvi Sv. Jerneja, bo danes, 16. maja, prvo Sv. obhajilo med mašo od 11. ure. Otroci bodo oblekli ljudske noše, bele za deklice in partnerske modre za dečke.
ŠKOFIJSKA KOMISIJA za pastoralo zakoncev in družine vabi na zadnje celodnevno srečanje za družine, ki bo danes, 16. maja, pri šolskih sestrah v Ul. delle Docce 34. Ob 10.30 bodo predstavniki Združenja klubov alkoholikov v obravnavi - Trst predstavili svoje delovanje in spregovorili o »Promociji našega zdravja«. Ob 14.30 pa bo g. Marko Čižman vodil razgovor na temo »Napočil je čas za dvorjenje«. Na jutranjem delu programa bo dobrodošla prisotnost mladih od 13. leta dalje. Poskrbljeno bo za kosilo in varstvo otrok.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 17. maja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 na predstavitev zbornika »Slovenija - duhovna domovina. Zgodbe političnih emigrantov«. Spregovorili bodo soustvarjalci knjige Jože Dežman in Monika Kokalj Kočevar, ki sta jo tudi uredila, Irena Ur-šič, ki v njej predstavlja primorske zgodbe in Lučka Kremžar De Luisa iz Knjižnice Dušana Černeta, ki je zanjo prispevala kratke biografije in slike izbranih osebnosti. Začetek ob 20.30.
SKD SLOVENEC vabi vaške vinogradnike na sestanek, ki bo v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu. Govora bo o 40. Prazniku vina.
SLOVENSKA KULTURNA-GOSPODAR-SKA ZVEZA vabi delegate članic na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 17. maja, ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu SKGZ v Trstu (Ul. S.Francesco 20/III).
DRUŠTVO PROMEMORIA prireja v torek, 18. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu Zora Perello v Škednju (Trst) redni občni zbor volilnega značaja s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, nadzorniško poročilo, volitve novega odbora, razno.
KOORDINACIJSKO ZDRUŽENJE KRAŠKIH VASI vljudno vabi predstavnike organizacij, ki uporabljajo prostore v nekdanjem begunskem taborišču na Pa-dričah na srečanje, ki bo v torek, 18. maja, ob 19. uri na sedežu KZKV v dvorani Mirka Špacapana, da se seznani o nastali situaciji glede zahtev novega lastnika Pokrajine Trst.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 18. maja, ob 20.45 na sedežu na Padri-čah redna pevska vaja.
AŠK KRAS organizira v sredo, 19. maja, v Športno kulturnem centru v Zgoniku »Dan za osnovnošolske otroke«. Začetek ob 8.15.
SKD VIGRED, COŠ S. Gruden, OŠ Du-tovlje in podružnica Tomaj, ter razvojno društvo Pliska vabijo na »Kosovelov večer 2010«, v sredo, 19. maja, ob 19.30 v Štalci v Šempolaju, v sredo, 26. maja, ob 20. uri pa v Kulturnem domu v To-maju. Nastopajo: učenci OŠ Dutovlje in podružnice Tomaj, učenci COŠ S. Gruden in otroška pevska, mladinska glasbena in dramska skupina Vigred.
KD KRAŠKI DOM sklicuje redni občni zbor v četrtek, 20. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Bubniče-vem domu v Repnu. Vabljeni vsi člani!
SKUPINA 35-55 - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja v četrtek, 20. maja, ob 20.30 večer z alpinistom Erikom Šva-bom, ki nam bo v sliki in besedi predstavil svoj vodnik »Plezališča brez meja«. Vabljeni!
VZPI-ANPI Sekcija Devin-Nabrežina vabi v četrtek, 20. maja, ob 20. uri v Kam-narsko hišo (rojstno hišo Iga Grudna) v Nabrežini na ogled dokumentarca »Fa-scist Legacy». Film bo predstavila zgodovinarka Alessandra Kersevan.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Peter Qullter Duetl
Režija: Matjaž Latin
DUETTI
danes, 16. maja ob 16.00
v sredo, 19. maja ob 20.30 v četrtek, 20. maja ob 19.30 v soboto, 22. maja ob 20.30 v nedeljo, 23. maja ob 16.00
v Mali dvorani SSG
Vse predstave bodo opremljene z Italijanskimi nadnaplsl
Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št. 800214302 ali 040 362542.
Predprodaja vstopnic pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro inpolpred pričetkom predstave.

Zveza slovenskih kulturnih društev
sklicuje
44. redni občni zbor
v torek, 25. m^a 2010
ob 19.30 v prvem in ob 20.uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, Rimska ulica 24 v DOBERDOBU (GO)
ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabi v KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, na dve predavanji o odvisnosti od mamil. V petek, 21. maja, ob 20. uri bo dr. Sergio Maria Francardo govoril na temo: »Soočimo se s strahovi - mamila v vsakdanu«, v soboto, 22. maja, ob 20. uri pa na temo: »Razmislek o nekdanjih in novih mamilih«. Vstop prost. Obvezna je rezervacija na tel. št. 040-280533 ali 339-7809778.
SKD IGO GRUDEN prireja v maju tečaj Nordijske hoje. Srečanja bodo potekala v petek, 21. in petek, 28. maja, od 18.30 do 19.45. Zbirališče pred društvom v Nabrežini. Tečaj bo vodila Jasmina Zvokelj. V primeru dežja je tečaj prenesen na soboto ob 9. uri ali na naslednji teden. Za info in vpis 040200620 ali 349-6483822 (Mileva).
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na zaključno pravljično uro z zabavnim kvi-zom o vseh do sedaj prebranih pravljicah v soboto, 22. maja, ob 11.40 v društvene prostore na stadion 1. Maj. Srečanje je primerno za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole, ki so obiskovali pravljične urice.
SKD VIGRED vabi učence osnovne in nižje srednje šole na delavnico z Biserko Cesar na temo »Afrika«, ki bo v Štalci v Šempolaju v soboto, 22. maja, od 16.30 do 18.30.
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v nedeljo, 23. maja, popoldne, na sprehod po dolini Glinščice, kjer bo ob 17. uri sv. maša v Marijini cerkvici na Pečah ter prenos Marijine podobe iz župnijske cerkve v Boljuncu v cerkev na Peče.
AŠD MLADINA - Smučarski odsek vabi člane na zaključno nagrajevanje 5. Primorskega smučarskega pokala 2010 (3. čezmejnega) v nedeljo, 23. maja, ob 16. uri v parku Ljudskega doma (Bita) v Križu. Nagrajevanju bo sledila družabnost.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, Ul. Roma 24, Doberdob (GO).
DRAMSKA SKUPINA iz tržaškega predmestja išče moškega člana za novo veselo igro. Klicati med 13. in 15. uro na tel. št. 349-1942928.
SKD PRIMOREC vabi na ogled enode-janke »Nič ni tako kot zgleda« (napisala in zrežirala Tatjana Malalan) v četrtek, 27. maja, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor, članici SKD Tabor.
SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja večer skritih talentov »Pokaži, kar znaš«. Vabimo k sodelovanju izključno nepoznane pevce, glasbenike, soliste, re-citatorje, glumače, posnemovalce-imi-tatorje, pesnike, plesalce itd., ki bi se radi, morda prvič, predstavili občinstvu. Podrobnejše informacije in prijave do nedelje, 30. maja, na tel. št. 040-415797 ob uri obedov ali po elektronski pošti: clara.bevi@alice.it.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1) od 28. junija do 2. julija; 2) od 19. julija do 23. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na
razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858. E-mail: info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 2. junija na in-fo@cheerdancemillenium.com ali 3497597763 Nastja.
EASY GUITAR glasbeno-likovna delavnica v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice, v sodelovanju s SKD Primorec, bo potekal od 14. do 18. junija (z urnikom 8-14) v Ljudskem domu v Trebčah, v sklopu 12. Mednarodnega Festivala Kras. Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovno ustvarjanje, igra... Informacije: www.festivalkras.com, in-fo@festivalkras.com, tel.: 347-2576505. Prijave do 7. junija.
POLETNE DELAVNICE v organizaciji SKD Primorec namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole se bodo odvijale v 5-teden-skih izmenah od 28. junija do 30. julija, od 8. do 16. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Zaradi omejenega števila mest pokličite čimprej na 347-8386109 (Bi-serka). V četrtek, 10. junija, bo ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah informativni sestanek s sprejemanjem defini-tivnih vpisov.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Šč Melanie Klein in slovenske pro-svete bo potekal od 5. julija do 27. avgusta v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Opčinah. Središče je namenjeno otrokom od 3. do 10. leta starosti. Vpisovanje je možno po spletu do 12. junija in v uradu, v Ul. Cicerone 8, vsako soboto med 10. in 12. uro do 19. junija. Število mest je omejeno. Vse podrobne informacije so na razpolago na spletni strani www.melanieklein.org, tel. 328-4559414.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10- dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, prvi tečaj od 14. junija do 25. junija; drugi tečaj od 21. junija do 2. julija, tretji tečaj od 5 julija do 16 julija in četrti tečaj od 19. julija do 30. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail: info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1. Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta; 2. Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 14. junija do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3. Kolonijo pri morju - Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja pred-vpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vi-
kendih, v treh izmenah: 1: Junija: 18., 19., 20., 26., 27. 2: Julija: 9., 10., 11., 17., 18., 3: Julij /Avgust: 23.7., 24.7., 25.7., 31. 7., 1.8. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858. e-mail: info@yccupa.org in na spletnih straneh www.yccupa.org.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Proseku od 5. do 30. julija, od 8. do 16. ure. Informacije in vpis do 25. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk -Proseška ul. 131, tel. 040-212289.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce« 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD.
ZAHVALA
Dora Gombač vd. Ghezzi
Ob izgubi moje drage mame se zahvaljujem vsem, ki so v tem trenutku stali ob meni.
Hčerka Silvia
Ferlugi, 16. maja 2010
Kraško pogrebno podjetje Lipa
ZAHVALA Družina
Frazi Valič Kravos
se zahvaljuje vsem, ki so pokojnici zadnji čas življenja lajšali tegobe: predvsem osebju Doma upokojencev v Sežani in dr. Daniju Žerjalu. Ganjeni smo ob slovesu sprejemali izraze sožalja, ki so potrjevali njen ugled in priljubljenost ter živa semena dobrote, ki jih je vsajala v svojo okolico. Posebna zahvala g. Milanu Nemacu, cerkvenemu pevskemu zboru, Idi Klarič in Svetoivančanom.
ZAHVALA
Karlo Glavič
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in počastili spomin našega dragega.
Posebno se zahvaljujemo g. Marju Gerdolu za opravljen obred in predsedniku ZCPZ Marku Tavčarju za izražene besede.
Nepozaben spomin bo ostal v naših srcih na občuteno in zbrano petje pevskega zbora ZCPZ, ki je spremljalo pokojnikovo zadnjo pot.
Družina Glavič
Trst, 16. maja 2010
ZAHVALA
Ksenija Levak vd. Budal
Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili spomin naše drage Ksenije ter jo pospremili na zadnji poti.
Svojci in prijatelji
Sv. Ivan, 16. maja 2010
Kraško pogrebno podjetje Lipa
B
Nedelja, 16. maja 2010
TRST
/
Katrin
iz Briščikov
arhitekt si postala! Ponosno in z dvignjeno glavo odkrij, kam te vodi srce, skripte, zapiske pospravi in naj se življenje začne! 3-krat zdravo!!!
Čestitamo ti
vsi mi, ki te imamo radi (... vsa žlahta!!)
Arhitektka
Ki
Čas in trud nista bila zaman za tabo res je velik dan.
Z diplomo si potrdila znanje, zdaj sledi načtrovanje.
Najprej malo dopustuj,
nato uspešno prihodnost uresničuj!
Ponosni nate sopevci mešanega zbora Devin-Rdeča Zvezda
Na tržaški univerzi je uspešno zaključila prvostopenjski študij iz arhitekture naša
Katarina Gregori
Iskreno ji čestitamo
vsi domači
U Kino
Čestitke
AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Robin Hood«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Draquila - L'ltalia che trema«.
CINECITY - 10.45, 11.30, 14.00, 15.15, 16.45, 18.15, 19.20, 21.15, 22.00 »Robin Hood«; 10.50, 13.00, 16.15, 17.35, 20.00, 22.00 »Piacere, sono un po' incinta«; 11.00, 13.00, 15.15, 20.00, 22.00 »Not-te folle a Manhattan«; 10.50, 12.55, 14.45, 16.35, 18.25, 20.15, 22.05 »Dra-quila - L'ltalia che trema«; 17.30, 22.05 »Dear John«; 10.45, 15.00, 17.25, 19.50, 22.10 »Iron Man 2«; 11.00, 13.00, 14.45, 16.35, 18.25, 20.15 »Oceani 3D«.
FELLINI - 16.30, 20.15 »Matrimoni e al-tri disastri«; 18.10, 22.10 »Cosa voglio di piu«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Manole-te«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 14.30, 16.30 »Puzzole alla riscossa«; 18.00, 20.05, 22.15 »Agora«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 14.30, 16.30 »The last song«; 18.15, 20.15, 22.15 »L'uomo nell'ombra«.
KOPER - KOLOSEJ - 14.10, 16.40, 19.10, 21.40 »Bombna misija«; 20.30 »Prerok«; 13.20, 16.10, 19.00, 21.50 »Robin Hood«; 14.30, 16.30, 18.30 »Šola za življenje«.
KOPER - PLANET TUŠ 11.00, 13.00, 15.10, 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 13.10, 18.30, 20.50 »Predobra zame«; 19.30, 21.50 »Spopad titanov 3D«; 12.30, 16.10, 18.50, 21.30 »Iron Man 2«; 11.45, 12.40, 14.35, 15.30, 17.25, 18.20, 20.10, 21.10 »Robin Ho-od«; 12.00, 14.20, 16.40, 19.00, 21.15 »Rezervni načrt«; 16.20 »Vsi so v redu«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 14.30, 17.00, 19.30, 22.00 »Robin Hood«; Dvorana 2: 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Piacere sono un po' incinta«; Dvorana 3: 14.30, 16.30, 20.45 »Oceani 3D«; 18.00, 19.20, 22.20 »Shadow«; Dvorana 4: 14.30, 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Iron Man 2«.
SUPER - 15.30 »Christine Cristina«; 17.00, 18.40, 20.10, 21.40 »Notte folle a Manhattan«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.20, 17.50, 20.30 »Robin Hood«; Dvorana 2: 15.15, 16.45 »Oceani 3D«; 18.15, 20.10, 22.00 »Notte folle a Manhattan«; Dvorana 3: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Iron Man 2«; Dvorana 4: 15.50, 17.40, 20.00, 22.00 »Piacere, sono un po' incinta«; Dvorana 5: 15.45 »Puzzole alla riscossa«; 17.15, 19.50, 22.00 »Departures«.
. . Lekarne
M Izleti
Danes bo v Lonjerju kukavica zapela, da MALIA »Župava« bo 90 let imela. Zato bomo naredili »fe-štin« in spili kšen »kuartin«. Vse najboljše od male Sare in njenih dragih.
Starši otroškega vrtca Miškolin čestitajo učiteljicam in vsem otrokom ob dodelitvi prve nagrade na natečaju Julijus Kugy.
Nedelja, 16. maja 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje -Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Il. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3.
Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391).
Od ponedeljka, 17. do sobote, 22. maja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergije - O. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 6 (040 9221294)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
H Šolske vesti
MALČKI OV PALČICA V RICMANJIH vas
vljudno vabimo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo danes, 16. maja, od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. UČENCI, UČITELJI IN STARŠI COŠ I.GRBEC-M.G. STEPANČIČ vabijo na prireditev ob 30-letnici poimenovanja škedenjske osnovne šole po Ivanu Grbcu, ki bo v petek, 21. maja, ob 17. uri na šolskem dvorišču. Vabljeni vsi bivši učenci. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v ponedeljek, 24. maja. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira naslednje poletne tabore: Gozdarsko-lesarski »Mojster Miha« v Postojni od 13. do 18. junija (od 9. do 13. leta); Pohodniški »Živijo Kekec!« v Kranjski Gori od 20. do 25. junija (od 7. do 11. leta); Naravoslovni »Netopir« v Narinu od 27. junija do 2. julija (od 8. do 13. leta); Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem od 4. do 9. julija (od 10. do 17. leta) slovenščina in jahanje; Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 4. do 9. julija (od 10. do 17. leta); Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 11. do 16. julija (od 4. razreda dalje); Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 18. do 23. julija (od 3. razreda dalje); Morski »Z vetrom« v Portorožu od 25. do 30. julija (od 7. leta dalje); Angleški »Jezikajte!« v Postojni od 22. do 27. avgusta (od 8. do 17. leta); Delavnico »Mišk@« v Trstu od 30. avgusta do 3. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago do 10. junija na tel.št. 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: zscirilmetod@gmail.com.
POHOD KOBJEGLAVA - LUKOVEC - SEŽANA Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije- Podružnica Kras organizira danes, 16. maja, pohod iz Kobjeglave na Lukovec. Vodja pohoda je Ludvik Husu. Hoje je približno za 2 do 3 ure. Zborno mesto na stari avtobusni postaji v Sežani ob 9. uri. Dodatne informacije dobijo zainteresirani pri Ludviku Husuju (tel. 041350713) in predsednici društva dr. Ljubi-slavi Škibin (tel. 040-900021 v popoldanskem času).
SKD IGO GRUDEN prireja krožni pohod »Spoznajmo našo Učno pot Nabrežina« danes, 16. maja. Zbirališče na parkirišču pri Srednji šoli Igo Gruden ob 8.45, odhod ob 9. uri. Pohod je primeren za vse in traja pribl. 3 ure. Vodi Zvonko Legiša. Za info 040-200924 (Zulejka).
SPDT obvešča, da zaradi tehničnih razlogov in slabih vremenskih razmer odpade izlet na Golico, ki je bil napovedan za danes, 16. maja.
50-LETNIKI IZ BREGA, TRSTA IN KRASA zbudite se! V soboto, 19. junija, organiziramo celodnevni izlet v Savinjsko dolino. Za informacije in vpisovanje pokličite na tel. št. 040-226517 (Nives) ali 040226687 (Marinka) najkasneje do četrtka, 20. maja.
KRUT vabi na predstavitev 7-dnevnega septembrskega potovanja v Uzbekistan, v četrtek, 20. maja, ob 18. uri na sedežu v Ul. Cicerone 8/B. Med drugim bodo v glavnih obrisih s sliko in besedo predstavljene tradicije in bogata zgodovinska zapuščina v Khivi, Buhari in Samarkandu. Lepo vabljeni člani in prijatelji!
SPDT sporoča, da se bo vpisovanje za izlet v Črno goro vršilo v sledečih datumih: v ponedeljek, 24. in v četrtek, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Bo-ljuncu, v torek, 25. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Za informacije lahko pokličete Marinko Pertot na tel. štev. 040-413025 ali 328-4717974, ali Franca tel. štev. 3384913458.
PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 6. junija, izlet v Kobarid in okolico. Po kosilu glasba in ples. Odhod ob 8. uri z glavnega trga v Boljuncu. Za vpisovanje in podrobnejše informacije: v klubu ali na tel. št. 040-228050.
KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko počitnikovanje v Šmarješke toplice od 6. do 16. junija. Vse dodatne informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072.
AŠD SK BRDINA Pozor, pozor!!! AŠD SK Brdina organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org.
KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khivi, Buhari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072.
Prireditve
ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI VZPI v
Trstu vabi na predavanje o italijanski ustavi. V ponedeljek, 17. maja, ob 17. uri, v dvorani Tessitori na Trgu Oberdan 5, bo prof. Valter Deon govoril in vodil diskusijo na temo: »Una lingua democratica: la lingua della Costituzione«.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Narodna in študijska knjižnica in partnerske organizacije vabijo v Galerijo Narodnega doma (Trst, Ul. Filzi 14) na ogled razstave fotografij Tine Modotti in dokumentarnega gradiva »Tina, Toio in Ivan, umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stolet'a«. Urnik razstave: od 17. do 28. maja, od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30 in od 15.30 do 18.30.
ŽEPZ PROSEK-KONTOVEL, MOPZ VASILIJ MIRK IN GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabijo na pomladanski koncert, ki bo v sredo, 19. maja, ob 20.30 v društveni dvorani na Kontovelu. Izkupiček koncerta bomo prispevali v dobrodelne namene.
COŠ 1. MAJ 1945 IN LOJZETA KOKO-RAVCA - GORAZDA vabita na fotografsko razstavo Biserke Cesar »Afriški pogledi otrok« na šoli v Zgoniku. Urnik razstave: med tednom, od 10. do 16. ure, do 21. maja.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na praznovanje materinskega dne, ki bo v petek, 21. maja, ob 20.30 v Finžgarjevem do-
Društvo slovenskih izobražencev in
Knjižnica Dušana Černeta
vabita jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev zbornika
»Slovenija -duhovna domovina. Zgodbe političnih emigrantov«
Spregovorili bodo: urednika Jože Dežman in Monika Kokalj Kočevar, Irena Uršič in Lučka Kremžar De Luisa
Začetek ob 20.30.
mu. Nastopajo otroški ansambel »U'pen-ska mularija« (vodi Aljoša Saksida) ter otroška igralska skupina »Tamara Petaros« (vodi Julija Berdon) z veseloigro Lučke Su-sič »Torta za mamo št. 2«. Vabljeni vsi!
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ponovitev mladinske predstave »Dogodivščine v slačilnici« v izvedbi Mlajše igralske skupine Slovenskega kulturnega kluba, v petek, 21. maja, ob 20.30. Od bliže bomo spoznali mlado in zelo nadarjeno avtorico in režiserko Patricijo Jurinčič.
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na Bazoviški gmajni. Ob priliki bo nastopal priložnostni zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. V petek, 21. maja, bo ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v Trstu (Ul. Montorsino 2) informativni sestanek, sledila bo prva vaja. Za informacije in prijave pokličite na ZSKD, tel. št. 040-635626.
LOVSKI PEVSKI ZBOR DOBERDOB prireja slavnostni koncert ob 25-letnici delovanja, ki bo v soboto, 22. maja, v šport-no-kulturnem središču v Zgoniku ob 18. uri. Večer, ki bo potekal v sklopu 12. srečanja lovskih zborov 4 držav, bodo oblikovali še lovska zbora iz Dekanov in Železne Kaple, MePZ Matko Laginja s Hrvaške ter pobraten lovski pevski zbor iz Murske sobote.
BAMBIČEVA GALERIJA vabi na slikarsko razstavo »Sprehodi« krajinarja Vincenza Cecheta na Opčine, Sklad Mi^a Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah.
UMETNOSTNI KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci št. 15 prireja do 13. junija veliko razstavo s 150 ilustracijami za otroke znanih umetnic Ane Košir, Nicolette Costa, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik obiskov je ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 9.30 do 12.30 in ob petkih in sobotah tudi od 17. do 19. ure. Pomembna razstava je namenjena obiskovalcem vseh starosti. Vstop je prost.
0 Mali oglasi
IZGUBLJENO MLADO PSIČKO srednje velikosti, s kratko rjavo dlako in verižnim ovratnikom smo našli v Dolini. Poklicati na tel. št. 040-571623.
IŠČEM garsonjero (soba s kopalnico) ali skladišče oz. garažo od 20 do 25 kv.m. v Trstu in okolici. Tel.: 320-3557811.
IŠČEM DELO kot varuška otrok. Telefonska številka: 345-3594409.
NA PROSEKU dajem v najem hišo z dvoriščem in vrtom, primerna za dve osebi. Pokličite na tel. št. 338-9714161.
PRODAJAM razne enciklopedije v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. št.: 3343539564.
PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve, za študij. Cena 300,00 evrov. Tel. št.: 040-200199 ali 347-0648389.
PRODAM vw polo 1.2 trendline, letnik 2003, 100.000 km, 3 vrata, bele barve, v odličnem stanju, za 4.000 evrov. Tel. št.: 3486924217.
PRODAM HIŠO z vrtom v Podlonjerju. Tel.: 040-54026.
PRODAM avtomobil volvo S80, 2.4, letnik 2000, sive barve, 160.000 prevoženih kilometrov. Cena 1.700 evrov. Klicati v večernih urah na tel. št. 348-8585098.
PRODAM ekstradeviško oljčno olje, cena po dogovoru. Telefonirati v večernih urah na tel. št.: 348-5913172.
PRODAM stanovanje v Nabrežini, 50 kv.m., s skupnim vrtom. Tel. 349-4975968.
SKUTER honda SH150, letnik 2005, črne barve, s prtljažnikom, vetrobranom in po-krivalom za kolena, 1.600 evrov po domeni, prodam. Tel. 347-7830023.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče katerokoli zaposlitev med poletnimi počitnicami. Tel št.: 340-0030154.
V NAJEM dajemo malo stanovanje v Sale-žu. Tel. št.: 338-4719734.
Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel
Moški pevski zbor Vasilij Mirk
Codbeno druStvo Prosek
vabijo na
pomladanski koncert
v sredo, 19. maja, ob 20.30
v druitveni dvorani na Kontovelu
S Poslovni oglasi
ADRIATIC IN KROŽEK KRUT
vabita na potovanje v Uzbekistan od 24. septembra do 1. oktobra. Predstavitev potovanja bo v četrtek, 20. maja, ob 18. uri ma sedežu Krut-a v ulici Cicerone 8/b.
RADIO PUNTO ZERO išče sodelavce za prodajo reklame v Sloveniji.
Info: 336/469317
ZANESLJIVA IN IZKUŠENA nudi 24-urno oskrbo starejši osebi.
00386-31681346
ZNANA GOSTILNA na tržaškem Krasu išče novega gostilničarja/ko. Interesenti pokličite
333-5849682
od 16. do 19. ure.
[H Osmice
SILVA j e odprla OSMICO na Križpotu 75.
Toči belo in črno vino, poskrbljeno je za domač prigrizek.
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mavhi-njah odprla osmico. Poleg dobrega vina nudita tudi domač prigrizek. Vabljeni. Tel. 040-299442.
OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico.
OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) Nabrežina center št.10.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel. 040-229164.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040327240.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876.
OSMICO sta odprla Paolo in Robi Fer-foglia, Medjavas 6. Točita belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-208726.
V RUPI je Salomon odprl osmico. Toplo vabljeni!
ZORAN ima odprto osmico v Ricma-njih.
B Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drev. Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - drž. c. 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče
Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drev. 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna c. 202, Ul. Carnaro
-	Državna c. 202 km 3+0,67, Opčine
-	križišče, Kraška pok. c. km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
9 Nedelja, 16. maja 2010
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
GOSPODARSTVO - Pokrajinski tajnik CGIL Paolo Liva
Mnoga podjetja brez naročil, dopolnilna blagajna se izteka
—|—	• /->	• •	•	|	• f—	• —|— v • v	• I •	• v	• v v •
Tovarni Speiorion iz šlovrenca in Eurogroup iz Trzica novi krizni zarisci
GORICA - Obljuba ministra Frattinija
»Vsako leto srečanje z ministri z Balkana«
bumbaca
»V številnih tovarnah in obratih goriške pokrajine se bo v kratkem zaključila dopolnilna blagajna, zato pa smo zelo zaskrbljeni za podjetja, ki se še niso pobrala iz krize. Nekatera so še vedno brez naročil, zato pa ne bodo uspela ponovno pognati proizvodnje in bodo morala zaprositi za mobilnost, ki ji v veliki večini primerov sledi odslovitev delavcev in zaprtje tovarne.« Tako poudarja pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Liva in opozarja, da sta v velikih težavah tovarni Speiorion iz Šlovrenca in Eurogroup iz Tržiča, ki nimata zadostnih novih naročil, da bi se uspeli izvleči iz težav.
V tovarni Speiorion je zaposlenih nekaj čez štirideset delavcev, ki se ukvarjajo s proizvodnjo elektronskih vezij. »Družba Speiorion ima še eno tovarno v kraju Buia na Videmskem, ki je ravno tako v velikih težavah, saj so delavci že na mobilnosti. Baje naj bi lastniki družbe v kratkem zaprosili za mobilnost tudi v Šlovrencu, kar pomeni, da tovarni resno preti zaprtje,« pravi Liva in pojasnjuje, da v tržiški tovarni Eurogroup proizvajajo kovinske grede za potrebe ladjedelnice Fin-cantieri. »V tem sektorju je konkurenca tako huda, da je tovarna Eurogroup ostala brez naročil. Delavci so od marca na dopolnilni blagajni, za njihovo prihodnost pa smo zelo zaskrbljeni, saj je družba skoraj popolnoma odvisna od naročil ladjedelnice Fincantieri,« pojasnjuje Liva in poudarja, da delavci iz goriške pokrajine so bili lani na dopolnilni blagajni štiri milijone ur, kar je najvišji podatek v deželi. »Z indu-strijci smo se dogovorili, da uporabijo čim višje število ur dopolnilne blagajne. Na ta način smo upali, da se med tem časom gospodarska klima izboljša in da se podjetja izvlečejo iz krize. Zato je pri nas veliko ur dopolnilne blagajne, zelo malo pa je mobilnosti, za katero so se po drugi strani odločali v ostalih pokrajinah,« pravi Liva in razlaga, da se je prejšnji teden udeležil srečanja s podjetniki, ki so poudarili, da goriško gospodarstvo kaže prve znake prebujanja.
»V goriških podjetjih zaenkrat ne bodo odslavljali zaposlenih in bodo skušali s pomočjo dopolnilne blagajne počakati na nova naročila,« poudarja Liva in pojasnjuje, da vsaj eno krizno žarišče uspešno rešujejo. »Podjetnik se je zanimal za prevzem pralnice Romano v Gradišču, v kateri je zaposlenih trideset delavcev. Po vsej verjetnosti bo že v torek podpisal pogodbo o prevzemu pralnice, tako da bo dejavnost lahko stekla takoj zatem,« pravi Liva. Po njegovih besedah so bili delavci pralnice še pred nekaj dnevi brez nobenih perspektiv, s prevzemom pa se lahko veselijo ohranitve svojega delovnega mesta. (dr)
Italijanski minister Franco Frattini si prizadeva, da bi v Gorici vsako leto prirejali srečanja med ministri z jadransko-balkanskega območja International desk, kakršno je marca potekalo v novem konferenčnem centru v Ulici Alviano.
»Gorica razpolaga z zelo lepim sedežem za tovrstne dogodke, marčevsko srečanje je bilo poleg tega zelo dobro organizirano in njegovi udeleženci so bili navdušeni nad mestom. Spričo tega sem prepričan, da je Gorica prava lokacija za organizacijo
foruma International desk, zaradi tega pa bi morali tovrstna srečanja med ministri z jadransko-bal-kanskega območja prirejati v mestu ob Soči vsako leto,« poudarja Frattini, ki zagotavlja goriškemu županu Ettoreju Romoliju, da se bo v kratkem vrnil v Gorico. Romoli se za pomoč zahvaljuje ministru, hkrati pa za ovrednotenje mednarodne vloge Gorice poziva deželnega predsednika Renza Tonda, naj podpre predlog o odprtju permanentnega tajništva za konferenco o Balkanu v Gorici.
GORICA - Z jutrišnjim dnem zaradi festivala eStoria
Prve omejitve
Pred ljudskim vrtom zapora prometa - V petek predstavitev knjige Milice Kacin Wohinc
Z jutrišnjim dnem bo stopila v veljavo prva omejitev prometa v vidiku skorajšnjega začetka festivala eStoria, ki bo Gorico poživel od petka, 21. maja, do sobote 23. maja. Jutri ob 7.30 bodo zaprli promet na Korzu Verdi, in sicer med križiščema z ulicama Dante in Petrarca, kjer bodo začeli nameščati stojnice. S četrtkom, 20. maja, bodo zaprli prometu tudi Ulico Petrarca, sicer pa bo k prometnim težavam v Gorici že danes prispevala delna zapora Ulice Duca DAo-sta. Zaradi del na vodovodnem omrežju bo promet enosmeren med križiščema z ulicama Randaccio in Rossini.
Iz združenja eStoria, ki je letošnjemu festivalu dalo naslov »Orienti« (Vzhodi) in ga posvetilo kulturi in zgodovini vzhodnih držav, so včeraj sporočili zmagovalce letošnjega natečaja Antonio Sema. Na prvo mesto se je z videom o zgodovini Eritreje uvrstil licej Guglielmo Marconi iz mesta Asmara, na drugo dvojezična šola iz Špe-tra, na tretje pa šola iz Fagagne.
Med festivalom bodo knjige prodajale tudi goriške knjigarne, na voljo pa bodo tudi publikacije, ki jih je težje najti v katalogih. V okviru festivala bodo v petek, 21. maja, ob 11.30 predstavili tudi sveže izdano knjigo »Alle ori-gini del fascismo di confine«, ki jo je napisala Milica Ka-cin-Wohinc. Poleg nje bodo spregovorili Almerigo Apol-lonio, Iztok Furlanič in Dario Mattiussi; srečanje, ki ga bo vodila Erika Jazbar, prirejajo v sodelovanju s centrom Ga-
Namesto avtomobilov na korzu odmevni festival sParini Gradišča in s skladom Dorče Sardoč-
APrimorski
~	dnevnik
V	Gorici nagradili čipkarice
V	Gorici so včeraj nagradili zmagovalke 2. mednarodnega čipkarskega antečaja, ki ga je na temo pahljače razpisala goriška čipkarska šola. Zmagala je Maria Grazia Colombo, posebno priznanje žirije so prejele Cunegonda Tarussio, Maria Gra-zia Misciasci, Betty Manfre Zeto, Alessandra de Petho in skupina mladih kle-kljaric, ki jo sestavljajo Valentina Budin, Monica Delle Donne, Katarina Jazbec, Irina Obersnel in Alice Pilato.
Odobrili načrt za pesjak
Goriški občinski odbor je odobril dokončni načrt novega pesjaka, ki ga bodo zgradili v Ločniku. Načrt je izdelal arh. Paolo Fornasiere, v gradnjo pesjaka pa bo občina vložila 313.000 evrov.
Trčenje pri Angorisu
Na križišču med državno cesto št. 305 in pokrajinsko cesto št. 16 pri Angorisu na Krminskem se je včeraj ob 14.30 pripetila lažja prometna nesreča. Avtomobil je pred semaforjem trčil v vozilo, ki je bilo pred njim ustavljeno. Lažje poškodovano osebo so odpeljali na zdravljenje v goriško bolnišnico.
30 let zadruge Arcobaleno
Na sedežu socialno angažirane zadruge Ar-cobaleno v Ulici S. Michele 42 v Gorici bodo danes ob 12.30 nazdravili 30-letnici delovanja; sledil bo pik-nik.
Zelenica Adelchi Pelaschier
V	Tržiču bodo jutri ob 18. uri po jadralcu Adelchiju Pelaschierju poimenovali zelenico ob Ulici Agraria. V torek ob 11. uri pa bodo po Fulviu Tomizzi poimenovali ulico pri novem krožišču v rajonu San Polo.
Razstava glasbil na gradu
V	dvorani deželnih stanov goriškega gradu bodo v sredo ob 18. uri odprli stalno razstavo z naslovom »Theatrum Instrumentorum«. Na ogled bo okrog sto glasbil sodobne izdelave, kakršna so bila razširjena v obdobju srednjega veka in baroka v Evropi.
Boris Pahor v Ronkah
Tržiški kulturni konzorcij prireja srečanje s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem v petek, 21. maja, ob 18. uri v vili Vicen-tini Miniussi v Ronkah. S Pahorjem se bo pogovarjala Tatjana Rojc.
V	Lokovcu obletnica požiga
V	Lokovcu bo danes ob 14. uri spominska slovesnost ob 65-letnici požiga Kraljeve domačije. Na slovesnosti bo spregovorila no-vogoriška občina Darinka Kozinc. (km)
ROMJAN - Starši otrok iz italijanskega vrtca
Zahtevajo odstop zavodnega sveta in zagovarjajo vodstvo šole
Kritični so do predstavnikov starSev, ki so ravnatelja opozorili na pritiske za vpis otrok v Romjan
Starši otrok iz romjanskega vrtca z italijanskim učnim jezikom zahtevajo odstop zavodnega sveta večstopenjske šole iz Ronk, ker le-ta naj bi sprejel številne odločitve, ne da bi upošteval mnenja predstavnikov posameznih šol in vrtcev. Romjanski starši se ne čutijo zastopane v zavod-nem svetu, ki naj bi po njihovem besedah privilegiral nekatere šole na račun drugih.
»S svojimi izbirami je zavodni svet povzročil odhod učitelja, ki je bil odgovoren za računalnike in za spletno stran večstopenjske šole; učitelj je zahteval premestitev na drugo šolo, tako da na ronški večstopenjski šoli ni nikogar, ki bi skrbel za nemoteno delovanje računalnikov in za ažuriranje spletne strani,« pravijo starši otrok iz italijanskega vrtca v Romjanu, po besedah katerih je iz zavodnega sveta že odstopilo šest učiteljev, ki se niso strinjali z izbirami v zvezi s prihodnostjo šole. »Med zasedanjem, ki je potekalo 27. aprila, so člani zavodnega sveta spet dokazali svojo neobje-ktivnost. S svojimi odločitvami namreč niso zaščitili interesov vseh otrok in so oškodovali ravno malčke, ki so obiskujejo vrtec in šolo v Romjanu,« trdijo romjanski starši. po mnenju katerih so člani zavod-nega sveta iz lastnih interesov kritizirali vodstvo večstopenjske šole. »Vodstvu šole so člani zavodnega sve-
ta celo dali krivdo za vpis previsokega števila otrok v italijansko osnovno šolo v Romjanu,« pravijo starši otrok iz italijanskega romjanskega vrtca.
Zahteva po odstopu zavodnega sveta se sicer prepleta s prostorsko stisko v šolskem poslopju v Romjanu, v katerem sobivata slovenska in italijanska osnovna šola. Starši italijanskih otrok pri svoji zahtevi po odstopu zavodnega sveta tokrat ne omenjajo prostorske stiske in slovenske osnovne šole, z zagovarjanjem vodstva večstopenjske šole pa dajo razumeti, da je v ozadju tudi »bitka« za učilnice za prihodnje šolsko leto. Pri tem je zanimivo, da sta ravno včeraj ronški župan Roberto Fontanot in občinska odbornica Marina Cuzzi opozarjila na presenetljivo visoko število otrok, ki med prihodnjih šolskim letom naj bi obiskovalo italijansko osnovno šolo v Romjanu. Župan in odbornica sta celo pojasnila, da na ronški večstopenjski šoli naj bi nekatere starše prepričali naj svoje otroke vpišejo v italijansko šolo v Romjan, čeprav bivajo v Soleščanu in drugih zaselkih. Na pritiske za vpis otrok v italijansko osnovno šolo v Romjanu so vodstvo šole opozorili tudi nekateri člani zavodnega sveta, to pa ni bilo po godu staršem otrok iz romjanskega italijanskega vrtca, ki tudi zaradi tega zahtevajo njihov odstop.
NOVA GORICA - Igralniški delavci v Hitu
Stavko zamrznili
Dosegli dogovor o delitvi napitnin - S pogajanji bodo nadaljevali v sredo
»Sindikat SIDS je zamrznil stavko, tako da bo delo v igralnicah potekalo normalno. Z upravo smo se dogovorili glede prve od stavkovnih zahtev in s pogajanji nadaljujemo prihodnji teden,« je po zaključku včerajšnjih pogajanj med sindikatom igralniških delavcev (SIDS) in Hitovo upravo povedal predsednik novo-goriške enote SIDS Iztok Černigoj.
Pogajanja so se včeraj začela ob 12. uri in se zavlekla do 16. ure, tako da so za ob 15. uri napovedano stavko vmes zamrznili za eno uro. Černigoj je pojasnil, da so se dogovorili glede delitve napitnin, kar je bil glavni razlog za napoved stavke, in da so uskladili urnik pogajanj v naslednjem tednu. Povedal je, da bo pogajanj več, ker je vsebina stavkovnih zahtev obsežna, in dodal, da so zamrznili le včerajšnjo stavko, tako da tista, napovedana za soboto, 22. maja, še naprej visi v zraku. Bolj zgovorni so bili po preklicu stavke v Hito-vi upravi. Vodja pogajalske skupine Uroš Kravos je pojasnil, da so se s sindikatom dogovorili za prehodno obdobje delitve napitnine do 31. avgusta. Bistvo dogovora je v tem, da vsak oddelek pobira in deli napitnino na svojem delovnem mestu, pri čemer oddelek igralnih miz od svoje pobrane napitnine odstopi 3,5 odstotka ostalim trem oddelkom, ki pobirajo napitnine, in sicer oddelku igralnih avtomatov dva odstotka,
blagajniškega poslovanja en odstotek in recepcije pol odstotka. Kravos je kot pomembno izpostavil, da se je uprava zavezala, da bo kot mediator stopila do ostalih dveh sindikatov GIT in Vrba, s katerima je že dosegla ustrezne dogovore in bo skušala doseči kompromis. »Gre za konsenz o delitvi napitnine. Predvsem gre tukaj za pridobitev določenega časa, da bomo videli, koliko napitnine se zbere na posameznem oddelku. To je v tem trenutku največji problem, kajti napitnina se je začela skladno z zakonom pobirati 27. februarja in je v porastu, a ne vemo, do kam bo segla,« je še povedal Kravos. Napovedal je, da bodo v prihodnjem tednu s SIDS-om odprli tudi diskusijo glede faktorja uspešnosti enote, o zamrznitvi plačevanja premij za prostovoljno pokojninsko zavarovanje in za zmanjšanje dodatkov za stalnost zaposlitve in nebolovanje, v kar sta ostala dva sindikata zaradi trenutnih razmer v družbi tudi že privolila. Pogajanja se nadaljujejo v sredo.
V Hitovih igralnicah v Novi Gorici je skupno zaposlenih 500 krupjejev; na teden delajo 40 ur, od katerih so štiri ure namenjene usposabljanju. Po štirih dneh dela imajo pravico do dveh dni počitka, med vsako delovno uro pa so 40 minut za igralnimi mizami, 20 minut pa počivajo. Povprečna plača z napitninami vred znaša 1.500 evrov. (nn)
IG
Nedelja, 16. maja 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
GABRJE - Bernard Florenin, pobudnik spominskega potovanja
Poklon fantom, ki se niso vrnili s Sardinije
Zbora Skala in Jezero bosta zapela in predstavila knjigo Dorice Makuc
»Da bi ne pozabili« je naslov spominske pobude oz. potovanja na Sardinijo, kamor se bosta ob koncu maja odpravila moška pevska zbora Skala iz Gabrij in Jezero iz Doberdoba. Zamisel o skupnem potovanju se je porodila lani, ko sta združena zbora pela pred spomenikom štirim bazoviškim junakom v Kranju. Gabrci so bili na Sardiniji že leta 1997, ko so navezali stike z nekaterimi tamkajšnjimi kulturnimi društvi in javnimi upravami. O tem, zakaj na Sardinijo takrat in zakaj spet sedaj, smo se pogovorili z Bernardom Flo-reninom iz Gabrij, članom društva Skala, ki je bil pred trinajstimi leti in tudi tokrat glavni pobudnik potovanja.
Zakaj na Sardinijo pred trinajstimi leti?
Ko se človek z dušo in telesom predaja družbeno-kulturnim dejavnostim, seveda išče možnosti, kako to dejavnost popestriti, zlasti z novimi pobudami. Veliko naših pevskih zborov se doma in drugod klanja spominu na naše padle. Tako sem pomisli, da je veliko Primorcev umrlo in padlo tudi na Sardiniji. Nekateri so bili redni vojaki italijanske vojske, velika večina pa je na Sardinijo odpotovala spomladi leta 1943, saj je bila vključena v posebne bataljone. V glavnem je šlo za zelo mlade fante, ki so jih oblasti iz bojazni, da bi odšli k partizanom, prisilno mobilizirale in poslale daleč stran od Primorske. Sardinija je bila polna naših fantov, ki so jih izkoriščali kot prisilno in zastonj delovno silo. Veliko jih je tam umrlo zaradi bolezni, zlasti malarije, kar nekaj pa jih je našlo smrt med zavezniškimi bombnimi napadi. Na Sardiniji je umrl tudi moj oče in je tam pokopan. Iz tega je nastala zamisel, da bi se tudi tem fantom, ki so pokopani tako daleč od doma, oddolžili s slovensko pesmijo in na njihove grobove položili cvetje. Stopil sem v stik z društvom Sardincev v Gorici, ki mi je pomagalo pri navezavi stikov z društvi in nekaterimi javnimi upravami z otoka. Šlo je za kar naporen projekt, ki smo ga uspešno uresničili in obisk Sardinije nam je ostal v trajnem spominu. Naš pevski zbor Skala je imel nekaj koncertov, obiskali pa smo tudi vsa vojaška pokopališča, kjer so pokopani primorski fantje. Z nami je takrat potovala tudi novinarka Dorica Makuc, ki je nekaj mesecev kasneje napisala knjigo »Sardinci«, ki je bila pred leti prevedena v italijanščino.
S Sardinijo in njenimi ljudmi si verjetno ohranil tesne stike.
Res je, večkrat se z nekaterimi ljudmi z otoka slišimo po telefonu, ob praznikih pa si po pošti pošiljamo tudi voščila. Najbolj prisrčne stike imamo z Dušanom
DOBERDOB
Delegacija iz Karlovca na obisku
Delegacija iz hrvaškega mesta Karlovac bo v petek, 21. maja, obiskala Doberdob, v okolici katerega se je med prvo svetovno vojno boril 96. karlovški pehotni polk. Delegacijo bodo sestavljali Dubravko Delic, namestnik župana, Hrvojka Božic, načelnica oddelka za prosveto in kulturo, Višnja Lasic, direktorica Mestnega muzeja, Sanda Kočevar, kustosinja za zgodovino Mestnega muzeja, in Mirko Butkovic, upokojeni direktor Univerze v Kar-lovcu. Ob 11. uri bo na županstvu goste sprejel župan Paolo Vizinin, nato pa bo delegacija obiskala sprejemni center Gradina in vojaško pokopališče pri Vižintini, kjer so pokopani številni vojaki 96. karlovškega polka. Pred ostalina-mi obeležja bodo položili venca, sicer pa je 466 vojakov karlov-škega polka pokopanih v Črničah v Vipavski dolini.
Bernard Florenin
foto vip
Simčičem po rodu iz Gorice, ki živi v kraju Mores pri Sassariju. Po koncu vojne je ostal na Sardiniji in se tam poročil. Domačini so ga lepo sprejeli, saj so ga za kar dve mandatni dobi izvolili za župana mesteca. Simčič se bliža devetim križem in komaj čaka na naš prihod in da mu bomo zapeli nekaj slovenskih pesmi.
Minilo je trinajst let. Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za ponoven obisk Sardinije?
Opazil sem, da telefonski in poštni stiki niso dovolj. Od časa do časa je potrebno te stike podkrepiti tudi z osebnimi obiski. Kot sem povedal je na pobudo sekcije VZPI-ANPI izšel tudi italijanski prevod knjige Sardinci. Prav se nam je zdelo, da knjigo predstavimo tudi v deželi, ki jo le-ta v dobrem in slabem opisuje. Knjigo bo predstavil raziskovalec italijanske polpretekle zgodovine Spartaco Capogreco iz Co-senze, s katerim imamo odlične stike in je bil že nekajkrat pri nas na Goriškem. Veliko svojega truda je Capogreco namenil prav raziskavam italijanskih fašističnih taborišč, v katerih so bili deportirani Slovenci.
Pred trinajstimi leti ste na Sardinijo odpotovali zgolj pevci društva Skala, tokrat se vam bodo pridružili tudi Doberdobci.
Ker so pri zboru Skala številčno nekoliko šibki, smo se za pomoč obrnili na pevce moškega zbora Jezero iz Doberdoba, ki so takoj sprejeli naše vabilo. Oba zbora vodi zborovodkinja Zulejka De-
vetak, zato ni bilo večjih težav pri pripravi pesmi, ki jih bo skupni pevski sestav zapel na Sardiniji.
Kako bo potekalo potovanje?
Pred trinajstimi leti smo potovali z letalom, letos pa smo se odločili za avtobus. Potovali bomo do Civitavecchie, kjer se bomo vkrcali na trajekt za Olbio. Od tam bomo z avtobusom prepotovali dobršen del otoka. Obiskali bomo Nuoro, Sassari, Ca-gliari in manjše kraje. Imeli bomo dva celovečerna koncerta, v Nuoru in v kraju Sin-nai blizu Cagliarija. Tam bomo gost domačih pevskih zborov. Za ti priložnosti so pevci naštudirali skoraj dvajset pesmi, v glavnem slovenskih narodnih, zapeli pa bodo tudi pesmi iz italijanske, furlanske in sar-dinske glasbene zakladnice. Obiskali bomo tudi nekaj vojaških pokopališč, kjer so pokopani slovenski fantje. Če bo čas, si bomo seveda ogledali tudi nekatere zanimivosti, ki jih na Sardiniji prav gotovo ne manjka. Odpotovali bomo v petek 21. maja, povra-tek pa je predviden za 26. maj. Ker je ta pobuda povezana z nemajhnim finančnim izdatkom, ki ga v dobršni meri krijejo pevci sami, se moram seveda zahvaliti tudi raznim ustanovam in podjetjem, ki so nam z namenskimi prispevki priskočili na pomoč. To so pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI, sekcija VZPI-ANPI Sovodnje, občina Sovod-nje, Zadružna banka Doberdob-Sovodnje in finančna družba KB 1909. Prepričan sem, da nam bo tudi to potovanje ostalo v prijetnem spominu, kot tisto iz leta 1997. (vip)
POHOD
Na Krn v Davidov spomin
Prijatelji Davida Fajta se bodo v nedeljo, 23. maja, odpravili na Krn, da bi počastili spomin na prerano umrlega planinca iz Sovodenj. S planine Kuhinja se bodo povzpeli do Gomiščkovega zavetišča, kjer se je 7. marca letos David smrtno ponesrečil, medtem ko se je pripravljal na turno smučanje po južni steni gore.
David Fajt je ljubil gore in naravno okolje, pri devetih letih starosti je že bil na Triglavu, nakar je osvojil še neštete druge vrhove. V gore je znal zvabiti tudi prijatelje, ki se mu bodo zato v nedeljo poklonili s spominskim pohodom.
DEVETAKI - Pohod društva Vipava
Na Brestovcu in v Dolu odkrivali znamenja vojne
Pohodniki med odkrivanjem ostalin iz prve svetovne vojne: v dolini, kjer je bil sedež sanitetske enote (desno), pod zaselkom Vižintini pred nagrobnim kamnom, posvečenim karlovaškim vojakom 96. polka (spodaj)
foto m. juren
Članom društva Vipava s Peči je 18. aprila vreme zagodilo, 9. maja pa jim je le uspelo izpeljati sedmi pohod Po sledeh Soške fronte, saj so bile vremenske razmere kot naročene za takšno pobudo. Prejšnjo nedeljo se je tako pri Devetakih zbralo 35 pohodnikov, ki so si v štiriurnem pohodu ogledali kar nekaj zanimivih objektov, ki so jih med prvo svetovno vojno zgradili italijanski in avstro-ogrski vojaki.
Pohodnike je spremljal Mitja Juren, ki je med potjo potešil marsikatero radovednost o dogodkih izpred več kot 90 let. Udeležence je pot peljala najprej do kavern na pobočju Bre-stovca. V treh je vse do 10. avgusta leta 1916 imelo svoj sedež poveljstvo 34. avstro-ogrske brigade, ki ji je poveljeval major Soosa. Pred vhodom nekaterih kavern so še vidni napisi vojakov te brigade, in sicer 96. pešpolka iz Karlovca in 61. regimenta iz Temišvara. Nato so se pohodniki spustili do Vižintinov, kjer so si ogledali madžarsko kapelico, ki je bila pred kratkim obnovljena, in napajalni vodnjak, posvečen Brigadi Regina, ki je 10. avgusta 1916 kot prva vkorakala v to slovensko vasico. Pod vasjo so se izletniki približali zapuščenemu pokopališču, ki je najprej služil avstro-ogrskim vojakom (to dokazuje spomenik s hrvaškim napisom, posvečenim padlim vojakom 96. polka), nato pa se je pokopališče razširilo in služilo italijanskim vojakom. Takrat je bilo pokopališče poimenovano po polkovniku Carlu Buffu di Perrero, ki je umrl 2. novembra leta 1916 pred Kostanjevico. V okolici Palkišča so obšli na žalost razpadajoči spomenik padlim avstro-ogrskim vojakom, ki je bil dograjen maja leta 1916. Nato so prečkali državno cesto št. 55, kjer je še dobro ohranjen napis na vhodu kaverne, ki so ga nam zapustili pripadniki 59. teritorialne enote italijanske armade. Po kratkem vzponu v smeri proti Opatjemu selu so obiskali še dolino z vojaškim imenom »Dolina Madonna«, kjer je med vojno stala mala lesena kapelica in se je ob svojem vznožju razprostiralo pokopališče. Tudi tukaj so ohranjeni številni napisi iz let 1916-1917. Na poti proti Deve-takom so se ustavili še v veliki dolini, ki je med vojno služila kot oddelek za prvo pomoč.
Na sedežu društva na Peči so pohodnike pričakali člani Vipave s »paštašuto«. Udeleženci so si bili ob koncu pohoda edini, da gre pobudo čim prej ponoviti.
ŠTANDREŽ - Loris Nanut obnavlja market Max!
Prenova za večjo vabljivost
»Nuditi je treba kakovostno in pestro ponudbo, vsekakor pa je kupcem všeč nakupovati v lepem in urejenem okolju«
»Kupcem je treba nuditi kakovostno in pestro izbiro, hkrati pa mora biti trgovina lepo opremljena in vabljiva.« Tako poudarja Loris Nanut, ki se je zaradi tega odločil za obnovo svojega marketa Maxi v Štandrežu. Prenovitvena dela, ki bodo skupno trajala poldrugi mesec, so v polnem teku, saj je odprtje obnovljenih prostorov napovedano za 26. maj.
»Gre že za šesto obnovo, od kar je pred 53 leti moj oče Max postavil na noge podjetje oz. trgovino,« pojasnjuje Loris Nanut, ki je v trgovini pomagal od mladih let, potem pa je za njeno upravljanje začel skrbeti leta 1985. »Najbolj koreniti obnovitveni poseg smo opravili pred petindvajsetimi leti, ko smo trgovino tudi nekoliko razširili; potem smo opravili še nekaj manjših del, saj je treba prostore stalno obnavljati, da so vabljivi za kupce,« poudarja Nanut in pojasnjuje, da so sedanja obnovitvena dela nedvomno najbolj pomembna doslej, saj bo trgovina ob zaključku posega dobila popolnoma nov videz. »Postavili bomo nov pult za delikate-
se, ob katerem bo tudi žar za pripravo piščancev, krompirja in drugih jedi,« pravi Nanut in pojasnjuje, da bodo na novo opremili tudi mesnico, v kateri bo večja ponudba že pripravljenih oz. nadevanih mesnih jedi, ki jih bo doma treba enostavno dati v ponev in nekaj časa kuhati.
Štandreški market Maxi, v katerem je osem zaposlenih, meri tristo kvadratnih metrov, kar je po mnenju Nanuta dovolj za vaške razmere, hkrati pa tako velika trgovina lahko privablja kupce tudi iz sosednjih in bolj oddaljenih krajev. »Dandanes je seveda za obnovo trgovine treba imeti malce poguma, toda sem prepričan, da je bilo po tolikih letih od zadnjih prenovitvenih del nujno poskrbeti za lepši videz in za obogatitev ponudbe. Trgovina mora biti tudi lepa, saj je kupcem všeč, da nakupujejo v urejenem in novem okolju,« razlaga Na-nut, ki je pri obnovi posebno pozornost namenil ravno delikatesi, mesnici in tudi pultu za zelenjavo, saj je od njih in od kakovosti izdelkov, ki jih ponujajo, v veliki meri odvisna obiskanost trgovine. (dr)
Loris Nanut za novim pultom za delikatese
foto d.r.
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 16. maja 2010
1 1
f*
%
Rožeta in Nini danes kakor pred natanko 50 leti ...
Začelo se je z »dišpieti«
Rožeta in Nini sta slavila 50 let skupnega življenja, polnega ljubezni in veselja. Na poti, ki sta jo do danes prehodila, sta naletela tudi na težave, ki sta jih s požrtvovalnostjo in korajžo premostila. Rožeta in Nini, »uradno« Maria Co-lotti in Ladislav Bastiani, sta v Štandre-žu stanovala v isti ulici, zato sta skupaj preživela otroštvo. Njuna skupna zgodba se je začela, ko je osemnajstletni Nini čakal na cesti komaj štirinajstletno Ro-žeto, ki se je s steklenico mleka vračala domov. Ljubezen ji je izkazoval tako, da ji je delal »dišpiete«. V tistih časih pa ni bilo vse dovoljeno in Rožetin tata Luviš je bil stalno na preži. Njuna ljubezen pa je bila močnejša od vsake prepovedi in se je nadaljevala s pomočjo Rožetinih prijateljic. Večno zvestobo sta si zaobljubila 14. maja 1960 v štandreški cerkvi. Ro-
žeta in Nini sta se nato posvečala dejavnosti, ki je bila iz gospodarskega vidika zelo pomembna za Štandrež; Nini je namreč pripadal znani družini trgovcev Gulin v Brajdi (pri cerkvi v Štandrežu), kjer je bilo trgovanje s sadjem in zelenjavo glavni vir zaslužka. Najprej je pomagal staršem in bratoma, nato pa se je odločil, da bo z ženo ubral samostojno pot ne-lahkega trgovanja s sadjem in zelenjavo, s čimer sta se ukvarjala preko 20 let.
Njuna družina se je v teh 50 letih razširila. Najprej se jima je rodila hčerka Giuliana, nato še sin Tullio. Srečna sta bila, ko sta privekali na svet še vnukinji Eva in Tina. Rožeta in Nini še vedno živita v ulici, kjer se je vse začelo z »dišpieti«. V krogu družinskih članov, sorodnikov in prijateljev sta včeraj praznovala z obnovitvijo poročnih obljub v štandreški cerkvi in s praznično pogostitvijo.
CI3 Lekarne
Čestitke
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio
70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU
RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039.
DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU
DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel.
0481-711315.
SI Šolske vesti
SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2010-11. Informacije na tajništvu (tel. 0481-532163, 0481547569), na info@emilkomel.eu ali na spletni strani www.emilkomel.eu.
H Mali oglasi
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče katero koli zaposlitev med poletnimi počitnicami; tel. 340-0030154.
V SREDO, 12. MAJA, med 13.30 in 14.30 je neznano vozilo trčilo v moj avtomobil citroen saxo plave barve, ki je bil parkiran za kvesturo na parkirišču pred goriško stolnico. Lepo prosim morebitne očividce, naj pokličejo na tel. 3472105720 za kakršno koli informacijo.
Draga BRANKA, let uspešnih, srečnih, zdravih mnogo naj še bo, v družbi z nami naj ti vedno bo lepo, to ti iz srca kličemo glasno! Jasna, Aljaž, Denise, Simon.
BRANKA! Tvoj rojstni dan naj bo le križišče, kjer na vseh poteh te sreča išče... Naj bo zahod, sever, jug ali vzhod, sreča v vseh smereh s teboj naj gre na pot! Prijatelji.
BERTO TONKIČ je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268.
DVOJNI KONCERT
»Čudežni« Milenkovič z violino
Plod vse bolj gostega sodelovanja med občino Koprivno in Kulturnim domom iz Gorice (Go gospel 2009, glasbeni tečaj InCanto, stiki z Brdi itd.) bo goriško gostovanje Teofila Milenkoviča, »čudežnega dečka na violini«. V torek, 18. maja, ob 18. uri bo nastopil na odru goriškega Kulturnega doma kot gost zaključne prireditve gojencev Dijaškega doma Simon Gregorčič, nato pa ob 21. uri v Koprivnem, na zaključnem večeru tamkajšnje mladinske dejavnosti.
Desetletni violinist Teofil Mi-lenkovič, polbrat svetovno znanega violinista Štefana, se bo tokrat že drugič predstavil pred goriško publiko. Prvič je nastopil pred petimi leti ob 24. obletnici Kulturnega doma. Violino je začel igrati pri štirih letih in takoj se je pokazalo, da ima izjemen talent. Istega leta je zmagal na mednarodnem tekmovanju v italijanskem kraju San Bartolomeo in nato na državnem tekmovanju v Cantalupi v Turi-nu. Obenem se je večkrat pojavljal v programih osrednjih italijanskih TV mrež. V Gorici in Koprivnem ga bo spremljal oče Zoran, na odru pa se mu bosta pridružila še mlajša sestra Ti-mossena in bratec Atanassie. (ik)
ut Kino
Kam po bencin El Prireditve
Spomini na leto 1945
Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi.
Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu!
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ
SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN
OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE
SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351
RONKE
AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN
OMV- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN
AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS
API- Ul. del Castelliere 50
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Peter Quilter Dueti
Režija: Matjaž Latin
DIETTI
jutri, 17.maja ob 20.30
v Kulturnem domu v Gorici
Info in rezervacije na blagajni Kulturnega doma Gorica, ul. Brass 20 9.00-13.00/ 15.00-18.00 (Ponedeljek/Petek)- tel. 0481.33288
Razstave
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.50 -20.30 »Robin Hood«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.30 »Dear John«; 19.50 - 22.00 »Iron Man 2«.
Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Gli amori folli«.
JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.30 »Robin Hood«.
Dvorana 2:17.30 »Dear John«; 19.50 -22.00 »Iron Man 2«.
Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Gli amori folli«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.50 -20.30 »Robin Hood«.
Dvorana 2:15.15 - 16.45 »Oceani« (Digital 3D); 18.15 - 20.10 - 22.00 »Not-te folle a Manhattan«.
Dvorana 3:15.20 - 17.30 - 20.00 - 22.10 »Iron Man 2«.
Dvorana 4:15.50 - 17.40 - 20.00 - 22.00 »Piacere, sono un po' incinta«.
Dvorana 5:15.45 »Puzzole alia riscossa«; 17.15 - 19.50 - 22.00 »Departures«.
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.30 »Robin Hood«.
Dvorana 2: 18.00 »Oceani« (Digital 3D); 20.10 - 22.00 »Notte folle a Manhattan«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Iron Man 2«.
Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Piacere, sono un po' incinta«.
Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »I gatti persiani«.
~M Koncerti
ODBOR STARŠEV GORICA vabi na srečanje o gradnji pozitivne samopo-dobe, uporabljanju razuma in neuro-lingvističnega programiranja v ponedeljek, 17. maja, ob 17.30 v prostorih nižje srednje šole Ivan Trinko v ul. Grabizio 38 v Gorici. Predavanje bo potekalo v italijanščini; informacije in prijave še danes, 16. maja, po tel. 3341243766 ali martinasolc@hotmail.it.
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v nedeljo, 16. maja, ob 11. uri laboratorij o vodi za otroke med 6. in 10. letom starosti.
V	DRŽAVNI KNJIŽNICI V GORICI bo
v sklopu niza o umetnosti in poeziji »In sacro anima vagans« v ponedeljek,
17.	maja, ob 17.30 srečanje s pesnikom Silviom Cumpeto.
OB MEDNARODNEM DNEVU MUZEJEV prireja Goriški muzej v torek,
18.	maja, brezplačen ogled muzejskih zbirk Goriškega muzeja; informacije po tel. 003865-335981, www.goriski-muzej.si.
□ Obvestila
POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2010 bo potekalo od 14. junija do 30. julija v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici; informacije in vpisovanje vsak dan med 8.30 in 10.30 ter od 19. ure dalje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut).
SPDG obvešča člane društva, da lahko po ugodnih pogojih kupijo windstopper jakne za prihodnjo zimsko sezono. Javijo naj se v trgovini K2 sport najkasneje do 30. maja.
HLADNE RIBJE JEDI ZA TOPLE POLETNE DNI je naslov štiriurnega večernega tečaja v organizaciji socialnega podjetja Ad formandum za vse ljubitelje kuhanja, ki bo potekal v Dijaškem domu v Gorici v torek, 18. maja, med 18. in 22. uro; informacije in vpisovanje po tel. 334-2825853, pro-mo@adformandum.eu.
/^-nI glasbena matica
(H
š.l. 2009/2010^
m 11 lailca
Gorica
vabi na glasbeno pravljico
Bremenski godci
V	AGRITURIZMU PRI CIRILI v Doberdobu je na ogled razstava del Karme-le Rusjan; po urniku agriturizma ob petkih, sobotah in nedeljah.
V	MODRA'S GALERIJI v Doberdobu je na ogled skupinska razstava likovnih del udeležencev kolonije Monošter 2008 na Madžarskem; do 20. maja.
DRUŽBA ROGOS vabi v sprejemni center Gradina v Doberdobu v petek, 21. maja, ob 19. uri na odprtje fotografske razstave Glauca Tosoja »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«.
RAZSTAVA PLATNIC ČASOPISA ISONZO SOČA je na ogled v Kulturnem domu v Gorici; do 28. maja od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 18. uro ter med prireditvami.
KC LOJZE BRATUŽ, KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST vabijo na ogled razstave »Volilni lepaki 35-letnega samostojnega političnega nastopanja«; do 31. maja ob prireditvah v centru Bratuž ali s predhodnim dogovorom po tel. 0481531445. Ogled je možen tudi na spletni strani www.slovenskaskupnost.org ali na povezavi http://www.flickr.com/pho-tos/ssk-go/4604166756/.
V	GALERIJI A. KOSIČ (Travnik 61 - Ra-štel 5/7) v Gorici je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija »Slovenija, odprta za umetnost 2009«; do 31. maja od torka do sobote med
9.	uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (vhod na Raštelu 5/7, trgovina Kosič).
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ BORISA PRINČIČA bo na ogled do 12. junija vsak dan (razen ob ponedeljkih) od
10.	do 23. ure v prostorih kavarne Trieste na Trgu Oberdan v Ronkah.
GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: v torek, 18. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert mladih nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj z naslovom Mladi glasbeni biseri.
LOVSKI PEVSKI ZBOR DOBERDOB
prireja slavnostni koncert ob 25-le-tnici delovanja, ki bo v soboto, 22. maja, v športno-kulturnem središču v Zgoniku ob 18. uri.
Solisti,
i matice
Zamisel / Ambra Cossutta
Ponedeljek, 17.05.2010, ob 18.00
Kulturni dom - Sovodnje ob Soči Četrtek, 20.05.2010, ob 18.30
Kulturni dom - Gorica
V	Ulica I. Brass, 20	^
AKŠD VI PAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na sedežu društva na Peči ko-talkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta starosti med 14. in 18. ter med 21. in 25. junijem; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena).
SKRD JEZERO vabi na redni občni zbor na sedežu društva v Doberdobu v torek, 18. maja, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicu.
SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za sredo, 19. maja, sklican goriški pokrajinski svet stranke; na pokrajinskem sedežu stranke, Drevored 20. septembra 118 v Gorici, ob 20.30.
POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA Simon Gregorčič z naslovom Juri Muri v Afriki bo potekalo od 14. junija do 16. julija in od 23. avgusta do 3. septembra; vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, Svetogorska ul. 84 v Gorici (tel. 0481-533495), vsak delavnik od 13. do 18. ure, najkasneje do 21. maja.
AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja v soboto, 22. maja, od 8. ure dalje 20. moški mednarodni balinarski turnir »Memorial Franjo Devetak, Dario Nanut in Danilo Clainscech« na štandreškem balinišču. Ob zaključku turnirja v popoldanskih urah bosta potekala nagrajevanje in družabnost; informacije 347-1072598 (Jari).
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ GORICE prireja 42. dan krvodajalca v soboto, 22. maja, od 17.15 dalje v župnijski dvorani v Stražcah v Gorici.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu SKRD Jezero, ul. Roma 24 v Doberdobu.
OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri 18. junija. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih tudi med 14.30 in 16. uro ter na spletni strani www.doberdob.it.
Prispevki
Ob 5. obletnici smrti Ludvika Cotiča z Vrha daruje žena Cilka Černic vd. Co-tič z družino 25 evrov za sekcijo krvodajalcev iz Sovodenj in 25 evrov za CRO v Avianu.
Pogrebi
JUTRI V GORICI: 11.00, Casimiro Sak-sida iz splošne bolnišnice v cerkvi Sv. Ane, sledila bo upepelitev; 12.00, Bruna Storni vd. Bersa v kapeli Sv. Justa, sledila bo upepelitev.
Odborniki in člani Društva slovenskih upokojencev za Goriško
izrekajo svojemu predsedniku Milku Devetaku iskreno sožalje ob nenadni izgubi
sestre OLGE.
12
Nedelja, 16. maja 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - V Dijaškem domu Simon Gregorčič pripravljajo razvojno strategijo
Z manjšinsko mrežo do boljših rezultatov
Kristina Knez: Pomanjkanje psiho-pedagoške službe resen problem na šolah - Organizirajmo študentski servis
V	Dijaškem domu Simon Gregorčič pripravljajo razvojno strategijo za prihodnjih pet, deset let, v svoje razmišljanje pa vse bolj vključujejo tudi sorodne manjšinske ustanove in organizacije, ki so jim otroci in mladostniki ciljna publika. Ko bomo zmogli takšno navezo, bomo uresničili kakovostni dvig vzgojne ponudbe v manjšini, dosegali bomo boljše rezultate in omogočili bolj racionalno uporabo denarja, ki ga že danes ni dovolj, več ga verjetno ne bo, kvečjemu ga bo manj, pravi Kristina Knez, ravnateljica Dijaškega doma. V prejšnjem tednu so se njegovo vodstvo in člani zbrali na občnem zboru, kjer so potegnili črto pod računi in delovanjem, predvsem pa so izpostavili kritičnosti in strategijo za naprej; v ta okvir sodi tudi uvedba kriterijev za sprejem v Dijaški dom. Problematike, s katerimi se spopadajo, pa postavljajo resna vprašanja zlasti manjšinskemu šolstvu.
Najmanj problematičen je prostorski vidik. V zadnjem obdobju so opravili nujna dela in pridobili nove prostore. To jim je omogočil izredni prispevek, ki jim ga je dodelila goriška družba KB 1909 ob svoji stoletnici. Uredili so dve novi učilnici, zamenjali pod, kjer je bil dotrajan, in nadomestili lesena okna; poleti bodo obnovili jedilnico. Namesto odsluženih kopalnic so pridobili dnevni sobi v prvem in drugem nadstropju; prvega uporabljajo osnovnošolci, drugega srednješolci. Uredili so še dve manjši sobi za udeležence programa Ek-stra, ki ga izvajajo v sodelovanju s konzorcijem Slovik. Skupno imajo letos 84 gojencev, od tega je 52 osnovnošolcev, 32 pa srednješolcev, ki jim gre dodati sedem udeležencev programa Esktra. Za prihodnje leto pričakujejo, da bo teh že petnajst, kolikor je razpoložljivih mest.
V	Dijaškem domu beležijo neprestan porast povpraševanja. S tem je povezan fiziološki primanjkljaj, ki vsako leto znaša od deset do dvajset tisoč evrov, je na občnem zboru povedal Mitja Bauzon, predsednik upravnega odbora. »Potrebovali bi 20 tisoč evrov več, zato da bi normalno živeli, če pa bi imeli na razpolago 50 tisoč evrov več, bi lahko pripravili tudi takšno razvojno strategijo, ki bi se poznala po kakovostni plati,« opozarja Kristina Knez. Pov-
Kristina Knez (levo) in otroci med obšolskimi dejavnostmi v Dijaškem domu (spodaj)
fotor.m., bumbaca
praševanje družin in omejene zmogljivosti jih silijo v razmišljanje o uvedbi kriterijev za sprejem otrok. »Ni samo problem številk. Vse bolj občutna je namreč problematika otrok s specifičnimi učnimi težavami. Njihovo število je naraslo, vsem pa ne moremo slediti, kot bi bilo zanje najbolje, saj potrebujejo individualno pomoč. Morali bomo torej odločati o tem, koliko jih lahko sprejmemo v skupino,« pojasnjuje Knezova: »Na osnovnih šolah takšnih otrok ne evidentirajo, ker nimajo psiho-pedagoške službe. To vprašanje bo treba re-
šiti. Ko pridejo takšni otroci na nižjo srednjo šolo, je v večini primerov prepozno, da bi jim pomagali. V Dijaškem domu imamo skupno 32 srednješolcev, razdeljenih v dve skupini, vsaka ima po dva vzgojitelja. Štirje vzgojitelji za 32 otrok je seveda dobro razmerje, vendar spričo specifičnih potreb posameznikov še premalo. Zato razmišljamo o kriterijih za sprejem. Po moji oceni najbolj korekten je ekonomski kriterij. Zvišali bi vzdrževalnino. Danes znaša dnevni strošek na otroka deset evrov, kar je zares malo glede na to, kar zagotavlja-
mo. Povišek bi omogočil znižanje primanjkljaja in morda nekoliko zmanjšal povpraševanje, obenem bi spet uvedli možnost za družine z nizkim dohodkom ali več otroki, da jim upravni odbor prizna znižanje vzdrževalnine. S tem bi lahko tudi učinkoviteje uporabili osebje. To je še posebej problematična točka, saj ne uspemo dobiti vzgojiteljev. Imamo na primer možnost staža, ki ga financira pokrajina, a osebe ne najdemo. Kje so vsi tisti, ki so izšli z naših šol? So vsi doštudirali in so srečno zaposleni?« se sprašuje Knezova. Dijaškemu domu se ponujajo številni Novogori-čani, izobraženi in kvalificirani, vendar običajni problem je solidno obvladanje italijanskega jezika. Brez tega znanja ne morejo pomagati otrokom iz manjšinskih šol. »Pametno bi bilo, da bi pri nas organizirali neke vrste študentski servis po zgledu Slovenije, agencijo ali info-center, ki bi zbiral prijave razpoložljivih oseb, zato da bi z njimi prišli naproti potrebam. V družinah je teh vedno več, na primer potreba po varuškah in vzgojiteljih za individualne lekcije itd.,« predlaga Knezova, ki med novostmi in pridobitvami zadnjega leta izpostavlja zlasti delavnice s starši o dvoje-zičnosti, ki jih je uspešno vodila Suzi Pertot, in likovno terapijo s psihologinjo Jano Pečar. Po tej poti bodo prepričano nadaljevali, računajo pa tudi na projekt o »šoli za starše«, ki so ga vložili na deželo FJK. Če bo odobren in financiran, bodo uvedli informativna srečanja za starše, zato da jim bodo v oporo, še posebno v družinah, kjer so težave otrok povezane na primer z ločitvijo staršev. Za svoje osebje bodo še naprej prirejali tečaj projektnega dela pod vodstvom Giorgia Bense, Knezova pa predvsem načrtuje novo strategijo v manjšini: »Uresničiti moramo mrežo sorodnih ustanov. Ta bo morala delovati vodoravno, kar pomeni, da bo programirala posege za specifično starostno skupino, na primer na področju odvisnosti in jezikovne vzgoje, ali za zagotavljanje opore šolama v Romjanu in na Plešivem. Morala pa bo delovati tudi navpično. To pomeni spremljati mlade tudi po nižji in višji srednji šoli, pri izbiri fakultete in sploh pri izobraževanju. Takšna mreža bo privedla do boljših rezultatov in racionalne uporabe denarja.« (ide)
GORICA - SSG
Komični dueti modernih parov
Maja Blagovič in Vladimir Jurc
agnese divo

Komični dueti o zapletenih odnosih modernih parov so s subtilnim humorjem uspešnice sodobnega britanskega dramatika Petra Quilterja zaživeli v najnovejši produkciji Slovenskega stalnega gledališča. Po premieri in prvih ponovitvah v Trstu bo predstava »Dueti« obiskala goriške gledalce z enkratno ponovitvijo jutri, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Režiser Matjaž Latin je duhovito uprizoril štiri prizore, ki sestavljajo revijo različnih situacij iz modernega življenja, kjer ima pojem zveze med moškim in žensko veliko nians. Produkcija v prevodu Brede Biščak je slovenska praizvedba, s katero je SSG posredovalo tudi slovensko govoreči publiki učinkovitost komične žilice priznanega avtorja in njegove predstave, ki je doživela svetovno premiero leta 2008. Samski osebi na prvem zmenku na slepo, uslužbenka in šef pred rojstnodnevno zabavo, komaj ločena zakonca na počitnicah, brat in sestra pred tretjo poroko so protagonisti štirih ljubezenskih duetov, ki jih uprizarjata dolgoletna člana igralskega ansambla SSG Maja Blagovič in Vladimir Jurc. Igralske preobrazbe skozi različne, kratke prizore predstavljajo pravi umetniški izziv, s katerim je igralski in življenjski par prepričal kritike in občinstvo.
Goriško ponovitev je omogočila podpora družbe Splošna plovba iz Portoroža. Predstava bo opremljena z italijanskimi nadnapisi, vstopnice bodo na voljo pri blagajni Kulturnega doma uro in pol pred pri-četkom. Abonenti imajo na voljo avtobusni prevoz s sledečimi postajami: Poljane (gostilna, ob 19.20), Doberdob (avtobusna postaja, ob 19.25), Romjan (Ulica Capitello, ob 19.30), Tržič (S. Polo, 19.35; črpalka Shell, ob 19.40), Štivan (nad gostilno, ob 19.50), Jam-lje (gostilna, ob 20. uri).
Feiglova knjižnica presenetila sosede
Feiglova knjižnica v Gorici pogosto gosti osnovnošolske in predšolske otroke, v petek pa so jo obiskali študenti Tehniškega šolskega centra iz Nove Gorice, ki deluje na področju usposabljanja in uvajanja v delovno prakso. Ravnateljstvo centra se je že lani odločilo za obisk knjižnice in KB centra, ker je bila izkušnja pozitivna, pa so jo ponovili tudi letos. Tako so se novogoriški študentje tudi letos seznanili z delovanjem raznih slovenskih ustanov iz Gorice; v spremstvu knjižničarke Martine Humar so si gostje ogledali prostore Feiglove
Novogoriški študentje v Feiglovi knjižnici v Gorici
knjižnice ter se seznanili z zgodovino ustanove in z njenim delovanjem. Knjižničarka jim je povedala, da ima knjižni fond preko 40 tisoč popisanih enot, ki zaobjemajo knjige, časopise, avdiovizualno gradivo in zemljevide. Poleg tega so se knjižničarke v zadnjem obdobju lotile tudi popisovanja gradiva v lasti društev in drugih organizacij, poleg tega pa še raznih zapuščin, rokopisov in pomembnih dokumentov, ki so jih nekateri Gori-čani poklonili knjižnici.
Sodobno urejeni prostori, kvalitetna ponudba, bogata izbira knjig in ne nazadnje tudi prijaznost knjižničark so prijetno presenetili novo-goriške sosede, ki so zagotovili, da bodo še kdaj prišli na obisk.
PLEŠIVO - Osnovnošolci na izletu
V Kekčevi deželi
S poučno ekskurzijo so zaključili projekt za spoznavanje sortiranja odpadkov
Učenci osnovne šole Ludvika Zor-zuta s Plešivega so se v začetku maja odpravili na šolski izlet v Kekčevo deželo, s katerim se je praznično zaključilo celoletno popotovanje skozi Vandotova dela. Na šoli je namreč potekal bogat in obsežen projekt Reciklirajmo danes za boljši jutri, ki je v prvem delu zaobjemal spoznavanje vzrokov, ki so človeštvo pripeljali do potrebe in nuje po sortiranju odpadkov. Učenci so se preizkusili tudi v kreativnem preoblikovanju le teh v lutke, kovčke, igrače in si ogledali odlagališče v Moraru. Drugi del projekta si je zastavljal kot cilj razvijanje ljubezni in posledično spoštovanja do narave, kar sta gotovo predpogoja za vsako okoljevarstveno vzgojo. Otroci so med vodenimi izhodi v gozd čutno in čustveno spoznavali in doživljali naravo. Narave so se dotikali, jo vonjali, jo gledali z dokaj neobičajnega zornega kota in poslušali njene skrivnostne melodije. Ta odnos do narave so otroci razvijali s pomočjo Kekčevih dogodivščin. Kekec, Bedanec, teta Pehta, Tinkara in Brincelj so jim pomagali, da so spoznali, kateri je pravi odnos do okolja, do živali in do ljudi nasploh. Učenci so prebirali Vandotove zgodbe, si ogledali Kekčeve filme in se pogovarjali o prijateljstvu, junaštvu, starih navadah, pa tudi o zdravilnih rastlinah, ki jih zna teta Pehta tako smotrno spremeniti v dobre čaje. In prav take čaje so lahko otroci tudi okusili v Peh-
Osnovnošolci s Plešivega s Kekcem
tinem laboratoriju v Kekčevi deželi med izletom v Kranjsko goro.
Otroci so se z Bedančevim kombi-jem po skrivni poti pripeljali v gozd, od koder so se peš podali do Bedančeve koče. Takoj so se potrudili, da so iz kletke rešili ubogo Mojco, ki jih je nato z veseljem pospremila do Brinceljevega doma. Od tod se je z njimi na pot odpravil še Brincelj, ki jih je čez skrivni rov pospremil do Pehtinega laboratorija. Ko so se otroci približevali Pehtini koči, jim je pot prestrigel hud in jezen Bedanec. Med uči-
teljicami si je želel poiskati novo in izkušeno kuharico. Na srečo ni bila nobena iz med njih dovolj mastna, da bi zadostovala njegovim zahtevam. Pa tudi otroci so se kar dobro odrezali, da so prestrigli Be-dančeve načrte in ga s posnemanjem sovinega skovikanja ugnali čez drn in strn. Veseli in navdušeni so se tako otroci lahko mirno odžejali s Pehtinim čajem in domačim kruhom. S polnimi trebuhi so zapustili Kekčevo deželo in se domov vrnili polni novih navdihov in nepozabnih spominov.
Nedelja, 16. maja 2010
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
V sredo, na dan, ko so v Bruslju razpravljali o ukrepih, ki bi jih morala EU sprejeti z namenom, da v prihodnje prepreči dogodke, kakršni so privedli do zadnje »grške« krize, ki je ogrozila stabilnost evra, so prav tako v Bruslju objavili napoved, da bo s prihodnjim letom tudi Estonija vstopila v evro. Seveda preseneča, da prihaja do napovedi prav v času, ko sama evroskupina v Bruslju išče rešitev, kako naj v prihodnje zaščiti evro, edino valuto na svetu, ki nima za seboj neke vlade in neke centralne banke z možnostjo odločanja in je torej ni mogoče za-
ščititi s tradicionalnimi mehanizmi ekonomske politike, to je s krčenjem izdatkov, davčnimi ukrepi in podobnim, kajti vse to je ostalo v pristojnosti posameznih držav članic.
Nikakor pa ne preseneča, da je sedaj na vrsti Estonija, saj gre za izrazito moderno državo, ki je v zadnjih dvajsetih letih stavila na modernizacijo in na razvoj ter je tehnološko zelo razvita država. Tudi njena finančna računica je ustrezna in niti Financial times, ki je vselej zelo kritičen do vsega, ne dvomi, da so podatki, ki jih je država posredovala Bruslju, točni, in da so povsem v skladu z Maastrichtskimi merili. Še več, Financial times se
sprašuje, zakaj si Estonija ob sedanji krizi evra želi prevzeti skupno evropsko valuto in tudi odgovarja, da je evro kljub grški krizi še vedno zelo atraktiven, Bruseljska napoved pa je bila vsekakor presenečenje, saj je še nekaj dni prej evropski komisar Olli Rehn opozarjal da vstop Estonije v evro še ni dokončno potrjen, pa čeprav ima Estonija že sedaj fiksni menjalni tečaj z evrom in so v glavnini estonskih trgovin že sedaj navedena v dveh valutah. Ampak sprejem Estonije v evro je v tem trenutku za Evropsko unijo odgovor na dvojni izziv: prvič, dokaz, da države še zaupajo enotni evropski valuti, kar je zunanji znak zaupanja, na-
menjen Evropi in svetu nasploh, drugič pa, da se Evropa ne bo izneverila zagotovilom o hitri integraciji vseh treh pribaltskih držav, edinih članic EU, ki so bile do padca berlinskega zidu sestavni del Sovjetske zveze, kar je sporočilo namenjeno predvsem tem trem državam, perspektivno pa tudi drugim potencialnim kandidatkam, od Ukrajine do Gruzije.
Zaradi grške krize je Evropa danes objektivno šibkejša, tako ekonomsko kot tudi politično, in zato je očitno potrebovala nekaj močnih sporočil.
Prvi teden v maju sem bil v Baltskih državah. Imel sem sicer nekaj obveznosti, vendar sem bil v glavnem prost in sem si lahko prvič, odkar zahajam tja (v Estoniji sem bil prvič leta 1992, odtlej pa sem vse tri države obiskal kar nekajkrat), mirno ogledal, kar me zanima, ne da bi me kak vodič preganjal na avtobus ali da bi bil vpet v stroge urnike kakega kongresa ali drugih obveznosti. 4. maja sem bil v Latviji, ki je tistega dne slavila pomembno obletnico: 4. maja 1990 je namreč lat-vijski parlament - formalno je bil to še vrhovni sovjet - razglasil neodvisnost. Okoli parlamenta so postavili barikade, da bi preprečili vdor ruske vojske in te barikade so stale več kot leto dni. Ob dvajsetletnici so priredili vrsto proslav in spominskih prireditev, med drugim veliko razstavo fotografij na enem glavnih mestnih trgov.
Prvo, kar sem opazil, je bilo zelo majhno število evropskih zastav. Povsod so prevladovale samo latvij-ske zastave. Med drugim v vseh treh baltskih državah plapolajo pred predsedniškimi palačami samo nacionalne zastave, o evropski zastavi ni ne duha ne sluha. To se ne dogaja na zahodu: tudi v Italiji je na Kvirinalu poleg italijanske še evropska zastava, isto velja za Francijo, Nemčijo in tako naprej. Tu pa ne, država ima še vedno zelo velik pomen.
To pomanjkanje evropskih simbolov si je mogoče razlagati tudi drugače. Pri pregledovanju razstave o osamosvojitvi namreč Evropsko unijo komaj zaslediš. Trditi, da je bila pri priznavanju novih držav Evropa previdna, je zgolj olikan način za prikaz evropske kratkovidnosti, nenačelnosti in opor-tunizma. Dejansko se Evropska unija ni zmenila za pozive treh baltskih držav vse do poskusa državnega udara v Sovjetski zvezi in do padca Gorbačova; pa še potem je tri državice priznala najprej Danska in Evropska unija se je temu priznanju nekako prilepila na rep.
Zato ni nič nenavadnega, če v vseh treh državah naletiš na ljudi, ki Evropsko unijo razumejo predvsem kot ekonomsko priložnost in ne kot politični cilj. To je seveda posledica več dejavnikov. Eden je zagotovo premajhna aktivnost Evropske unije v času osamosvajanja, druga je vezana na velike napore, ki so bili potrebni za dosego državnosti in torej odcepitev od Sovjetske zveze, tudi s človeškimi žrtvami, tretja je vezana na kratek čas, ki je minil od osamosvojitve, torej od uresničenja enega zgodovinskih ciljev, do predaje dela suverenosti Bruslju.
Bruslja v baltskih državah seveda ne enačijo z Moskvo, vendar po križevem potu, ki so ga preživele te države v prejšnjem stoletju, od neodvisnosti po prvi svetovni vojni, izgube te neodvisnosti in sovjetske okupacije na osnovi sporazuma Molotov - Ribentropp, s katerim sta si Stalinova Sovjetska zveza in Hitlerjeva Nemčija razdelili Poljsko in baltske republike, preko nemške okupacije in
nato sovjetske okupacije in več kot 45-letne vladavine terorja, človek z lahkoto razume zakoreninjeno nezaupanje v »tujca«, pa naj bo ta še tako dober in tako pošten.
Navsezadnje so te sledi povsod zelo močno prisotne, zagotovo bolj kot v drugih državah nekdanjega sovjetskega bloka, morda z izjemo Madžarske, kjer zatrtje upora v letu 1956 še ni pozabljeno. V središču Talina, glavnega mesta Estonije, so še vedno zazidana kletna okna policijskega poveljstva, nekdanjega sedeža sovjetske tajne policije. Zazidali so jih, da se na ulico ne bi slišali kriki političnih jetnikov, ki so jih mučili med zaslišanji v kletnih prostorih. Sredi Rige, latvijske prestolnice, stoji Muzej okupacije, prikaz dogajanj v Latviji od leta 1940 do leta 1991; vsako leto ga obišče 100 tisoč ljudi, od teh dve tretjini iz tujine.
Najbolj dramatičen pa je prikaz v Vilniusu, prestolnici Litve. V nekdanjih prostorih sovjetske policije je namreč Muzej genocida, prikaz dogajanj v času nacistične in sovjetske okupacije s srhljivimi podatki. V času nemške okupacije se je število prebivalcev Litve zmanjšalo za 350.000 ljudi, prav za toliko se je število zmanjšalo v kasnejših sovjetskih letih. Niso bili vsi pobiti, podatek vsebuje tudi tiste, ki so zbežali v tujino, ki so bili prisilno razseljeni ali deportirani. Vendar gre, če število primerjamo s takratnim prebivalstvom v državi, za tretjino prebivalcev Litve.
Najbolj šokanten pa je kratek izlet izven mesta, v gozd Paneriu. Tu so nacisti v štirih letih okupacije pobili 100.000 ljudi: 80.000 je bilo Judov, preostali so bili povečini Poljaki, kajti Vilnius, ki se je takrat imenoval Wilna, je bilo poljsko mesto; Litva, kakršna je obstajala v času med prvo in drugo svetovno vojno, je bila manjša država. V mestu je bilo 140.000 Judov; veliko jih je zbežalo, 80 tisoč so jih pobili in po koncu vojne jih je ostalo samo še slabih 15.000. Kar pa zadeva Poljake, so Nemci pobili vso inteligenco, ves intelektualni in politični kader, ki so ga Poljaki premogli v mestu. Obisk v gozdu Paneriu, kjer stoji kar nekaj spominskih obeležij, človeka še danes presune, čeprav je gozdno okolje skoraj idilično in ne daje slutiti, da so se tam odvijale tako grozne stvari.
Za razumevanje teh treh držav je torej treba predvsem poznati njihovo zgodovino. Tu so se dogajale grozne stvari. Evropska unija predstavlja za vse pribaltske republike veliko priložnost, vendar pri ljudeh na dnu srca ostaja še dvoje čustev: slabo prikrit nacionalizem, pojmovanje države kot popolne in samozadostne politične formacije, in pa kar neprikrito nezaupanje v zunanje dejavnike, pa naj bodo še tako prijazni. To je za Evropo dokaj običajen pojav, le da ga v večini držav umeščamo v 19. in v 20. stoletje, zato ga ne smemo jemati kot nekaj posebnega. Zagotovo pa je prav zato evropska integracija baltskih držav veliko večji izziv, kot velja za tiste države, ki so, tudi v sovjetskih časih, ohranile svojo državno identiteto, jezik, do neke mere tudi zgodovino, pa čeprav z omejeno suverenostjo in z diktatorsko oblastjo.
Napoved, da je Estonija pripravljena za sprejem evra, je torej dobra novica. Dobra za Estonijo ter za Latvijo in Litvo, pa tudi dobra za Evropsko unijo. V teh časih ni veliko dobrih novic, ni veliko razlogov za optimizem. Sporočilo iz Bruslja zagotovo sodi med te. To je dobra novica, obenem pa tudi razlog za optimizem.
14
Nedelja, 16. maja 2010
NEDELJSKE TEME
»Tukaj je postojanka zgubljenega sveta, ki se razširja v nedogled in se nikjer ne more srečati s človeškim svetom, nikjer ni med njima stične točke. /... / Tukaj (so) človeške roke netile peči, zemlja tega sveta je pomešana s pepelom... «
(Boris Pahor, NEKROPOLA)
razmišljanja, vtisi, pričevanja, spon
»Raus!«, tako so kričali na jetnike, ko so jih ujeli, mučili, zasliševali in na koncu zažgali. »Nepomembni ljudje«, sije mislil esesovski general Glo-bočnik, ko je vodil uničevalna taborišča na Poljskem in tudi takrat, ko seje vrnil vTrst. Ogromno ljudi (od 3000 do 5000) je umrlo v Rainerjevi Ri-žarni. Krematorijska peč je se-žigala po osem ljudi hkrati, nato so vrečo, polno človeškega pepela, izpraznili v tržaško morje...
(AlenS., IV.TEI)
Vendar krematorijska peč ni bil edini način usmrtitve. Ljudi so ubijali tudi s plinom, z udarcem vtilnikali s strelom. Veliko ljudi z udarcem s kijem ni takoj umrlo, tako da so nekateri padli v krematorijsko peč še živi. Še vedno ne morem verjeti, da so tako ravnali z ljudmi, jih mučili in žive metali v krematorijsko peč.
(Kristian B., IV.TEI)
Spominjam se, da je naš vodič dr. Aleksander Volk rekel, da se je neki vojak celo bahal s tem, kar so počenjali v taborišču. Močno me je tudi prizadelo, ko sem izvedel, da so trupla jetnikov zmetali v celico smrti, tranzicijsko celico, v kateri so bili novi jetniki, prišleki, torej živi ljudje. Ob vstopu v Rižarno, ko prehodiš hodnik, obdan s sivimi stenami, te pretrese. Odtrgan si od zunanjega sveta, ta strašni svet Rižarne te vklene. To, kar so počenjali fašisti in nacisti, ni človeško, a tudi ne živalsko, ker žival ubija le, če je lačna ali ogrožena.
(Luca S., IV.TEI)
Od trenutka, ko sem prijel v roke svinčnik, da bi napisal te vrstice, je minilo že dobrih deset minut. Morda zato, ker imam v mislih še živo sliko prizorišča, kjer je v letih od 1943 do 1945 ugasnilo več tisoč življenj nedolžnih ljudi. Rižarna. Če prehodiš hodnik, ki vodi do notranjega dvorišča, še ne moreš imeti občutka, na katerem kraju sploh si. Šele ko zagledaš celice in si jih predstavljaš natrpane z nedolžnimi ljudmi, se zaveš njihovega trpljenja.
Sedaj krematorijske peči ni več, ampak se dobro vidi, do kod je segala streha. Dvorišče z dvanajstmetrskim betonskim zidom ustvarja v duši obiskovalca občutek odtujenosti svetu. Težko je, ne ustaviti se in ne razmišljati o tem, kako se lahko ljudje med sabo tako kruto pobijajo, in to brez razloga! In pomislim na Prešernov verz: »Kako strašna slepota je človeka!«
(Jan C., V.TEI)
Visoki zidovi Rižarne te oklepajo, da ne moreš zbežati. Sobe - mrzle in sive, v njih se počutiš kot v peklu. Strahotne stvari so se dogajale tukaj, in če ima človek le malo fantazije, lahko sliši krike groze in bolečine. Rižarna -pekel na zemlji...
(Giulio V., V.TEI)
»Slišala sem udarce, kot da bi mrtvo telo padlo na nekaj votlega in potem obupne krike:'Mama, mama!' v vseh jezikih. Prvo noč, ko sem prišla v celico, smo doživeli bombardiranje. Jetniki so kričali:'Dol, dol bombe, padajte sem! Da bi vsaj lahko hitro umrli!' Ob zori sem vprašala hčerko: 'Kakšne barve so moji lasje?' - mislila sem, da sem osivela od strahu.«
(Majda Rupena iz Trsta, pričevanje preživele v Rižarni)
»Bil je maj 1944. V cementnih temeljih peči je rasel šop trave. Pomislila sem, da je morda simbol teh ubogih izginulih duš. Marca smo slišali krike tudi podnevi (kričali so tudi SS-ovci). To so bili kriki bolečin, vsakdo čuti, kdaj nekdo kriči od bolečin. Priznati moram, da nismo popolnoma razumeli teh okrutnosti: morali smo misliti na življenje, za katero smo stalno trepetali. Po enem letu vas pretrese tudi žebelj, ki slučajno pade na tla. Še danes se, če slišim zvok okovanega čevlja na tlaku, prestrašena zdrznem: 'Prihajajo.'«
(Dara Virag z Reke, pričevanje preživele v Rižarni)
»V celici poleg mene je bil mlad osemnajstletnik skodranih las. Ne spominjam se njegovega imena. Od strahu je osivel v treh dneh. Zjutraj in pozno zvečer so se odpirala in zapirala vrata. Kdor je gledal skozi špranje, je opozoril: 'Prišel je kamion...' Ob osmih zvečer je bilo nekaj časa vse tiho, potem pa se je začelo kričanje. Prepričani smo bili, da vlečejo obsojence proti peči. Slišali smo stražo, ki je vlačila ljudi iz celic, in ljudi, ki so kričali, dokler jim ni glas zamrl. Mladenič skodranih las je trepetal in jecljal: 'Zdaj smo mi na vrsti.'«
(Karel Skrinjar iz Trsta, pričevanje preživelega v Rižarni)
K	l m
TEL	i h'/
1 **	■
	



»Korak, te ne muore, neče naprej. Pretekla strahuata ga uvira. Us'ka stvar se človeke te upira... kar se dogajalo je te, pavej, o pavej, tržaška ti rižjera.
Na kuorte z japnam zadrsane ustale suo štjere rezdrte tem'lepeči. Če be ble žive, pavedat be znale... Krko žulenj je ruoka sadista te strla, krko šežganeh blo te je ledi... /... /«
(Marija Mijot, RIŽJERA)
'j?
1
Pred nekaj leti so mi omenili Rižarno, ki mi je bila popolnoma neznana. Mislil sem, da je Rižarna tovarna, v kateri proizvajajo riž. Učiteljice so mi takrat razložile, da je Rižarna bila med drugo svetovno vojno 1	■ nacistično taborišče. V
petem razredu osnovne ^r^— šole sem prvič v spremstvu učiteljic obiskal Rižarno. To seje ponovilo v vseh treh razredih nižje srednje šole. Vsakič sem šel tja, samo da bi izgubil nekaj ur pouka.Takrat se še nisem zavedal pomena teh ekskurzij. Ko pa nam je sedanja profesorica slovenščine
nekega dne predlagala obisk Rižarne in nas nanj tudi primerno pripravila, se mi je ta obisk zazdel bolj zanimiv. Sedaj obiskujem četrti razred višje srednje šole in sem bolj zrel. Začel sem razmišljati o nekaterih informacijah, ki nam jih je posredovala profesorica, in o razlagi, ki nam jo je v Rižarni podal izkušeni strokovnjak, zgodovinar dr. Volk. Z njim smo si 13. aprila letos ogledali tudi tesnobne prostore, ozke celice, v katere so stlačili od šest do osem ljudi. Skozi odprtino na vratih so esesovci nadzorovali jetnike. V celicah je bilo malo zraka, malo svetlobe, higienske razmere so bile neznosne. Ob obisku pa me je pretresel tudi spomenik ob stavbi, kjer je bila peč. Nikoli ne bom dojel, od kod tolikšno sovraštvo.
(Mirza M., IV.TEI)
V muzeju Rižarne sem prebral pismo, ki ga je neki jetnik napisal svoji mami in se tako poslovil od nje, saj ga je naslednje jutro čakala smrt. Pretresen sem še po ogledu mislil na to in si predstavljal materine občutke, ko je brala sinov poslednji pozdrav...
(Matteo C., V.TMI)
Ob letošnjem ogledu Rižarne me je še posebej pretreslo naključno srečanje z gospo, ki nas je nagovorila v avtobusu na poti v Rižarno. Njen oče je bil taboriščnik, to je v njem povzročilo tako veliko travmo, da ni mogel jesti štrudla, ki ga je po vojni spekla žena. Zakaj? Zato, ker sta ga zavitka v pekaču spominjala na odrezane noge in roke ljudi v koncentracijskih taboriščih. Težko razumemo to pričevanje, moramo ga le sprejeti kot kruto resničnost.
Ta gospa še ni vstopila v Rižarno, ker ne more pozabiti grozot, ki jih je utrpel njen oče, in premagati lastne travme, lastnih strahov. Zaupala nam je, da bo mogoče kdaj le vstopila tudi v ta tržaški »krematorijski svet«, v katerem se je dogajalo to, kar v človeškem svetu običajno ni mogoče...
(Claudio N. in Nik Š., IV.TEI)
Rižarna je edino nacistično uničevalno taborišče na italijanskih tleh. Še sedaj se ne ve, kaj se je v resnici dogajalo na tem strašnem kraju. Dokumentov ni, ohranila so se samo pričevanja nekaterih preživelih zapornikov in nekaterih nacističnih sodelavcev, čeprav se je o tem veliko raziskovalo. Še danes ne poznamo imen vseh žrtev niti njihovega točnega števila, tako da je vse zavito v skrivnost.
(Erik C., V.TMI)
Ko so mi pripovedovali o tem, kaj bom videl v Rižarni, sem težko verjel, da je človek lahko tako krut do drugega človeka. A ko sem vstopil vanjo, sem na lastne oči spoznal človekovo okrutnost.
Čeprav se po ogledu Rižarne nisem dobro počutil, sem vesel, da so mi profesorji ponudili ta obisk, saj je Rižarna del naše zgodovine in zgodovino moramo poznati zato, da bomo v bodoče lahko preprečili take zločine.
(Alan C., IV.TMI)
Čeprav sem to taborišče že večkrat obiskal, menim, da se je vanj treba pogosto vračati. Pokloniti se moramo vsem žrtvam, ki so darovale svoje življenje za svoj jezik, narod, vero, politično prepričanje, za svojo in našo svobodo. Današnji mladostnik težko dojame trpljenje teh ljudi, zato je potrebno, da se predvsem mi mladi znamo vživeti v njihove muke in žalost.
(Daniel P., IV.TMI)
Ob letošnji 65-letnici konca druge svetovne vojne se spominjamo nacifašističnih zločinov. Zato smo se tudi podali v Rižarno, da bi se spomnili na tisoče žrtev, ki so tam trpele in umrle. To so bili ljudje, ki so se borili za boljši jutri in za svobodo.
(Iztok Z., IV.TMI)
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 16. maja 2010
15
OiEfflíti žMi
VIRI: PAHOR, B., 1997: Nekropola, LJ
OD FAŠISTIČNEGA ŠKVADRIZMA DO POKOLOV V RIŽARNI, 1978, ANED-TS PERTOT, N., 1990: Od antike do danes, TS
lin na žrtve Rižarne in totalitarnih režimov
H
Ko smo si v Rižarni ogledali celice, sem razmišljal o tem, kako so v njih živeli jetniki. Nihče izmed nas danes ne ve, kolikšno je bilo njihovo trpljenje. Zato je prav, da se spominjamo vseh žrtev v Rižarni.
(Erik P., IV.TMI)
Rižarna ni le muzej, je tudi narodni spomenik.
Nemci so bili dovolj pošteni, da so priznali svoja nacistična dejanja, za večino Italijanov pa fašizem skoraj ni obstajal. Večkrat so svoja zloglasna dejanja zakrili z lažnimi informacijami, veliko dokazov so tudi uničili. Ko sem letos vstopil v Rižarno, sem se zavedel, da je ne doživljam več kot kraj trpljenja, ker so od nje ostale le opeke in beton. Pretresel pa me je pogled na kij, ki so ga uporabljali za usmrtitev žrtev. Huje mi je bilo, ko sem pred leti obiskal Auschwitz. Slabo mi je bilo, celo na bruhanje mi je šlo. Ob pogledu na plinsko celico, krematorij in na goro las me je prevzel strah. Razmišljal sem o tem, kako so lahko vojaki, mladi vojaki, izvajali tako nasilje.
(Štefan J., IV.TEI)
»Ne vem, kaj mi manjka. Vsekakor bom kakor drugi odšel skozi zamrežena lesena vrata in odnesel bom to ozračje s sabo. /... / Zato je mogoče, da je vir moje neodločnosti prav potreba, da bi hkrati s tišino tega ozračja zdaj vzel s sabo še kaj. /... / Pa nimam kaj vzeti. In poleg vsega se mi še ta obisk, ki je prinesel drobec smisla v brezciljnost mojih človeških dni, zdaj, čeprav tega ne maram, nekako sprevrača v pie-tetno dejanje. A naj bo. Naj bo to vsaj poklonitev manom ugaslih tovarišev. Nobene žive klice pa ni tukaj, ki naj bi jo odnesel s sabo. Nobenega razodetja. Če kaj, se mi zdaj spet razodeva, da je nemogoč obstoj dobrega božanstva, ki bi bilo povsod pričujoče in bi bilo obenem nema priča pred tem dimnikom. Pa pred plinskimi celicami. Ne, če kako božanstvo je, potem je spojeno s stvarmi, z zemljo, z morjem in s človekom, ne pozna in ne more poznati razločka med dobrim in zlim. A to spet še enkrat pomeni, da samo človek lahko uredi svet, v katerem živi, ga lahko tako spremeni, da bo mogoče v njem uresničiti več dobrih kakor slabih misli. Tedaj bi bil svet vsaj v človeškem merilu bolj sprejemljiv.«
(Boris Pahor, NEKROPOLA)
w
Auschwitz.
Podobe, ki mi jih to ime prikliče v spomin, so grozne. Strahote, ki so jih tam počeli, so v mojih mislih neizbrisne. In tako je prav.
Auschwitz mora ostati takšen, kakršen je, da bo večna priča pokvarjenosti človeka.
Vsakdo bi moral vsaj enkrat v ta grozni kraj, da bi točno videl, kaj je trpljenje. Da bi se zavedal, da je naše življenje perfektno in božansko v primerjavi z življenjem de-portirancev.
Po obisku v Auschwitzu vse gledam v drugačni luči. Vsakemu dogodku pripisujem drugačen pomen. Zavedam se, da sem srečna.
Ob obisku v Rižarni me je najbolj prizadelo dejstvo, da nisem začutila nič, ko so mi povedali, da je tu padlo 5000 mož in žena. To pa, ker sem primerjala to število s številom usmrčenih v Auschwitzu ali v drugih koncentracijskih taboriščih. In to se mi zdi grozno. Strašno se počutim, saj so tudi zame postale žrtve le številke...
(Lea L., IV.KBT)
Za fašiste in naciste so bili Slovani nižje pleme. Kdor ni sprejemal fažizma in nacizma, je moral biti na nek način utišan. Tako so utišali tudi antifašiste v Rižarni. Ob koncu našega ogleda Rižarne so dijaki Lea L., Andro P., Peter P., Jan C., Marko K. In Luca Starc prebrali pesmi, besedila nekdanjih taboriščnikov in pričevanja preživelih iz Rižarne. Nato smo k spomeniku vsem žrtvam položili šop cvetja.
Obisk Rižarne je v meni vzbudil dvojno občutje: bil sem vesel, ker sem v Rižarni videl veliko mladih dijakov, svojih vrstnikov, kar pomeni, da se zanimajo za polpreteklo zgodovino, hkrati pa me je kraj, ki sem ga obiskal, pretresel zaradi trpljenja in smrti.
Najbolj pa me boli spoznanje, da se podobni zločini v drugih delih sveta dogajajo tudi danes in da ostajajo storilci nekaznovani.
(Jan Z., IV.KBT)
Nacifašistična rasistična politika je nedvomno ena izmed najbolj grozljivih človeških zablod. Žal pa so se podobna dejanja po drugi svetovni vojni večkrat ponovila. Med zadnjo balkansko vojno so se poboji civilnega prebivalstva pojavljali celo na treh straneh: srbski, hrvaški in bosanski. Najbolj krut in najbolj znan je srbski pokol Muslimanov v Srebrenici leta 1995, kjer so v skupna grobišča zmetali 8000 trupel. Podobno se je zgodilo tudi v Sarajevu, kjer je vojska obkolila mesto in civilno prebivalstvo bombardirala dve leti. Taki množični poboji se pojavljajo tudi v Afriki. Človeku odvzamejo pravice, dostojanstvo in svobodo. Vzroki za to so politična trenja, razne ideologije ali kaki drugi interesi, npr. voda, nafta ali pohlep po ozemlju. Ti poboji gotovo niso sad zdrave pameti. Udejanijo jih lahko le ljudje, ki so izpostavljeni indoktrinaciji, ne glede na način ali na to, kdo jo izvaja. Zaradi človeške iracionalnosti se bodo taki dogodki žal še ponavljali.
(Alen S., IV.TEI)
Danes je Rižarna kraj, ki nas spominja na vse žrtve fašizma in nacizma. Hkrati pa je tudi »dokument« žalostne in krute polpretekle zgodovine. Kljub številnim dokazom si je vseeno težko predstavljati, da so ljudje lahko storili kaj takega drugim ljudem. Še hujša je misel, da so se mnogi strinjali s tem početjem, ker so slepo verjeli propagandi.
Sam ne razumem, kako lahko pride do take krutosti samo zato, ker ima kdo drugačne misli ali ker je pripadnik drugačne kulture. To se mi zdi nemoralno, kakor je nemoralno pranje možganov neke skupnosti, da bi jo prepričali o pravilnosti lastne ideologije.
(Marco P., V.TEI)
1
»Mir za večerni mrak, ki prihaja,
mir za mošt, mir za vino,
mir za črke, ki me iščejo
in ki se vzpenjajo v mojo kri
in ovijajo staro pesem z zemljo in ljubeznijo,
mir za mesto sredi jutra,
ko se prebuja kruh /... /
mir za raztrgano srce
bojevniške Španije: /... /
Sem samo pesnik: ljubim vas vse,
blodim po svetu, ki ga ljubim:
v moji domovini zapirajo rudarje
in vojaki ukazujejo sodnikom. /... /
Nočem, da bi kri znova
prepojila kruh in fižol
in glasbo: hočem, da poje
z menoj rudar, dekletce,
odvetnik, mornar,
izdelovalec otroških lutk,
da gremo v kino, od tam pa pit
najbolj rdeče vino.
Ne prihajam, da bi kaj razrešil.
Prišel sem k vam, da bi pel
in da poješ z menoj tudi ti.
(Pablo Neruda, MIR ZA VEČERNI MRAK)
Veliko ljudi se zločinov noče spominjati, nekateri celo trdijo, da se sploh niso nikoli zgodili. Prikrivanje in pozabljanje žrtev sta razvidna tudi v italijanskem taborišču v Gonarsu. Danes ga ni več, saj so ga porušili in iz gradbenega materiala zgradili vrtec. Na pokopališču v Gonarsu pa je zelo sugestiven spomenik, ki so ga Slovenci in Hrvati zgradili v spomin na umrle rojake. Obiskala sem ga skupaj z dijaki, ki so se udeležili pobude »Vlak spomina«. V Auschwitzu, Krakovu, Viscu in Gonarsu smo bili tudi trije dijaki kemijsko-biološkega oddelka naše šole.
V Auschwitzu nisem dojela grozot, ki so se tam dogajale, dokler nisem vstopila v muzej, kjer so bili kupi čevljev, protez, las. Ljudje so tam izgubili vse, osebne stvari, identiteto in na koncu življenje.V Birkenauu meje presenetila obsežnost taborišča, ki mu ni bilo videti konca. Barak ni bilo več. Dimniki so na zasneženem polju molče govorili o veliki žalosti in samoti. Podobni občutki so me prevevali tudi v Rižarni...
(Mojca Z., IV.KBT)
V bistvu sploh ni pomembno, kakšne narodnosti je človek ali kateri veri pripada. Če nam vse odvzamejo, smo vsi enaki. Edino, po čemer se razlikujemo, so naše misli in ideali. Če pa pride na oblast človek brez morale in s pokvarjenimi in izprijenimi idejami, bo posledično tudi država taka. V totalitarnih režimih je ljudstvo vedno pod strogim nadzorom, da ne pride do protestov. Sploh pa ni nujno, da ljudje protestirajo. Hitler je dal pobiti okoli šest milijonov Židov, ker jih je preprosto sovražil. Vsi se tolažijo s tem, da na koncu vedno zmagata svoboda in pravica. Toda take režime in taka človeška okrutna dejanja je treba v bodoče vnaprej preprečiti, kajti svoboda in pravica lahko kdajpakdaj tudi izgubita.
(Martin R., IV.KBT)
Mislim, da je rešitev konfliktov med narodi prava osnova za mir. Vsak narod naj prizna, da se je to, kar se je zgodilo v preteklosti, zares zgodilo. Če bi vsi priznali in tudi sprejeli lastne napake in krivice, bi spori ostali del preteklosti. Začeti moramo pri sebi: sosed je drugačen od nas, a je tudi on samo človek.
(Mojca Z., IV.KBT)
Misli so oblikovali dijaki IV. in V. razredov DPZIO J. STEFANA v TRSTU pod mentorstvom prof. P. Pettirosso in prof. M. Zerjal. Fotografije je prispeval Martin Rešeta (IV.KBT), tehnično pomoč sta nudila prof. Alessandro Ferluga in tehnik Alessandro Paoli.
M
U
16
Nedelja, 16. maja 2010
NEDELJSKE TEME
Vsakdanja praksa nam ve povedati, da se morajo kmetje v območjih, ki so zaščitena p programu Natura 2000 soočati z neštetimi birokratskimi in naravovarstvenimi težavami, če želijo narediti nov trtni nasad ali podobno investicijo, za kar potrebujejo nekaj let, kar zamori marsikaterega, ki se odpove investicijski pobudi.
/
O DEJANSKIH UČINKIH PROGRAMA NATURA 2000 —7 v v • ,	|	v •
Zaščitena območja dodana vrednost za razvoj?
Stališče vodstva kmeče zveze
Članek v Primorskem dnevniku glede posveta o zaščitenih območjih, ki se je vršil v Boljuncu v petek 7.maja, nosi naslov, ki po naši oceni prikazuje ta območja v izredno optimistični a žal nerealni luči. »To niso omejitve, ampak dodana možnost za razvoj«, beremo v naslovu, kateremu sledi članek, ki mimo splošnih optimističnih trditev ne navaja konkretno nobene takoimenovane »dodane vrednosti«. Lepo bi bilo, da bi bili naši kmetje in širše posestniki zemlje na območju, žal preobširnem, kjer se razprostira evropski program Natura 2000, točno in nedvoumno obveščeni o tem, kaj smejo ali ne smejo. A tega žal ne vedo. To nas spominja na poroke iz starih časov, ko sta ženin in nevesta v prisilnih porokah stopala v skupno življenje, ne da bi se med seboj poznala, zagotavljali pa so jima, da bo zakon srečen. Tako je z našimi kmeti, ki bi po logiki nekaterih morali biti presrečni, da so jim »vtaknili« površine v naravovarstveno območje, kjer naj bi lahko krepili delo in dobivali finančne prispevke. Kakšne, kdaj in v kolikšni višini, pa je, vsaj tako zgleda, nepomembno.
Pri tem se nam v naši naivnosti vzbuja prepričanje, da bi bilo morda vendarle korektno upoštevati pred določanjem obsega Natura 2000, da se lastniki zemlje sami izrazijo, če želijo postati »privilegiranci«, ki imajo svoja zemljišča v zaščitnih območjih ali ne. Tozadevna raziskava bi po na-
šem mnenju dala zanimive rezultate, ki bi bili morda navzkriž z naslovom omenjenega članka.
Vsakdanja praksa nam ve povedati, da se morajo kmetje v omenjenih območjih soočati z neštetimi birokratskimi in naravovarstvenimi težavami, če želijo narediti nov trtni nasad ali podobno investicijo, za kar potrebujejo nekaj let, kar zamori marsikaterega, ki se odpove investicijski pobudi.
Ne gre poleg tega prezreti dejstva, da je bila slovenska narodna skupnost, ki živi na zavarovanih območjih tudi etnično izigrana. Saj so bili o teritoriju, na katerem živi strnjeno že stoletja, sprejete odločitve, pri katerih ni bila, kot predvideva obstoječa zakonodaja, soudeležena. V tem smislu se je na priziv Kmečke zveze proti zaščitenim območjem izreklo Deželno upravno sodišče. Naspošto-vanje volje in pričakovanj domačega, avtohtonega prebivalstva, pa je ne samo nespoštljivo, temveč ima lahko hude posledice, ker vzbuja v njem občutek, da je tujec na svojem. To pa ga sili k opuščanju negovanja njegove zemlje, kar je najkrajša pot do odtujitve te dobrine in s tem izumiranja narodnostnih korenin.
Vsi naglašajo , beremo v istem članku, nenadomestljivo vlogo kmetijstva pri ohranjanju podeželja in varstvu narave. Res je tako! A če je tako, zakaj se ne čuti potreba pri nas in drugje, da se najprej izdelajo na-
črti za razvoj tega sektorja in v okviru njih smernice za varstvo narave in okolja, ne pa obratno.
Morda pa le zahtevamo preveč! Ne zahtevamo pa preveč, če smo pričakovali, da bi bili takoj izdelani načrti za upravljanje zaščitenih območij in da bi lahko kmetje vedeli, če in v kakšni obliki bodo lahko razvijali svoje gospodarstvo. Ne gre namreč prezreti, da je kmetijstvo predvsem gospodarska dejavnost in da je možno samo, če je računica prava. Računica pa se hitro zatakne, če se kmetijskemu podjetniku postavljajo omejujoči pogoji in dejavniki. In prav zato bi radi vedeli, kakšne bodo možnosti kmetovanja v zaščitenih območjih.
Pa še ena misel. Če gledamo na problem skozi prizmo vrednosti zemljišč, ki so bila vključena v Naturo 2000, ne moremo mimo ugotovitve, da so ipso facto razvrednotena. Radi bi spoznali kupca, ki bi raje kupil zemljišče v omenjenem območju kot izven njega. Kakršnekoli, hujše ali manj hude, so omejitve, ki jih postavlja Natura 2000 pri uporabi zemljišč, ostanejo pač omejitve in jih nobena, sicer še nedokazana prednost, ne more odtehtati. Splošno pravilo, ki nam ga pri tem daje veda o cenitvah je to, da tudi najmanjša omejitev, ki jo postavimo pri uporabi nepremičnine, zmanjša njeno vrednost za 20-50%. Pri tem ni Natura 2000 nobena izjema! Kdo bo poravnal to zmanjšano vrednost?! Toliko v razmislek.
OBVESTILA KMEČKE ZVEZE
Deželni prispevki za inovacije v kmetijstvu
Deželna uprava je z novim pravilnikom objavila razpis za dodelitev prispevkov namenjenim spodbujanju raziskav, promocije in širjenja na področju: trajnostnih oblik kmetijstva ob upoštevanju tako podnebnih sprememb kot okoljskega učinka; naprednih in ino-vativnih tehnologij usklajenih z okoljem za alternativno ali energetsko uporabo proizvodov ali podproizvodov agroživilske verige; naprednih in inovativnih tehnologij za koristenje obnovljivih energetskih virov in tistih, ki so namenjeni zajetju in izolaciji ogljikovega dvokisa; izboljšanja tako proizvodnih procesov in proizvodnih sredstev omejujoč se na biološko pridelavo, DOC, IGT, ki so namenjeni bodisi doseganju kvalitetnejše proizvodnje kot varstvu okolja. Koristniki omenjenih posegov so kmetijska gospodarstva vpisana v register podjetij. Za investicije, ki ne smejo presegati 250.000 € so predvideni prispevki v višini 40, 50 ali 60 % (nižinska - gorata področja, mladi - ne mladi). Termin za predstavitev prošenj na deželno odborništvo za kmetijstvo zapade v petek 21, maja 2010.
Obvestilo čebelarjem
Dne 22 aprila t! je stopil v veljavo odlok št.93. Ministrstva za delo, zdravstvo in socialne politike. Odlok uvaja in ureja državni čebelarski seznam, ali, drugače povedano, sistem identificiranja in registracije čebelarjev in čebelnjakov.
Glavni cilj omenjenega seznama je zagotoviti učinkovitejše gospodarsko in zdravstveno varstvo čebelarskega sektorja ter ga primerno ovrednotiti. Poleg tega si odlok postavlja kot dodatni cilj pripomoči k pretoku informacij, da se primerno zaščitijo med, ostali izdelki čebelnjaka in nenazadnje porabniki. Poleg tega želi Ministrstvo z izvajanjem odloka izboljšati poznavanje čebelarske dejavnosti tako iz proizvodnega kot zdravstvenega vidika, tudi v luči politike subvencij in pripravljanja načrtov za profilakso in zdravstveno kontrolo.
Svetovalna služba KZ
STROKOVNI NASVETI
Z biološkimi sredstvi nad bolezni zelenjadnic
Od sedaj naprej se začenjajo širiti bolezni v zelenjadnem vrtu. Proti temu veliko pomaga preventivna zaščita. Že ob setvi oz. saditvi gredice uredimo tako, da voda čim manj zastaja. Z gnojenjem in zalivanjem ne pretiravamo in redno zatiramo plevel. Učinkovita je tudi bolj redka setev. Zemlja za proizvajanje sadik naj bo razkužena. Veliko škode lahko preprečimo, če upoštevamo kolobarjenje. Večina rastlinskih vrst, prav tako pa različne vrste, ki spadajo v isto družino, naj si ne sledijo samim sebi. Učinkovito je tudi, da po končanem gojenju poberemo vse rastlinske ostanke. Če pa se kljub temu širijo bolezni, jih moramo zatirati. Opisali bomo najbolj razširjene bolezni in kako jih zatiramo z biološki sredstvi.
Med najbolj razširjenimi boleznimi zelenjadnic je PERONOSPORA (Phytophtora infestans), ki napada predvsem paradižnik in krompir in se širi posebno ob vlažnem vremenu. Včasih se spravi tudi na druge plodovke. Bolezenski znaki se na paradižniku pojavijo najprej na listih v obliki madežev, ki pozneje potemnijo in se posušijo. Ob visoki vlagi se bolezen razširi na vso rastlino. Prav tako se madeži pojavijo na še zelenih plodovih, ki pozneje gnijejo. Sprva so madeži na plodovih svetli, kot da bi bili prozorni. Včasih lahko nastanejo trda, rjava, udrta mesta, ki segajo globoko v meso plodov. Na steblu se pojavijo temne podolgovate proge. Ob močnem napadu so videti rastline zaradi temne barve listov kot ožgane.
Na krompirju se na robu listov pojavijo rumene pege, ki kmalu por-javijo in se naglo večajo. Ob vlažnem in toplem vremenu se na spodnji strani listov pojavijo belkasto sive prevleke. Poškodbe se širijo od robov in vrhov na ploskve listov. Ob visoki vlagi se bolezen razširi na vso rastlino. Če je vreme suho, se nato listi posušijo. Na plodovih in gomoljih nastanejo trda, rjava, udrta mesta. V primeru zelo visoke vlage v zemlji ves gomolj gnije.
Preventivno se branimo proti pe-ronospori tako, da rastlin ne sejemo in sadimo pregosto in da ne pretiravamo z dušikovimi gnojili. Pazimo tudi, da pri zalivanju ne močimo listov. Preventivno proti peronospori pomaga tudi pokrivanje tal s plastično folijo. V primeru, da paradižnik gojimo pod tunelom, moramo dobro prezračevati. Narediti moramo vse, da zemlja ni pretirano vlažna, kar velja tudi po setvi. Posevkov ne zalivamo zvečer.
Včasih pa moramo škropiti. Na biološki način uporabljamo le bakrove pripravke. Škropimo že od takrat, ko opazimo prve bolezenske znake. Še bolje pa je, da škropimo takoj, ko se po-
javijo ugodni pogoji za razvoj bolezni: temperatura nad 10 stopinj Celzija in visoka vlaga.
Paradižnik lahko napadeta tudi OKROGLA LISTNA PEGAVOST (Septoria lycopersici) in pa ČRNA PEGAVOST (Alternaria porri). Pri prvi se na listih pojavijo 2 do 3 cm okroglasti madeži, ki so večkrat obrobljeni s temnejšo barvo. Le poredkoma se madeži pojavijo tudi na sadežih. V primeru črne pegavosti pa se na listih odraslih rastlin pojavijo madeži različnih oblik in velikosti. Črna pegavost se pojavi v vseh fazah razvoja rastline. Pri obeh boleznih veljajo ista navodila, kot pri peronospori. V primeru hudega napada moramo v naslednjem letu kolobariti. Učinkovito je tudi po končanem gojenju pobrati in uničiti vse ostanke rastlin.
Podobna bolezen je tudi ČRNA LISTNA PEGAVOST KROMPIRJA (Alternaria solani). Na listih se pojavijo okrogle rjavo črne pege, nakar se listje suši. Glivica napade tudi gomolje, ki trohnijo. Bolezen zatiramo podobno kot peronosporo.
Paradižnik in ostale plodovke so podvržene tudi TROHNENJU PLODOV ali FUSARIOZI (Fusarium oxi-sporum) in pa VERTICILOZI. V obeh primerih listi porumenijo, kmalu nato se cela rastlina posuši in odmre. Proti boleznima lahko ukrepamo le preventivno z uporabo odpornih in razkuženih rastlin in kolobarjenjem na vsaj 3 - 4 leta. Učinkovito je tudi takojšnje odstranjevanje bolnih rastlin. Le v primeru večjih površin je koristno razkuževanje zemlje z vročo paro, solari-zacijo ali drugimi sredstvi. V primeru letošnjega napada teh dveh bolezni je najbolje, da pravočasno povprašamo v trgovini o razpoložljivosti odpornih sort za naslednje leto.
Omenili bomo tudi KAPUSOVO PLESEN (Peronospora brassicae). Na zgornji strani listov mladih rastlinic opazimo rumenkaste pegice, na spodnji strani pa se pojavijo belkasto sive prevleke. Okužba povzroči zaostanek v rasti. Ob močnejšem napadu listi porumenijo in se posušijo. Proti bolezni preventivno ukrepamo tako, da sadimo bolj redko in ne zalivamo preveč. Mlade rastline škropimo z bakrovimi pripravki, obolele rastline in njihove ostanke pa sežgemo. Isto velja tudi za nekatere druge bolezni.
Za konec še nekaj o bučkah, bučah in kumarah, kjer se včasih lahko pojavi OIDIJ. Bolezen prepoznamo po beli prevleki. V primeru močnega napada škropimo z žveplom v hladnih urah dneva. Po škropljenju moramo počakati 5 dni za pobiranje pridelkov.
Magda Šturman
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 16. maja 2010
17
Na slikah: pod naslovom Štefan Hrib in Severin Meister; spodaj levo Ort Szegalmi; desno Martxelo Otamendi; spodaj delovno predsedstvo skupščine Midas in obisk v tiskarni dnevnika Kurier
Wilenski.
PREJEMNIK LETOŠNJE NOVINARSKE NAGRADE OTTO VON HABSBURG
Štefan Hrib je novinar, ki proti (slovaškemu) toku piše o madžarski manjšini
»Prvič po sedmih letih potujem brez dovoljenja«
»Povem Vam, da je tokrat prvič po sedmih letih, ko za potovanje v tujino ne potrebujem posebnega dovoljenja preiskovalnega sodnika.« Mart-xelo Otamendi, odgovorni urednik edinega baskovskega dnevnika Ber-ria, pa tudi odgovorni urednik dnevnika Egunkaria, ki so ga španski preiskovalci zaprli, češ da je povezan z organizacijo ETA, se je na skupščini zveze manjšinskih dnevnikov v Evropi Midas najprej zahvalil predstavnikom drugih dnevnikov, ki so vsa ta leta verjeli, da baskovski dnevnik nima nič skupnega z organizacijo ETA in so ga zato vsestramnsko podpirali. Predstavniki zveze so vprašanje zaprtja edinega baskovskega dnevnika trikrat prenesli na najvišjo evropsko raven, predstavili so ga evropskim poslancem v vseh treh mandatih, prvič že leta 2003, ko je v februarju guardia civil vdrla v prostore dnevnika in aretirala skupino upraviteljev ter odgovornega urednika. Takrat do oblasti dnevnik zAa-prle, kar je izzvalo množični protest Baskov - več stotisoč se jih je zbralo na ulicah in njim v podporo so bile množične demonstracije tudi v Kataloniji, demonstrirali pa so tudi v Madridu. Obtožba, ki so jo preiskovalci naprtili aretiranim, je bila »sodelovanje z organizacijo ETA«, temeljila pa je na perverznem kon-struktu, češ da je ETA sofinancirala ustanovitev dnevnika, kar naj bi pomenilo, da je Egunkaria orodje v rokah te organizacije.
Aretiranci so bili več dni v samici, zasliševalci so jih tudi mučili z očitnim namenom, da bi izsilili priznanje, vendar za svoje trditve niso imeli niti enega dokaza. Pomkanjka-nje dokazov je bilo tako očitno, da je tožilec že v preiskovalnem postopku zahteval njihovo oprostitev, temu pa se je uprl zasebni tožnik, Združenje žrtev terorizma, skrajno desničarska organizacija, ki je zahtevala sodno obravnavo. Na tej obravnavi, kjer je
tožilec prat tako predlagal oprostitev, se je jasno izkazalo, da je šlo za kon-strukt, da tožilstvo ni imelo nobenega elementa za pregon in da dnevnik Egunkaria nima nobene zveze z organizacijo ETA. To so ugotovili sodniki tudi v razsodbi, ki je zelo pomembna prav v delu, ki govori o zaprtju dnevnika. Otamendi, ki je na letni skupščini združenja Midas govoril prav o tem, je opozoril na ugotovitve sodnikov, ki so bili kritični še zlasti v zvezi s prepovedjo izhajanja dnevnika Egunkaria. Otamendi pa je tu poudaril, da je zadeva toliko hujša, ker je šlo za edini dnevnik v baskovskem jeziku. Ljudem pa danes ni mogoče odrekati pravice do informiranosti v maternem jeziku.
Postopek je sedaj končan in razsodba dokončna. Seveda bo sledila odškodninska tožba, ki bo zelo dolga, vendar se Otamendi s tem ne namerava ukvarjati; zadevo prepušča upraviteljem podjetja. Sam pa je zadovoljen, ker je izvojeval pomembno zmago.
»Ivan Gašparovič, bivši komunist in oportunist, je postal predsednik Slovaške samo zato, ker je dejal, da je njegova nasprotnica, kandidatka sredinskih strank, na plačilnem seznamu madžarske tajne službe. Jan Slota, voditelj slovaških nacionalistov, je svoj volilni uspeh gradil na trditvi, da madžarski
premier Urban izdeluje tajno orožje z namenom, da uniči Slovaško. Robert Fi-co, predsednik slovaške vlade, se je proslavil s tem, da je dal - schengenski meji navkljub - fizično zaustaviti predsednika madžarske republike, ki je hotel obiskati madžarsko manjšino na Slovaškem.« Tako je novinar Štefan Hrib ocenil sedanje politično stanje na Slovaškem, kjer živi in piše za več uglednih tednikov. V zadnjem letu je osredotočil svojo pozornost na novo slovaško zakonodajo o jeziku in Slovake slovaških medijih opozarjal, da jezikovnih pravic ni mogoče odrekati manjšinam in da danes v Evropi ni mogoče kaznovati ljudi samo zato, ker govorijo v maternem jeziku.
Za to svoje delo je Štefan Hrib prejel letošnjo novinarsko nagrado Otto von Habsburg, ki jo zveza manjšinskih dnevnikov MIDAS vsako leto namenja novinarjem, ki v večinskih medijih opozarjajo na probleme manjšin. Tokratni nagrajenec je eden redkih novinarjev, ki
v slovaških medijih resno obravnavajo vprašanja madžarske manjšine; ne samo zakona o jeziku, tudi odnos do Madžarov, kajti na Slovaškem se dogajajo tudi stvari, ki ne sodijo v sedanjo omikano družbo: na primer problemsko pisanje o dogodku, ko je skupina Slovakov pretepla mlado Madžarko, ker je na ulici po telefonu govorila v madžarskem jeziku.
V odsotnosti 97-letnega Otta von Habsburga je nagrado letos izročil njegov vnuk Severin Meister. Vendar je Otto von Habsburg udeležencem svečanosti poslal pisni pozdrav, v katerem je o pisanju letošnjega nagrajenca izrecno poudaril, da je potrebno veliko poguma za kljubovanje političnemu valu, »vendar so pripadniki etničnih manjšin vselej odvisni vsaj od nekaterih predstavnikov večine, ki jih podpirajo.«
Nagrado Midas, ki jo združenje namenja novinarjem manjšinskih medijev za poročanje o drugih manjšinah v Evropi, pa je letos prejel novinar Ors Szegalmi, ki piše za madžarski dnevnik v Romuniji Bihari Naplo. Szegalmi je v zadnjih letih veliko potoval in pozna številne manjšine v Evropi; o njih je pisal v svojem dnevniku in seznanjal Madžare v Romuniji s problemi, s katerimi se srečujejo druge manjšine v Evropi. Med drugim je bil lansko leto na študijskem obisku pri slovenski manjšini v Italiji in tudi o tej manjšini ter o Italijanih v Istri pripravil obširno poročilo.
Letošnja skupščina združenja Midas namenjena predvsem krizi založništva
Splošna kriza, ki je prizadela založništvo, je bila osrednja tema letošnje letne skupščine zveze manjšinskih dnevnikov v Evropi Midas, ki je potekala ob koncu prejšnjega tedna v litovski prestolnici Vilniu-su. Letošnji gostitelj srečanja je bil poljski dnevnik Kurier Wilenski, eden najmanjših dnevnikov v jezikih manjšin v Evropi. Dnevnik ima sicer dolgoletno tradicijo, saj je izhajal že v času Sovjetske zveze z naslovom Rdeči prapor in bil je glasilo komunistične partije namenjeno Poljakom v Litvi. Z osamosvojitvijo Litve se je seveda spremenil, zamenjali so se ljudje, spremenila se je vsebina in sedaj je glasilo poljske manjšine, ki ji v Litvi niso tla postlana. Litva namreč sodi med države članice Evropske unije, ki ne vrednotijo manjšin in jim ne priznavajo niti nekaterih najosnovnejših pravic; med temi niti pravice do osebnih imen, ki so vsa dosledno prirejena v poljsko obliko. Celo na spomeniku poljskemu pi-
satelju Adamu Mickiewiczu je to opazno, saj spomenik še stoji, le ime je spremenjeno v Adamos Mickie-vicius. Srečanje s stvarnostjo, ki je za glavnino Zahodne Evrope nepoznana, je bilo torej dokajšnje presenečenje tudi za udeležence tokratne skupščine, ki so sicer delovni del zasedanja namenili vprašanjem dnevnega tiska.
Poročila o stanju posameznih dnevnikov kažejo na splošno sliko založništva: krčenje prihodkov od reklame in pa dejstvo, da kljub velikim prizadevanjem spletne strani ne prinašajo želenih dobičkov, sta skupna imenovalca vseh dnevnikov v Evropi. Med idejami, ki so jih tokrat oblikovali, je bil vstop zveze v širšo povezavo, ki so jo ustanovili v Kataloniji z namenom, da pripravijo izhodišča za morebitne evropske posege v korist »tretjega sektorja« informiranja, to je neprofitnega založništva. O tem vprašanju je pred kratkim razpravljal Evropski parlament in resolucija, ki so jo odobri-
li, je zelo obetavna, vsekakor pa bo minilo nekaj let, preden bi iz te resolucije nastal tudi ustrezno finančno podprt evropski program.
Sicer pa je združenje Midas tudi v preteklem letu opravilo uspešno delo; med to sodi tudi enotedenski študijski obisk pri Slovencih v Furlaniji Julijski krajini, ki ga je organiziral Primorski dnevnik; udeležilo se ga je 8 novinarjev manjšinskih dnevnikov. Letos bo študijski obisk julija v Pecsu na Madžarskem, kjer sicer ni manjšinskih dnevnikov, je pa Pecs letos kulturna prestolnica Evrope in med drugim gosti edino romsko gimnazijo na svetu.
Glede mednarodne dejavnosti pa sta predsednik Toni Ebner in generalni sekretar Guenther Rautz opozorila predvsem na nedavni obisk odbora združenja pri evropskih institucijah v Bruslju in na skorajšnjo predstavitev problemov manjšinskih dnevnikov v evropskem parlamentu v Strasbourgu, ki je predvidena jeseni.
Št. 92
i.podlistek
^ M* ^	qorlca@ssorq.eu
■OWMK	l"' '
16. 5. 2010
Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
Gledališki skupini Tamara Petaros in MOSP
Dve premieri, dve mladi režiserki
Pogovor z Julijo Berdon in
V Finžgarjevem domu na Opčinah bo ta teden prazničen, saj bosta na njegovih odrskih deskah zaživeli kar dve premieri. Prva, Torta za mamo 2, v izvedbi gledališke skupine Tamara Petaros, bo na vrsti v petek, 21. maja, ob 20.30, druga, Prevzetnost in pristranost, v izvedbi gledališke skupine društva MOSP, pa v nedeljo, 23. maja, ob 20h. Poleg kraja imata obe premieri še dvoje skupnih elementov: dve mladi režiserki -Julijo Berdon in Heleno Pertot- in eno skupno mentorico, Lučko Susič. Prav ona ju je še kot talentirani deklici začela uvajati v gledališki svet najprej v skupini Finžgarje-vega doma, nato jima je zaupala kalej-doskop med seboj različnih vlog, ki sta jih z vedno večjo spretnostjo oblikovali v igrah Slovenskega kulturnega kluba (Male dame), MOSPa (Krvava uganka za osem žensk) in Slovenskega odra (npr. Medvedek Pooh, Mary Poppins in Snežna kraljica). Sodelovanje pri Slovenskem odru jima je odprlo pot tudi v pol profesionalno igranje v sklopu Radijskega odra. Obe sta obiskovali tudi gledališko šolo Studio Art.
Tokrat se dekleti prvič spopadata z vodenjem gledališke skupine in z režijo: Helena Pertot od lanskega leta vodi gledališko skupino MOSPa, Juliji Berdon pa je bila zaupana gledališka skupina Tamara Petaros, ki v društvu Finžgarjev dom združuje srednješolce.
Katera vloga, ki sta jo v vajini »dolgi karieri« v ljubiteljskem gledališču odigrali, je vama najljubša?
Helena: Gotovo mi je vloga Augustine pri predstavi »Krvava uganka za osem žensk« dovolila, da se izkažem, in ker sem si jo sama izbrala in si jo pisala skorajda na kožo (Helena je s pomočjo mentorice Lučke Susič prevedla in priredila tekst, op.av.), mi je precej ustrezala. Vseeno pa mi igranje pred otroki nudi drugačna čustva, katerim se verjetno nisem pripravljena odreči. Tako da sem se vsa ta leta izredno zabavala z raznimi otroškimi igrami, kot so Medvedek Pooh, Njum in Njam, Mery Poppins itd.
Julija: Vsaka vloga je izziv, še posebno, ko nastopaš za najbolj zahtevno in kritično publiko, kot so otroci. Osebno sem se z veseljem vživela v malega pujska v igrici Medvedek Pooh, pa tudi druge vloge so mi pri srcu...
Kakšna pa je bila vajina izkušnja pri vodenju in režiji?
Helena: Skupina, ki jo vodim, mi je zelo všeč. Pred to izkušnjo sem imela
i.nformacije
Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307
Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it
Heleno Pertot
vedno opravka s precej mlajšimi otroki, saj sem kot animatorka večkrat sodelovala pri gledališkem tednu za najmlajše v organizaciji Radijskega odra. Moram pa priznati, da mi delo z višjesolci bolj ustreza. Z njimi se lahko iz oči v oči pogovarjam, izmenjujemo si mnenja in podobno. S tako skupino je režija predvsem skupno delo, ne pa izbira posameznika.
Julija: Naša srednješolska skupina je nastala v tej sezoni in prvič stopila kot taka na odrske deske z Miklavževo igrico Menjava na vrhu, sicer pa so mladi skoraj vsi izšli iz otroške skupine Tamara Petaros. Mislim, da smo se že od začetka dobro ujeli, saj se večinoma že dalj časa poznamo iz Gledališke šole za najmlajše Matejke Peterlin, pri kateri že vrsto let sodelujem kot animatorka, nastala pa so tudi nova prijateljstva in vezi.
Bi svetovali mladim, da se preizkusijo v gledališču?
Helena: Seveda! Saj jim že! Gledališče je velika šola. Ponuja ti osebno rast, izuči te lepega govora, pomaga ti za nastop pred publiko in nenazadnje ti nudi mešanico čustev, ki se jim je, enkrat ko začnes, težko odreči. Vsi bi se morali v njem preizkusiti.
Julija: Mladi naj se preizkusijo v gledališču, ker je to imenitna izkušnja, ki te obogati na vseh področjih. Bolje spoznaš samega sebe, pa tudi družbo, v kateri živiš. Izpopolniš se v jeziku in izgovorjavi, pa še samozavest naraste. Pridobiš si nova prijateljstva; razumeš skupinske dinamike in se popolnoma zane-seš na tistega, ki ti je ob strani.
Nam lahko opišeta vsebino iger, ki ju režirata?
Helena: Gre za priredbo obče znanega romana Jane Austin Prevzetnost in pristranost. Zodba se odvija ob koncu 18. stoletja. Prikazuje sliko takratnih žensk, katerih usoda je bila odvisna od položaja družine in izbire partnerja. Tekst, ki ga je priredila Patrizia Jurincic, je precej zvest zadnjemu izmed mnogih filmov, ki so bili posneti po zgodbi.
Julija: Torta za mamo je prijetna otroška predstava, ki jo je napisala naša dolgoletna mentorica Lučka Susič. Je zgodba o otroški nagajivosti, šalah in po-rednosti, a tudi o ljubezni, pričakovanjih in uresničenih presenečenjih. V njej nastopajo srednješolci gledališke skupine Finžgarjevega doma in nekateri njeni mlajši igralci. (Gre za drugo iz serije pe-
videm
gorica
Helena Pertot
tih iger, ki jih je Susičeva napisala ob prazniku mamic, op.av.)
Zakaj bi priporočili publiki, naj si ogleda igri?
Helena: Prvič zato, ker smo na tekstu trdo delali. Drugič zato, ker je gotovo pred številno publiko lažje igrati (smeh) in tretjič ker boste preživeli res prijeten večer.
Julija: Predstavico Torta za mamo si oglejte, ker boste preživeli prijetno urico v družbi razigranih otrok!
Naj dodamo, da si je vredno ogledati Torto za mamo (v petek, ob 20.30), ker bo smeh na njej zagotovljen - poleg igre pa bo na vrsti tudi nastop društvenega ansambla Uopenska mularija - igro Prevzetnost in pristranost (v nedeljo, ob 20.00)pa svetujemo vsem večnim zaljubljencem ter ljubiteljem klasike. V obeh primerih pa priporočamo zaradi truda, ki so ga v vaje vložili mladi, otroci, režiserki in mentorica Lučka Susič. Vsi si zaslužijo topel aplavz.
foto sussi Julija Berdon
foto sussi
trst
Zadruga Most in občina Tipana vabita v soboto, 22. maja ob 20.00, v občinsko dvorano v Tipani, na predstavitev knjige "Težko življenje - Tempi difficili" domačina Sandra Coos. Na predstavitvi bodo spregovorili glavni in odgovorni urednik škofijskega tednika La vita cattolica Ezio Gosgnach, profesor in kulturni delavec Viljem Černo ter tipanski župan Elio Berra. Nastopil bo domači mešani pevski zbor Naše vasi.
Prosvetno društvo Standrež vabi na tradicionalni vsakoletni praznik Špargljev, ki se bo odvijal v Štandrežu od 21. do 23. maja in od 29. do 30. maja 2010. Praznik bo v župnijskem parku pod lipami. Poskrbljeno bo za raznolik kulturni in družabni program, bogat srečolov, ples in seveda z odličnimi šparglji ter pristno kapljico. Toplo vabljeni!
Škofijska komisija za pastoralo zakoncev in družine vabi na zadnje celodnevno srečanje za družine, ki bo v nedeljo, 16. maja t.l., pri šolskih sestrah v ul. delle Docce 34. Ob 10.30 bodo predstavniki Združenja klubov alkoholikov v obravnavi - Trst predstavili svoje delovanje in spregovorili o "Promociji našega zdravja". Ob 14.30 pa bo g. Marko Čižman vodil razgovor na temo "Napočil je čas za dvorjenje". Na jutranjem delu programa bo dobrodošla prisotnost mladih od 13. leta dalje. Poskrbljeno bo za kosilo in varstvo otrok."
Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 17. maja, v Peterlinovo dvorano v ul. Donizetti 3, na predstavitev zbornika »Slovenija - duhovna domovina. Zgodbe političnih emigrantov«. Spregovorili bodo soustvarjalci knjige Jože Dežman in Monika Kokalj Kočevar, ki sta jo tudi uredila, Irena Uršič, ki v njej predstavlja primorske zgodbe, in Lučka Kremžar De Luisa iz Knjižnice Dušana Černeta, ki je zanjo prispevala kratke biografije in slike izbranih osebnosti. Začetek ob 20.30.
Mladinski dom: film, internet, medijska komunikacija in Kraljica Krasa
Mladinski dom v Gorici je v pomladnem času priredil vrsto zanimivih pobud, ki so bile namenjene dijakom srednje in višje šole. Glede na aktualne problematike, ki zadevajo mladostnike in njihove družine, so bila prirejena srečanja na temo filma, uporabe interneta ter elektronskih pripomočkov in sodobne komunikacije. Zaključna spomladanska pobuda pa je nudila dogodivščino v naravi in ogled jame Kraljica Krasa.
Odkrivanje klasičnega filma je bila tema prvih treh srečanj, ki so potekala od 26. do 28. marca in jih je Mladinski dom pripravil v sodelovanju
s Študijsko raziskovalnim forumom za kulturo. V župnijski dvorani doma Franc Močnik pri sv. Ivanu v Gorici so si nižješolci lahko ogledali filme Moderni časi Charlieja Chaplina, Mož, ki je preveč vedel Alfreda Hitchcocka ter Mirni človek Johna Forda. Za višješolce je bil pripravljen ogled filma Matrix, ki je potekal 17. marca. Ob ogledu je mladim spregovoril filmski ljubitelj Carlo Zivoli iz Trsta, ki je predstavil primerne oblike gledanja filmov, načine ugotavljanja sporočil, različne zvrsti ter tahnike kinematografije.
V mesecu aprilu je Mladinski dom pripravil dve delavnici. V prvi je pri-hoterapevt Bogdan Zorž spregovoril mladim o zdravi rabi računalnika, mobilnega telefona ter drugih sodobnih naprav. V torek 13. aprila pa je mladim spregovoril diplomirani komunikolog in odgovorni urednik mladinske revije Ognjišče mag. Božo Rustja. Skupno so iskali odgovore na vprašanje, kaj imajo mediji, knjige in internet dobrega in kaj slabega.
Zadnja pobuda se je dogajala 18. aprila. Skupina gojencev in članov se je zbrala pri jamarski koči na Vrhu sv. Mihaela. Najprej jim je predsednik Kraških krtov Edi Gergolet spregovoril o jamarstvu in jim predstavil delovanje društva. Nato so si nadeli čelade in se v spremstvu jamarjev spustili v Kraljico krasa, največjo kraško jamo na Goriškem.
KULTURNI
Št. 201
-u
.M.
Pomladne aktivnosti članic ZSKD
Uspeh ODS Slovenec s predstavo Mavrična ribica
Otroška dramska skupina kulturnega društva Slovenec, ki je pred leti nastala iz plodnega sodelovanja med društvom in OŠ F. Venturini Boršt-Boljunec-Pesek, je v letošnji sezoni dosegla kar nekaj dobrih rezultatov in kvalitetnih nastopov. Po uspešnih predstavah iz prejšnjih let (Anton Pomperdon in vsi Pomperdoni ter Pika nogavička) so letos otroci in mentorica ter režiserka skupine -Boža Hrvatič postavili na oder domačega društva predstavo Mavrična ribica.
Mavrična ribica je mala pravljica za otroke in odrasle, ki jo po literarnem delu švicaskega pisatelja Marcusa Pfisterja za oder napisala in priredila Boža Hrvatič, ki jo je tudi režirala s pomočjo Ivane Mahnič. Enkratno vzdušje daje celotni predstavi izvirna glasba, ki jo je z velikim smislom za poetično dogajanje napisal tržaški glasbenik Aljoša Tavčar in ki jo izvaja Nomos Ensemble. Za koreografijo je poskrbela Klara Vodopivec, bleščeči kostumi pa so sad domišlije Dajane in Ester Kočevar.
Z Mavrično ribico so poleg na domačih gostovanjih nastopali otroci tudi na Mavhinjskem festivalu amaterskih gledaliških skupin, kjer so dosegli priznanje in na festivalu Pika nogavička v Velenju. Mavrično ribico je snemal tudi slovenski program deželnega sedeža Rai. Nadvse uspešna pa sta bila za skupino nastop na regijskem festivalu otroških dramskih skupin v Postojni in gostovanje v Porabju, med Slovenci na Madžarskem.
Zamisel udeležbe na festivalu Vizije - festival otroških gledaliških skupin Slovenije se je porodila po številnih uspešnih nastopih, predstava pa je bila sprejeta na regijskem tekmovanju, ki se je odvijalo 8. aprila v Postojni. Igranje na regijskem tekmovanju se je iz velike priložnosti spremenil za male igralce in za režiserko
v pravi uspeh, saj so vsi člani otroške dramske skupine Slovenec ob ogledu vseh ostalih predstav dokazali, da so ob igranju razvili igralski estetski in kritični čut. Posebnost njihovega nastopa je predstavljala glasba v živo, ki jo je izvajal Nomos Ensemble. Po igri je sledilo še srečanje mentorjev z državno selektorko - Simono Zorc Ramovš, ki jim je podala nekaj dobrih in koristnih nasvetov ter napotkov za nadaljne delovanje na gledališkem področju.
Pomemben projekt je predstavljalo za otroško dramsko skupino KD Slovenec dvodnevno gostovanje v Prekmurju in Porabju 15. in 16. aprila, ki so ga podprli didaktično ravnateljstvo OŠ Dolina, ravnateljstvo NSŠ S. Gregorčič iz Doline in Zveza slovenskih kulturnih društev. Skupino so spremljali nekateri starši, mentorji dramske skupine, šivilji Evelina in Slavica, učiteljici Florjana in Patricija ter prof. Brezovec. Prvič so predstavo odigrali pred 130 učenci osnovne šole P. Voranca v Srednji Bistrici v Prekmurju. Sledila je vožnja do Monoštra, kjer jih je sprejela tajnica slovenskega kuluturnega in informativnega doma Lipa - mag. Terezija Zamuda, ki jih je tudi pospremila na voden ogled Monoštra in slovenskega muzeja Avgusta Pavla. Svoje pozdrave in nekaj besed je izletnikom poklonil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, gospod Jože Hornik. Naslednji dan je sledil nastop v kulturnem domu vasi Gornji Senik, kjer so otroci odigrali Mavrično ribico vsem učencem tamkajšnje dvojezične osnovne šole, ob navzočnosti novinarjev in snemalcev.
Povsem pesem: natečaj
Rojanskega Krpana
Čeprav je v četrtek, 6. maja, bliskalo in grmelo, so se pri Rojanskem Krpanu vseeno odločili, da speljejo nagrajevanje natečaja za najboljšo ljubezensko pesem kar na prostem. Občinstvo, ki je v lepem številu prišlo na domačijo Ferfoglia k Piščancem nad Rojanom, je zato med spremljanjem prireditve zrlo v večerno razsvetljeni Trst in s strelami obsijani Tržaški zaliv.
Deževati je začelo šele, ko je recitatorka Alenka Hrovatin že prebrala pesmi vseh devetih pesnikov, ki so iz širokega kroga 81 sodelujočih prišli v končni izbor. Tudi kvintet flavt Glasbene matice je že zaigral svoje skladbe, zato sta v notranjih prostorih stekli le razglasitev zmagovalcev in sklepni nastop zbora Jacobus Gallus.
Lovorjev venec, ki je tako kot na lanski izvedbi zaznamoval dobitnika nagrade, je šel tokrat na glavo Bora Seuška. Mladega Koprčana je nagradila lanska zmagovalka Jana Kolarič, ki je tudi uvedla večer z občuteno deklamacijo svoje nove pesmi. Druga nagrada pa je šla v Podnanos. Pobrala jo je namreč Alenka Skupek, ki je na koncu večera prejela še dodatno priznanje, saj ji je publika z glasovanjem namenila nagrado občinstva.
Dijaško nagrado pa si je prislužila dijakinja liceja Franceta Prešerna Petra Carli. Nihče od devetih finalistov se vsekakor ni vrnil domov praznih rok. S pomočjo treh zamejskih založb, Narodne in študijske knjižnice ter podporo ZSKD in Pokrajine Trst so vsi prejeli knjižni paket.
S tem je konec prvega dela celoletne pobude Povsem pesem. V planu ZSKD in Rojanskega Krpana je zdaj jesenski natečaj Sledi/Tracce in izdaja antologije s pesmimi z dveh natečajev.
Mnenja mladih o projektu "Nariši nov dan"
DAVID: »Pretreslo me je, ko sem slišal, da je mlad fant iz Nove Gorice umrl zaradi odvisnosti od računalnika. Prej tega nisem verjel.«
LUCA: »Mislil sem, da bo zabavno. Starešji gospod je »pridigal« kot moji starši. Jaz o mamilih že vse vem.«
SARA: »Rekli so, da alkohol ubija tudi če si trezen. Žal mi je za prijatelja, ki sta umrla v prometni nesreči, čeprav nista pila alkohola. Pijani voznik, danes na vozičku, se verjetno počuti zelo slabo.«
PETER: »Tako kot se težko upremo čokoladi, da ne bi pojedli še enega koščka, tako se težko odrečemo mamilu, ko enkrat poskusimo. To me je res presenetilo.«
. *
%

Goriški dijaki med prireditvijo Nariši nov dan
-agenda-agenda-agenda
44. REDNI OBČNI ZBOR ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja 2010 ob 19.30 v prvem in ob 20.00 uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, ul. Roma 24, Doberdob (GO).
DIJAKI POZOR!!!
ZSKD poziva dijake, ki bi želeli prostovoljno sodelovati pri organizaciji mladinske plesne revije, ki se bo odvijala 19. junija 2010 v popoldanskih urah v Trstu, da se zgasijo na tržaškem sedežu ZSKD (ul. San Francesco 20, drugo nadstropje) za podrobnejše informacije ali po telefonu na tel. št. 040 635 626. ZSKD lahko izda potrdilo o sodelovanju.
"TINA, TOIO IN IVAN, UMETNOST IN ILEGALA SREDI PLAMENOV XX. STOLETJA"
Zveza slovenskih kulturnih društev in Narodna in študijska knjižnica v sodelovanju s partnerskimi organizacijami vabijo v Galerijo Narodnega doma v Trst na ogled razstave fotografij Tine Modotti in dokumentarnega gradiva. Urnik razstave: od 14. do 28. maja od ponedeljka do petka, 9.30-11.30 / 15.30-18.30.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE
za osnovnošolce se bodo odvijale okvirno od 23. do 28. avgusta 2010.
E
intercampus
litfrr-b Ql*Jvn iirrJi
Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij INTERCAMPUS 2010, ki bo letos potekal v Kopru od nedelje, 11. do sobote, 17. julija 2010. Prijavnico in razpis dobite na spletni strani www.zskd.org. Rok prijave zapade 8. junija 2010.
SREČANJE Z MANJŠINAMI - Potovanje na Tridentinsko in Južno Tirolsko
Inštitut za slovensko kulturo prireja od 28. do 31. maja potovanje na Tridentinsko in Južno Tirolsko. Vse informacije dobite na spletni strani www.zskd.org .
POZIV ZBOROM
Odbor za proslavo bazoviških junakov prireja v nedeljo, 12. septembra 2010, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na Bazoviški gmajni. Ob priliki bo nastopal priložnostni zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. V petek, 21. maja 2010 bo ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v Trstu (ul.Montorsino 2) informativni sestanek, sledila bo prva vaja. Za informacije in prijave pokličite na ZSKD, tel. št. 040 635 626.
ZBORI ZSKD, KI BODO TA KONEC TEDNA NASTOPILI NA KONCERTIH PRIMORSKE POJE 2010:
Nedelja, 16. maja 20.00 uri v Zagrebu Moški pevski zbor Fran Venturini, Dom-jo-Dolina
Priporočamo vam, da sproti preverite morebitne zamenjave in spremembe (zlasti pred vašim koncertom) na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske www.zpzp.si .
ZANIMIVO ZA LJUBITELJE POEZIJE
Zveza slovenskih kulturnih društev razpisuje Mednarodni natečaj poezije "Sledi-Tracce" 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpisni pogoji so na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD.
Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org
www.zskd.eu
20 Nedelja, 16. maja 2010
APrimorski
r	dnevnik
w
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
NOGOMET - Danes v A-ligi
V Sieni in Veroni odločitev o prvaku
Milan sinoči nadigral Juventus, Lazio pa odpravil Udinese - 29. zadetek Di Nataleja
V pričakovanju današnjega razpleta boja za »scudetto« med Interjem in Romo so sinoči v A-ligi že odigrali dve tekmi. Milan je na stadionu Meazza z gladkim 3:0 premagal Juventus, ki je že več tednov popolnoma popustil, več kot očitno pa je bilo, da so se Milanovi igralci zelo potrudili, da bi osrečili svojega trenerja Leonarda, ki zaradi številnih kritik predsednika Berlusconija zapušča klub. Pridružil se jim je tudi lep del gledalcev, ki so s transparenti in slogani kritizirali premiera. Za Milan je dva zadetka (v 28. in 67. min.) dosegel Ronaldinho, uvodnega pa Antonini (17. min.).
Tri gole je na rimskem Olimpicu dosegel tudi Lazio na tekmi proti Udi-neseju. Seveda ni mogel manjkati gol Di Nataleja, ki je s končnim izkupičkom 29 zadetkov premočno zmagal na lestvici najboljših strelcev. Obe moštvi sta se še pred nekaj tedni borili za obstanek, si-nočnja tekma pa je bila brezpredmetna. Handanovič sinoči ni igral, še bolj natrpan z rezervami pa je bil Lazio. Zaporedje golov: v 16. min. Hitzlsperger, v 30. Di Natale, v 45. Floccari, v 7. min. d.p. Brocc-hi.
Temperatura se je pred današnjim »dnevom D« še dvigovala z običajnim besednim dvobojem med Mourinhom in Ranierijem, interjevce pa zelo moti, da je predsednik Siene Mezzaroma, pri kateri bo danes gostovala Roma, odkrit navijač Rome (nomen omen) in naj bi po besedah športnega direktorja Interja Ga-brieleja Orialija naščuval svoje igralce proti milanskemu moštvu. Kakorkoli že, če
Milanovi igralci so po vsakem golu skoraj demonstrativno objemali svojega odhajajočega trenerja Leonarda
ansa
je Inter vreden naslova, pač ne more izgubiti na igrišču že obsojenega tekmeca. Toskansko mesto bo vsekakor blindira-no. Kar 380 varnostnikov bo ob pomoči policistov in karabinjerjev skušalo preprečiti dostop do stadiona vsem, ki s sabo nimajo vstopnice. Interjev predsednik Massimo Moratti je prepričan, da je njegovo moštvo dozorelo, ni pa še pozabil na 5. maj 2002, ko je Inter na tekmi v Rimu proti Laziu prav v zadnjem krogu izpu-
stil iz rok naslov prvaka v korist Juventusa.
Trener Mourinho bo lahko v Sieni računal tudi na Brazilca Lucia in Nizozemca Sneiderja, vprašanje pa je, ali bosta igrala že od začetka.
Na gostovanje v Verono h Chievu bo Romo spremljalo 20.000 navijačev. »Mi moramo zmagati, potem bo kar bo,« je miren trener Ranieri.
VRSTNI RED: Inter 79, Roma 77,
Milan 70, Sampdoria 64, Palermo 62, Na-poli 59, Juventus 55, Genoa 51, Parma 49, Fiorentina in Bari 47, Lazio 46, Udinese in Chievo 44, Cagliari 43, Catania 42, Bologna 41, Atalanta 35, Siena 31, Livorno 29.
DANES: ob 15.00 Atalanta - Palermo, Bari - Fiorentina, Cagliari - Bologna, Catania - Genoa, Chievo - Roma, Parma - Livorno, Sampdoria - Napoli, Siena - Inter.
NOGOMET
Chelsea osvojil tudi pokal LA
LONDON - Nogometaši Chelseaja so zmagovalci pokala FA. Londončani so v finalu na Wembleyju premagali Portsmouth z 1:0 (0:0) in tako državnemu dodali še pokalni naslov. Za Chelsea je to sploh prvi «dvojček» v zgodovini. Edini gol na tekmi je v 59. minuti zabil Didier Drogba, ko je bil natančen s prostega strela.Chelsea je sicer kar petkrat zatresel okvir vrat, tako Kevin-Prince Boateng (Portsmouth) kot Frank Lampard (Chelsea) pa sta zastreljala enajstmetrovko.
ATLETIKA - Na prvi tekmi diamantne lige v Dohi je Jamjačan Asafa Powell v teku na 100 m ob preveliki pomoči vetra za priznanje rekordnih izidov, namerili so 2,6 metra na sekundo, v kvalifikacijskem teku zmagal z 9,75 sekunde, kar bi bil osmi izid vseh časov. V finalu je Powell tekel 9,81, tudi tokrat pa je bil veter prek dovoljenih 2,0 m/s (+2,3 m/s).
MARATON - Slovenska atletinja Daneja Gandovec (2:47:10) in Kenijec Joshua Kipruto Kurui (2:19:38) sta zmagala na 42 kilometrov na 30. maratonu treh src v Radencih.
HOKEJ NA LEDU - Hokejisti Združenih držav Amerike so se na svetovnem prvenstvu v Nemčiji na uvodni tekmi skupine za obstanek v elitni diviziji znesli nad Kazah-stanom, ki so ga premagali kar z 10:0 (4:0, 5:0, 1:0). Francozi pa so tesno z 2:1 (1:0, 0:0, 1:1) premagali Italijo. V nižjo divizijo izpadeta zadnji dve ekipi. Skupina E: Ruisja - Nemčija 3:2, skupina F: Švica - Češka 3:2.
FORMULA 1
Fernando Alonso bo začel iz boksa
MONTE CARLO - Kvalifikacije pred današnjo dirko formule 1 za veliko nagrado Monaka so bile znova pisane na kožo voznikov moštva Red Bulla. Najhitrejši čas kvalifikacij je vpisal Avstralec Mark Webber, drugi je bil poljski voznik Renaulta Robert Kubica, tretji čas pa je imel Webbrov moštveni kolega Nemec Sebastian Vettel. Na zadnjem jutranjem treningu je Ferrarija uničil Španec Fernando Alonso, ki bo dirko dirko tako začel s startom iz boksov. Brazilec Felipe Massa (Ferrari) je bil četrti, Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes) pa peti, njegov moštveni kolega, sicer najboljši v skupnem seštevku svetovnega prvenstva Britanec Jenson Button je bil osmi. Uvrstil se je za nemškima voznikoma Nicom Rosbergom in Michaelom Schumacherjem (oba Mercedes).
DOBRODELNO - Finski dirkač formule 1 Heikki Kovalainen je namenil 300.000 evrov fundaciji El-tona Johna za boj proti razširjanju aidsa.
GIMNASTIKA - Na finalu svetovnega pokala v Moskvi sta zmagala tudi Slovenca Saš Bertoncelj na konju z ročaji in Aljaž Pegan na drogu.
KAKO NAPREJ? - Petra Maj-dič je povedala, da se bo o nadaljevanju svoje izjemne športne poti v smučarskem teku odločila v naslednjih dveh tednih.
PRVAKI - Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v predzadnjem krogu MIK 1. lige v gosteh premagali Jeruzalem Ormož z 38:30 in si s tem zagotovili že 17. naslov prvakov Slovenije.
NOGOMET - V Piacenzi se je Triestina morala zadovoljiti s točko
Pot do obstanka vse bolj strma
Zmagala sta tako Reggina kot Frosinone - Razigrani Testini zadel prečko v drugem polčasu - Vezna vrsta neprepričljivo
Piacenza - Triestina 0:0
PIACENZA (4-3-3): Puggioni; Avogadri, Rincon, Iorio, Zammuto; Sambugaro (28. dp Tonucci), Amodio, Greco (7. dp Parfait); Guzman (21. dp Foti), Šivakov, Simon. Trener: Ficcadenti.
TRIESTINA (4-4-1-1): Calderoni 6,5; Nef 6, Cottafava 6, Scurto 6, Sabato 5,5; Colombo 5,5 (33. dp Tabbiani 5,5), Gorgone 5,5, DAversa 5, Testini 7; Vol-pe 5,5 (25. dp Šeedivec 5,5); Della Rocca 5,5 (15. dp Godeas 6). Trener: Arrigoni.
SODNIK: Mazzoleni iz Bergama 6,5; OPOMINI: Sivakov, Cottafava, Rin-
B-liga IZIDI 40. KROGA Lecce -Cesena 1:2, Ancona - Cittadella 2:3, Empoli -Albinoleffe 1:3, Frosinone - Grosseto 1:0, Modena - Brescia 1:2, Piacenza - Triestina 0:0, Reggina - Gallipoli 2:1, Salernitana - Sassuolo 1:4, Torino - Vicenza 1:0, jutri ob 15.00 Crotone - Mantova, 17.5. ob 20.45 Padova - Ascoli,
Lecce	40	20	13	7	66:47	73
Brescia	40	20	9	11	56:42	69
Cesena	40	18	14	8	52:28	68
Sassuolo	40	17	14	9	57:40	65
Torino	40	18	10	12	52:36	64
Cittadella	40	17	12	11	59:42	63
Crotone (-2)	39	17	10	12	50:43	59
Grosseto	40	14	17	9	62:59	59
AlbinoLeffe	40	14	13	13	57:51	55
Empoli	40	15	10	15	62:51	55
Ascoli	39	14	12	13	53:51	54
Modena	40	13	12	15	35:43	51
Ancona (-2)	40	15	8	17	52:52	51
Reggina	40	14	8	18	46:53	50
Piacenza	40	12	14	14	36:43	50
Vicenza	40	11	16	13	39:41	49
Frosinone	40	14	7	19	46:64	49
Triestina	40	12	11	17	37:48	47
Mantova	39	10	15	14	42:54	45
Padova	39	9	15	15	37:45	42
Gallipoli	40	10	10	20	40:67	40
Salernitana (-6)	40	5	8	27	40:76	17
PRIHODNJI KROG: 23. 5. ob 15.00 Albinoleffe - Padova, Ascoli - Frosinone, Brescia -Salernitana, Cesena - Modena, Cittadella -Crotone, Gallipoli - Piacenza, Grosseto -Reggina, Mantova - Torino, Sassuolo - Empoli, Triestina - Ancona, Vicenza - Lecce
con, Sambugaro, Nef, Foti; GLEDALCEV: 5.000.
Če je bila za Triestino pot do obstanka pred tekmo dokaj strma, je zdaj še zahtevnejša. Tržačani se namreč iz Piacenze vračajo s točko, ki zaradi dokaj neugodnih izidov na ostalih igriščih bolj malo koristi Testiniju in soigralcem. Zmagi Reggine in Frosinoneja sta za Triestino zelo hud udarec, upati pa je treba, da danes oziroma jutri ne pride do novih presenečenj, torej, da Mantovi in Padovi ne uspe osvojiti celotnega izkupička. V tem trenutku je namreč že jasno, da bo Gallipoli druga ekipa, ki bo direktno izpadla, za tretje mesto pa so v igri le še Padova, Mantova in Triesti-na. Drugi dve ekipi pa sta najresnejša kandidata za končnico za obstanek. Tržačani bodo le v primeru dveh zmag v zadnjih dveh krogih gotovi obstanka, drugače bodo odvisni od razpleta na drugih igriščih. Včeraj bi si Tržačani vsekakor zaslužili več, saj so trpeli le prvih dvajset minut tekme, potem pa je Trie-stina le poskušala tekmo zmagati, medtem ko se je Piacenza omejila na obrambo začetnega izida.
Prvi polčas lahko razdelimo na dva dela. V prvem, ki je trajal približno dvajset minut, je imela popolno premoč Piacenza, kar je po svoje presenetljivo, saj bi morala Triestina pritiskati. Domačim je namreč zadostovala točka, medtem ko so Tržačani nujno potrebovali celoten izkupiček. Domači igralci so ustvarili tri čiste priložnosti in na splošno vsakič, ko so se približali Cal-deronijevim vratom, vzbujali strah v tržaški obrambi. Po samih petih minutah si je Šivakov lepo ustvaril priložnost in nato streljal z dvajsetih metrov. Cal-deroni je le odbil, Sambugaro pa ni bil dovolj spreten, da bi odboj usmeril v
Emiliano Testini je zadel prečko
vrata. V 12. minuti je Guzman lepo izvedel prosti strel, žoge se ni nihče dotaknil, Calderoni je le nemo spremljal let žoge, ki pa je švignila mimo vrat. Ši-vakov je bil tudi pobudnik in končni izvajalec protinapada domače ekipe, tudi v tem primeru pa domačemu napadalcu ni uspelo ciljati okvira Caldero-nijevih vrat, tako da se je Triestina znova rešila. Arrigoni je bil skoraj brez besed, saj so bili Tržačani v zelo hudih težavah na sredini igrišča. Gorgone in D'Aversa sta bila skoraj brez moči, preveč pomaknjena proti obrambi, tako da Triestina enostavno ni zmogla iz svoje polovice. Le Testini se je nekoliko trudil po levem pasu, a je bil preveč osamljen. Prav zaradi težav srednje dvojice so pri napadih sodelovali le trije igralci: Testini, Della Rocca in Volpe. V 20. minuti pa je skoraj slučajno Triestina prvič nevarno streljala proti domačim vratom. Strel Della Rocce pa je Puggioni le zadržal. To pa je bil tudi prvi znak prebujanja Arrigonijevih varovancev, ki so počasi le premaknili os proti sredi-
ni igrišča in se tako oddaljili od Calde-ronijevih vrat. Do konca polčasa je Triestina še enkrat poskusila z Della Rocco (strel z dvajsetih metrov je domači vratar le uspel zadržati) in Testi-nijem, a stanje se do dvojnega sodnikovega žvižga ni spremenilo.
V drugem polčasu je jasno prišlo do izraza, da je domačim zadostovala točka, medtem ko je morala Triestina nujno osvojiti celoten izkupiček. Triestina je stalno napadala, čeprav dokaj zmedeno in brez zadostne iznajdljivosti. Da vezna vrsta nima igralca, ki bi lahko z eno samo podajo omogočil soigralcu, da bi se znašel pred nasprotnikovimi vrati, to se je že vedelo, a marsikdaj so pri Triestini nenatančne tudi enostavne podaje. Tržačani so vsekakor v drugem polčasu popolnoma onesposobili nasprotnika, ki je tudi s fizičnega vidika popustil, a ustvarili so le tri priložnosti. Najprej je podajo Testinija z glavo preusmeril proti vratom Godeas, a vratarju ni bilo treba poseči, v 77. minuti pa bi Testini zaslužil gol. Podajo Godeasa je lepo zaustavil in nato poskušal s skoraj nemogočega položaja, a silovit strel se je žal odbil od prečke. Domači igralci so morali stisniti zobe, a najhuje je bilo mimo. Triestina si je priigrala še nekaj kotov, vendar Puggioni ni bil prisiljen odločilno poseči vse do 95. minute.
Top: Emiliano Testini je bila včeraj dodatna vrednost. Sam je ustvaril večino priložnosti in zaslužil bi si gol, a moral se je zadovoljiti s prečko.
Flop: Srednja vezna dvojica ni prepričala, zlasti D'Aversa pa je zelo razočaral s številnimi zgrešenimi podajami in nasploh neprepričljivo izpeljal tudi fazo obrambe.
Iztok Furlanič
/
ŠPORT
Nedelja, 16. maja 2010
21
KOLESARSTVO - Zahtevna 7. etapa dirke po Italiji
Nibali padel v blatu Vinokurov spet v vodstvu
Etapo krojile vremenske razmere, osvojil pa jo je Evans pred Cunegom - Danes na Terminillu
SIENA - Sedma etapa kolesarske dirke po Italiji je na novo skrojila razmere na vrhu. Zmagovalec etape od Carrare do Montalcina (222 km) Avstralec Ca-del Evans se je v skupni razvrstitvi povzpel na drugo mesto, rožnato majico pa je s tretjim mestom oblekel Kazahstanec Aleksander Vinokurov
Etapo, v kateri je Italijan Damiano Cunego osvojil odlično 2. mesto, so zaznamovale vremenske razmere. Kolesarsko karavano je dodobra močil dež, ki je steze po Toskani spremenil v blatno kopel. Makadamska odseka ceste sta se spremenile v blaten kolovoz. Kar 19,5 km od tridesetih pred ciljem ni bilo asfaltiranih. Takšne razmere so prijale prav zmagovalcu Evansu, ki je vodil v zaključku etape in na koncu prišel do svoje prve etapne zmage na italijanski pentlji. Med največjimi osmoljenci dneva je bil nedvomno domačin Vincenzo Niba-li (Liquigas-Doimo), ki je 32 km pred ciljem skupaj s tremi moštvenimi kolegi padel in do konca ni nadoknadil izgubljenega ter je zapravil skupno vodstvo. Nibali je moral zamenjati kolo, kar pa mu ni bilo v veliko pomoč, čeprav mu je bil vseskozi po nesreči ob strani rojak in mo-štveni kolega Ivan Basso. Nibali si je ob prihodu v cilj nabral dvominutni zaostanek ter 17. mesto.
V cilj je prikolesarila skupina, v kateri je bilo pet kolesarjev, a je največ atomov moči prihranil za konec Evans, za njim Cunego in Vinokurov, ki sta ciljno črto prevozila z zaostankom dveh sekund, Italijan Marco Pinotti (HTC-Co-lumbia) s šestimi in Španec David Arroyo (Caisse d'Epargne) z 12 sekundami zaostanka sta se morala zadovoljiti s četrtim in petim mestom. Naslednja kolesarja, ki sta prečkala ciljno črto, sta bila Italijan Stefano Garzelli (Acqua & Sapone) in Francoz John Gadret (AG2R La Mondiale); nabrala sta že skoraj polminutni zaostanek. Italijan Michele Scarponi na čelu skupine devetih kolesarjev je na osmem mestu imel že več kot minuto zaostanka za zmagovalcem. Španec Carlos Sastre (Cervelo) je zaostal skoraj pet minut in pol.
Zelo zahtevna bo tudi današnja etapa, saj bo njen cilj na vrhu Terminilla po 189 km vožnje.
Skupno: 1. Vinokurov (Kaz) 24:09:42; 2. Evans (Avs) + 1:12; 3. Millar (VBr) 1:29; 4. Karpec (Rus) 1:30; 5. Nibali (Ita) 1:33; 6. Pinotti (Ita) 1:40; 7. Gerdemann (Ne) 1:50; 8. Basso (Ita) 1:51; 9. Rohregger (Avt) 1:56; 10. Porte (Avs) 2:00; 59. Gorazd Štangelj (Slo) + 23:33.
Moker in blaten: Damiano Cunego je prisopihal v cilj na odličnem 2. mestu
ansa
Šah: dijakinje liceja Prešerna danes za naslov
Na državnem šolskem šahovskem prvenstvu v Caorlah bodo danes ob 8.00 dijakinje tržaškega liceja Franceta Prešerna naskakovale zgodovinsko zmago. Nasprotnice bodo predstavnice liceja Cafiero iz Barlette, s katerimi trenutno delijo prvo mesto. Na račun večjega števila posameznih točk (18. proti 17.) imajo dijakinje iz Apulije boljše izhodišče, saj bi si končno zmago zagotovile tudi z remijem (2:2). Tudi s tesno zmgo 2,5:1,5 pa si lahko »prešernovke« zagotovijo državni naslov. Doslej sta med predstavnicami tržaškega liceja izstopali predvsem Tjaša Oblak in Cristina Su-stersich, ki sta trenutno najboljša oz. tretja najboljša igralka turnirja. Od ostalih slovenskih ekip se lahko v prvo deseterico uvrstijo dijaki goriškega licejskega pola Gregorčič Trubar ter osnovnošolski ekipi Doberdoba in Opčin v moški oz. ženski konkurenci. (M.O.)
HITRA HOJA
V Mehiki je Ruzzier odstopil
V mehiškem kraju Chihuahua se je včeraj z najdaljšo preizkušnjo začel svetovni pokal v hitri hoji. Na kraljevski razdalji 50 kilometrov je med svetovno elito nastopil tudi lo-njerski hitrohodec Fabio Ruzzer. Svojega četrtega nastopa na svetovnem pokalu pa Ruzzier, ki je branil barve Slovenije, ni zaključil, saj je približno pri 40 kilometru odstopil.
Nepričakovano je zmagal Slovak Matej Toth, ki je razdaljo prehodil v času 3:53,30 in dosegel prvo zmago v karieri. Tržačan Diego Carfagna pa je osvojil 26. mesto s časom 4:10,18.
Od šestdesetih prijavljenih se trije sploh niso predstavili na startu. Med njimi je bil tudi olimpijski prvak, Italijan Alex Schwazer, ki je dva dni pred nastopom dobil sončarico. V teh dneh je namreč v Mehiki 38 stopinj. Med tekmovanjem pa je pred ciljem odstopilo šest tekmovalcev, med temu tudi Ruzzier, ki je bil pri 57 letih sploh najstarejši udeleženec v zgodovini tekem svetovnega pokala.
ODBOJKA - Prof. Peterlin o ponesrečeni sezoni Televite
»Še v B2-ligi? Ne vem...«
Društvo še ugiba o tem, ali vložiti prošnjo za repesaž - Trst in oblasti niso podprli pobude - O razlogih za neuspeh
UMETNOSTNO KOTALKANJE - V Nemčiji
Martina Pecchiar zmagala med mladinkami
FREIBURG - Na Nemškem pokalu v Freiburgu je slovenska kotalkarica Martina Pecchiar (Jolly, na sliki levo)) tudi po dolgem programu obdržala 1. mesto in tako zmagala v končnem seštevku mladink. Prva tri mesta so pripadla izključno kotalkaricam italijanske reprezentance: druga je bila Valentina Mariotti, tretja pa Carlotta Andracchia. Med članicami je Francesca Roncelli (Gioni, na sliki vmes) nadoknadila dve mesti in zaključila nastop na drugem mestu pred Slovenko Lucijo Mlinarič. Zmagala je svetovna prvakinja Debora Sbei. V moški članski konkurenci pa je Luca Raccaro (Gradisca, na sliki desno) osvojil končno 5. mesto.
Prof. Peterlin (zgoraj) med drugim meni, da profesionalec Mari (levo) ni bil prava izbira za liderja
kroma
»Kot društvo smo zelo razočarani nad celotnim potekom B2-lige. Gotovo smo v odboru naredili kar nekaj napak«.
Prof Ivan Peterlin o ekipi Televita TS Volley 2010, ki se ji kljub velikim začetnim pričakovanjim ni uspelo obdržati v državni B2-ligi, govori brez dlak na jeziku.
»Naivno smo bili prepričani, da bo tržaška javnost drugače reagirala na našo pobudo. Gledalci na tekmah v Trstu so bili skoraj vsi iz slovenskih vrst, ustanove pa nam niso pomagale nič, čeprav smo računali, da bomo v letu, ki sovpada z organizacijo tekem ene od skupin svetovnega prvenstva v Trstu, deležni drugačne pozornosti. Za najem dvorane Palatrieste v Trstu nam ni Občina priznala nobenega popusta, poleg tega so bili fantje v njej tri meseca brez tople vode. Prepričani smo bili tudi, da nas bo finančno podprl krajevni organizacijski komite svetovnega prvenstva. V ta namen smo sestavili ponudbo v 15 točkah in ekipi spremenili ime, pripravljeni smo bili deliti propagandni material na domačih tekmah in gostovanjih, a od vsega tega ni bilo nič. Na koncu smo od Dežele prejeli toliko denarja, kolikor bi ga prejeli tudi, če bi igrali pri Briščikih kot Sloga Tabor. Res je, da razen ustnih obljub, nismo imeli v rokah nobenega pisnega zagotovila, sprašujem pa se, ali bi se tako končalo tudi, če bi bili italijansko društvo.
Razen redkih izjem so nas razoča-
rali tudi igralci, predvsem karakterno. Imeli so veliko priložnost, a je niso izkoristili, ker niso igrali s srcem.
Zakaj?
Po eni strani nismo imeli v ekipi dovolj močnih značajev, po drugi strani pa smo pri sestavi ekipe naredili osnovno napako, da smo v njeno jedro vključili preveč novih igralcev, da se to jedro ni zmoglo zliti v celoto. To je bila strateško napačna izbira, ki smo jo sicer sprejeli v dogovoru z igralci.
Morda tudi izbira novih igralcev ni bila najbolj posrečena.
Gotovo smo se ušteli pri izbiri glavnega tolkača. Pokazalo se je, da Mari ni bil pravi igralec za vodenje mlade ekipe, poleg tega je on odličen sprejemalec, ni pa dovolj prodoren tolkač. Ko smo izbirali okrepitve, bi se bili morali verjetno opredeliti za izkušenega centra in izrazitega napadalca, morda malo slabšega v sprejemu servisa, a učinkovitega na mreži. Igralec tipa Aljoša Orel.
Tudi pri izbiri trenerja niste imel srečne roke. Edi Božič je vrgel puško v koruzo že po nekaj krogih ...
Edi je lani z ekipo napredoval iz C-lige, užival je spoštovanje igralcev in vseh nas, zato se nam je zdelo prav, da ga potrdimo. Žal je res, da se ni izšlo. Ne vem, ali je za to kriv tudi odbor, vsekakor mislim, da je bila takratna odločitev logična.
Po njegovem odstopu je ekipo prevzel prof. Drasič, ki je sam o sebi dejal, da ni bil prava oseba.
Iskali smo tudi druge rešitve, a so bile vse za nas predrage.
Iz istih razlogov verjetno niste iskali tudi drugih igralskih okrepitev.
Seveda. Mislim, da smo porabili najmanj denarja v ligi, okrog 100.000 evrov. Potrkal sem na marsikatera vrata, a so vsa ostala hermetično zaprta, sezona pa se bo končala z izgubo.
Kaj zdaj?
V našem DNK je, da ne delamo tragedij. Prve odločitve bodo padle prihodnji teden. Zdaj razmišljamo o tem, ali sploh vložiti prošnjo za ponovno vključitev v B2-ligo. Da bi ligo odkupili, je izključeno. Spet se bomo naslonili predvsem na svoj igralski kader. Za dve C ligi (Sloga Tabor in Sloga, op.ur.) imamo sedemnajst, osemnajst igralcev. Iščemo tudi trenerja. Igralci obeh ekip bodo zdaj do konca junija trenirali skupaj. Kot vsako leto ob koncu sezone bo ekipo nekaj časa vodil tudi zunanji strokovnjak. Letos bo to morda Marchesini, tema pa bo blok. V tem elementu smo absolutno deficitarni. (ak)
SPDG
Lutman potrjen za predsednika
Novoizvoljeni člani izvršnega in nadzornega odbora Slovenskega planinskega društva Gorica so si na prvi redni seji po občnemu zboru porazdelili funkcije. Na pred-sedniskem mestu je bil potrjen Marko Lutman, ki je na celu društva od leta 2002. Podpredsednik bo tudi v tej mandatni dobi Loredana Prinčič, blagajnik Andrej Rosano, gospodarske dolžnosti pa so bile poverjene Borisu Mermolji. Tajniško funkcijo bosta opravljala Vanja Sossou kot zapisnikar in Danijel Bajt, ki bo sledil članstvu. Ostali člani izvršnega odbora so še Sara Bevčar, Danja Bregant, Tatjana Kosič in Marta Vižintin, ki bodo v prvi vrsti skrbele za smučarsko dejavnost, medtem ko bodo odgovorni za pohod-ništvo in družabnostne pobude Livio Pahor, Robert Tabai (bikers) Mitja Morgut, Albert Voncina, Gabrijel Zavadlav, Dino Paulin in Marisa Peles-son. Slednja bosta zadolžena za Kekčevo pot.
Nadzornemu odboru bo načeloval Vlado Klemše, v pomoč pa mu bosta Andrej Brisco in Aldo Bauzon.
Ob tem velja še povedati, da je bilo društvo deležno na nedavnem občnem zboru Planinske zveze Slovenije posebnega priznanja. Iz rok novo-pečenega predsednika Bojana Rotovnika je Marko Lutman prejel uradno potrdilo za sprejem SPDG v matično krovno planinsko organizacijo.
NOGOMET - TURNIR IL GIULIA: Primorec - Muggia 5:3 (po 11-m), Primorje -Roianese 1:2. Naslednja tekma: Primorje - Muggia (v sredo, 19. maja), Primorec - Roia-nese (25. maja ob 20.30).
22
Nedelja, 16. maja 2010
ŠPORT
/
KOŠARKA - V Fagagni poraz v 2. tekmi za obstanek v deželni C-ligi
Bor Radenska se bo moral še truditi
Začeli z gladkim 8:0, nato pa popolnoma odpovedali - Napeta tekma, kar štiri izključitve
Marzio Krizman, eden od treh izključenih v Borovem taboru
kroma
Fagagna - Bor Radenska 79:60 (22:16, 45:24, 64:44)
BOR RADENSKA: Bole 6 (3:4, 0:1, 1:2), Krizman 7 (3:8, 2:4, 0:4), Crevatin 11 (0:2, 4:4, 1:6), Alberti 4 (2:3, 1:4, 0:1), Što-kelj 8 (0:3, 3:4, 0:2), Bocciai 2 (-, 1:2, -), Sila (-, -, 0:1), Madonia 4 (2:2, 1:3, 0:1), Pilat 8 (5:8, -, 1:2), Šušteršič 5 (2:2, 0:5, 1:5),Za-nini 7 (3:5, 2:6, -), Pertot. Trener: Martini. PON: Šušteršič in Bole. IZKLJUČENI: Pertot, Krizman in pomožni trener De Gioia.
Bor Radenska bo moral za obstanek v deželni C-ligi odigrati še tretjo odločilno tekmo čez teden dni. V drugi tekmi končnice za obstanek je po izredno napeti tekmi namreč zmagala Fagagna in tako izsilila še dodatno tekmo.
Igralci Bora Radenske so v uvodnih minutah sicer začeli zelo odločno in hitro povedeli z 8:0. To pa je bilo v bistvu vse, kar so zmogli. Domača ekipa je namreč hitro odgovorila, izenačila in v hitrem ritmu nadaljevala z nizanjem točk in večanjem vodstva. Borovci (brez Mika Madonie, ki se po uvodnih minutah zaradi poškodbe zapustil igrišče) so pravo hladno prho doživeli v drugi četrtini, ko jih je Fagagna povsem prekosila. S tremi zaporednimi trojkami so gostitelji dobili še dodatni zagon in nada-
Domači šport
GORSKI TEK - Tadei Pivk začel z nastopi na državnem prvenstvu
Obetaven začetek
Danes
Nedelja, 16. maja 2010 NOGOMET
promocijska liga (Play-off) - 16.30 v Buttriu: Slovenski tekmovalec iz Žabnic upa, da bo z reprezentanco nastopila na svetovnem prvenstvu
Buttrlo - Juventlna
PROMOCIJSKA LIGA (Play-out) - 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Villesse
1.	AMATERSKA LIGA (Play-off) - 16.30 v Romansu: Pro Romans - Primorec
2.	AMATERSKA LIGA (Play-off) - 16.30 v Pierisu: Pieris - Primorje TENIS
ŽENSKA A2-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - TC Forli'
ŽENSKA D1-LIGA - 15.00 na Padričah: Gaja - TC Pordenona
MOŠKA D2-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - TC Maniago
UNDER 12 ŽENSKE - 15.00 na Padričah: Gaja - TC Udine
ODBOJKA
UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia FerStyle - Futura NAMIZNI TENIS
DEŽELNO PRVENSTVO - 9.00 v Guminu: nastopa
tudi Kras
JADRANJE
CONSKA REGATA - 10.00 v Barkovljah: prireja TPK Sirena
Tadei Pivk med zadnjim nastopov v Piemontu
giacomo meneghello
Gajini tenisačici tretjič osvojili deželni naslov
Mladi Gajini tenisačici, štirinajstletna Nicoletta Furlan in leto dni mlajša Petra Corbo sta tretjič zapored osvojili naslov deželnih teniških prvakinj, drugič zapored v kategoriji do 14 let. V včerajšnjem finalu v Gorici sta s prepričljivim 2:0 premagali vrstnici domačega društva TC Cam-pagnuzza. Svojo pot v državnem finalu bosta začeli septembra, dfo zdaj pa sta vnovič dokazali, da v naši deželni nimata enakovrednih tekmic. Izida finala: Furlan - Cecchinato 6:2, 6:0, Corbo - Marchesan 6:4,
6:2.
ŠPORTEL
Zakaj je trener Drasič šel v Maroko?
Odbojkarska ekipa Televita Trieste volley 2010 bo osrednja tema jutrišnjega pogovora na Športelu (na TV Koper ob 22.30). Malo za šalo, malo za res bo voditelj Igor Malalan povprašal odbornika Ivana Peterlina, ali je trener Franko Drasič odšel na počitnice v Maroko ali pa je to kazen za izpad Televite. Prisotnost trenerja Drasiča je namreč še vprašljiva, o Sloginih ekipah pa bo v studiu spregovoril tudi trener Martin Maver. Govor bo tudi o svetovnem odbojkarskem prvenstvu: Trst bo namreč gostil eno od kvalifikacijskih skupin. Oddajo bodo obogatili prispevki o tekmi teniških igralk Gaje, nogometašev Sovo-denj in o ženskem balinarskem turnirju v Gradišču ter intervju z Igorjem Simčičem. Na koncu bo še nagradna igra Poglej me v oči.
□ Obvestila
ljevali s prepričljivo igro. Z delnim izidom 23:8 so nasprotniki pred odmorom prevzeli varnih dvajset točk naskoka, ki so jih upravljali tudi v drugem delu srečanja. Varovanci trenerja Martinija so sicer tretjo in četrto četrtino zmagali, vendar je bila prednost domačih igralcev neulovljiva. Tokrat so borovci odpovedali v napadu, več težav so imeli tudi v podajanju žoge pod koš.
Vzdušje na tekmi je bilo vseskozi zelo naelektreno: kar štirje so bili med tekmo izključeni - dva igralca (Pertot in Kriz-man) in pomožni trener Bora Radenske De Gioia ter igralec Fagagne. Pred končnim žvižgom pa si je po stiku igralec gostiteljev huje poškodoval nos.
Bor Radenska bo tretjo odločilno tekmo za obstanek igrala v soboto, 22. maja na Stadionu 1. maja ob 20.30. Cervignanese pa je po drugi tekmi play-outa še drugič premagal Ronchi (89:98) in tako dosegel obstanek v deželni C-ligi. Alba in Latisana sta napredovala v polfinale. Izida: Alba - Ve-nezia Giulia 69:53, Latisana - CBU 82:66.
ŽENSKA B2-LIGA - V odločilni tekmi play-offa je miljska Coopesette v ženski B2-ligi izgubila v Vigaranu z 61:54 in tako izpadla iz nadaljnjega boja za napredovanje v A2-ligo.
Slovenski gorski tekač iz Žabnic Tadei Pivk je začel letošnjo poletno sezono zelo spodbudno. Na drugi preizkušnji italijanskega prvenstva v gorskem teku je zmagal in dosegel tudi rekord proge. Pivk se je v kraju Sondalo pri Son-driu v Piemontu, kjer je tekmovalo približno 200 tekmovalcev, preizkusil na 23 kilometrov dolgi progi s 1450 metri višinske razlike. Progo zvrsti skyrace (od 20 do 30 km z več kot 1000 m višinske razlike) je pretekel najhitreje, in sicer v 2 urah 4 minutah in 9 sekundah. Član kluba Aldo Moro iz Paluzze je bil s svojim nastopom zelo zadovoljen. »Proga je bila dolga in naporna. Ker je bila to prva tekma na daljši razdalji, nisem vedel, ali sem dobro pripravljen. Izkazalo pa se je, da sem v dobri formi. Zdaj bom nekaj časa izključno treniral, saj želim formo še izpiliti.« Pivk ne želi pretiravati z naporom in treningi, saj je moral lani dalj časa mirovati zaradi poškodbe. Obenem pa se je letošnja sezona začela kar mesec prej, tako da bo moral formo vzdrževati dalj časa.
Pivk je v začetku maja nastopil tudi na prvi preizkušnji italijanskega prvenstva v kraju Cossogno v pokrajini Verbania v Piemontu. Med približno 130 tekmovalci je v preizkušnji »vertikal kilometer« (5 km s 1.000 m višinske razlike) osvojil drugo mesto. Razdaljo je pretekel v času 40 minutah in 50 sekund. Letošnje italijansko prvenstvo namreč predvideva, da vsak tekmovalcev nastopi na vsaj štirih od osmih preizkušenj, med razpisanimi tekmami pa mora izbrati obvezno vse tri zvrsti, torej vertikal kilometer, skyrace in skymarathon (od 31 do 43 km z 2000 m višinske razlike), eno pa izbere sam.
Pivk se bo zdaj doma pripravljal na naslednjo preizkušnjo italijanskega prvenstva, ki bo v domači Paluzzi 13. junija. Če se bo sezona uspešno nadaljevala - po dveh preizkušnjah Pivk vodi na skupni razvrstitvi -, bo morda Pivk nastopil z italijansko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v skymarathonu v Premani v pokrajini Lecco, ki bo 25. julija. »Izkazati se moram in upati, da bom vpoklican v reprezentanco. Samo izbrana vrsta namreč nastopi na svetovnem prvenstvu.« Med cilji sezone sodi tudi zmaga na državnem prvenstvu dvojic: Pivk bo s sotekmovalcem (tačas ga še ni izbral) skušal osvojiti še tretji italijanski naslov v tej zvrsti. (V.S.)
SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo zaključno nagrajevanje 5. Primorskega smučarskega pokala in 6. pokala Alternativa sport v nedeljo 23. maja od 16. ure dalje v parku Ljudskega doma v Križu pri Trstu (Restavracija Bita).
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSSDI-jem organizira na sedežu društva na Peči kotalkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta starosti. Kamp se bo odvijal od 14.-18. in od 21.- 25. junija 2010. Za informacije in prijave pokličite 333-9353134 ali 0481-33029 (Elena).
JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah Open Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13.00 do 18.00 ure v izmenah: od 28. 6. do 2. 7. in od 19. do 23. 7. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858. E-mail: info@yccupa.org in na spletnih straneh www.yccupa.org . JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo ob vikendih, 1. 18. 6. - 19. 6. - 20. 6. - 26. 6. - 27. 6.; 2. 9. 7. - 10. 7. - 11. 7. - 17. 7. - 18. 7.; 3. 23. 7. - 24. 7. - 25. 7. - 31. 7. - 1. 8. V petek zvečer ob 19.00 teorija, sobota in nedelja na morju od 10.00 do 16.00 ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858. e-mail: info@yccupa.org , in na spletnih straneh www.yccupa.org.
JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10- dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00 ure, prvi tečaj od 14. junija do 25. junija; drugi tečaj od 21. junija do 2. julija, tretji tečaj od 5 julija do 16 julija in četri tečaj od 19. julija do 30. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00 in ob sobotah od 16.00 do 18.00 ure na našem sedežu v sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040299858. e-mail: info@yccupa.org , in na spletnih straneh www.yccupa.org.
GIMNASTIČNO ODSEK ŠZ BOR vabi na zaključno akademijo, ki bo v soboto, 22.maja 2010 ob 17.00 v veliki dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu 1.maja pri Boru. ŠD BREG - Odbojkarska sekcija organizira v nedeljo, 6. junija praznik odbojke od začetka do danes. Na odbojkarski turnir so povabljene vse odbojkarice, odbojkarji in trenerji, ki so v teh 45. letih oblekli društveni dres. Za treninge je na razpolago telovadnica v Lonjerju, ob četrtkih (13. 5. - 20. 5. in 27. 5.) od 18. do 20. ure. Vsi, ki bi radi nastopili na turnirju in nato na prazniku, prosimo, da potrdijo svojo prisotnost na naslednje tel. št. (v večernih urah): Martina S. 335-6045771, Mira K. 040-228236, Sonja K. 347-4421386. ŠD BREG - Košarkarski kamp 2010. Kje? V dolinskem športnem centru. Kdaj? Od 14. do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka, od 8.00 do 18.00, v soboto od 8.00 do 13.00. Kdo? Dekleta in fantje od 7. do 16. leta. Predvidena prisotnost uglednih gostov slovenske košarkarske reprezentance. Informacije: od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št. 3358445365 (Gioia) in 3484718440 (Martina). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sporoča, da bo vpisovanje za izlet v Črno goro v ponedeljek, 24. in v četrtek, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Boljuncu, v torek, 25. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Za informacije lahko pokličete Marinko Pertot na tel. štev. 040-413025 ali 328-4717974, ali Franca tel. štev. 338-4913458. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu »optimist« in »europa-laser«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom jadralno opremo in logistiko, vpis v Jadralno zvezo in strokovno vodstvo. Tečaji »optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure: 1. tečaj od 14. do 25. junija; 2. tečaj od 28. junija do 9. julija: 3. tečaj od 12. do 23. julija; 4. tečaj od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj »europa-laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 12 do 23. julija. Vpisovanje najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše info. so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, e-mail: tpkcntsirena@libero.it.
AŠD SK BRDINA - organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 02. junija na info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763 Nastja!
/
KULTURA
Nedelja, 16. maja 2010
23
SLIKARSTVO - Razstava katalonskega slikarja bo na ogled do 7. novembra
Joan Miró - pesnik barv v miramarskih konjušnicah
Bogata razstava živobarvnih ilustracij, s katero se umetnost po šestih letih vrača v Miramar
»Delam kot vrtnar ali vinar. Stvari zorijo počasi. Svojega slovarja oblik na primer nisem odkril na en mah. Izoblikoval se je skoraj proti moji volji.«
Tako je nekoč dejal katalonski slikar in kipar Joan Miró, citat pa bo vse do 7. novembra sprejemal obiskovalce razstave Miró il poeta del colore (Miró pesnik barve), ki so jo včeraj odprli v miramarskih konjušnicah.
Po šestih letih so tako razstavni prostori ob vhodu v Miramarski park ponovno na voljo ljubiteljem umetnosti. Konjušnica, ki je v preteklosti gostila pomembna imena svetovne slikarske in fotografske scene, je bila namreč vse od leta 2004, ko so bili tu na ogled antični pom-pejski zakladi, zaprta. Delno zaradi posodobitve prostorov, delno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki bi omogočala pravo razstavno dejavnost.
Z Mirójevo razstavo odpirajo bivše miramarske konjušnice novo poglavje, ki bi ga lahko naslovili V iskanju sinergij. Razstava namreč nastaja v sodelovanju med deželnim nadzorništvom za kulturne dobrine in zasebno milansko družbo Alef. Ali se bo sodelovanje izkazalo za uspešno in dobičkonosno, bo povedal končni obračun, ki bo znan šele novembra.
Že včeraj pa deželno nadzorništvo ni skrivalo zadovoljstva: obljubili smo, da bodo konjušnice v roku enega leta ponovno odprte, je dejal deželni direktor Giuseppe Bilardi, in obljubo pravočasno uresničili. Deželni nadzornik Fabrizio Magani pa izrazil željo, da bi »poletje z Mirójem« pripomoglo k boljšemu razumevanju potreb sodobnih obiskovalcev Miramara: potrebujemo realne podatke o tem, kaj iščejo naši obiskovalci, katera so njihova zanimanja in želje.
Direktorica muzeja Miramarski grad Rossella Fabiani je spomnila, da ga dnevno obišče povprečno 700 ljudi, kar Mi-ramar uvršča med petindvajset najbolje obiskanih muzejev v Italiji. Ponovno odprtje konjušnice dopolnjuje njegovo ponudbo, istočasno pa odpira nova vprašanja: od občinske in pokrajinske uprave ne zahtevamo finančnih sredstev, je dejala direktorica, temveč logistično pomoč, v prvi vrsti primernejša parkirišča, saj je njihov sedanji obseg očitno nezadosten.
Razstavo Joana Mirója je postavil Michele Tavola, ki je udeležence včerajšnjega odprtja popeljal na vznemirljivo »potovanje« v svet barv in poezije. Miró (1893-1983) je bil prijazen, lepo vzgojen, skromen. Nikoli ni kričal, njegov zunanji videz je bolj kot na ekstravagantnega umetnika spominjal na bančnega uradni-
Pogled na tržaško razstavo, spodaj pa (od desne proti levi), Rossella Fabiani, Michele Tavola in Fabrizio Magani
kroma
ka. Ljubil je cirkus, predvsem pa poezijo. Miró je bolj ljubil poete kot slikarje, je dejal kustos, in čeprav je tudi sam pesnil, je poezijo ustvarjal predvsem s svojo figurativno abecedo, z rdečo, rumeno in modro barvo.
Na ogled so ilustracije, s katerimi je v Barceloni rojeni slikar okrasil preko dvesto petdeset publikacij, tako imenovanih livre d'artiste (umetnikovih knjig). A tudi izredno lepe revije, ki so v 20. stoletju izhajale v Franciji po zaslugi razsvetljenih zbirateljev in založnikov. »Šlo je za priljubljeno in demokratično zamisel, ki je širila kakovostno umetnost po sprejemljivih cenah. Danes tega ne počenja več nihče.«
V	Miramaru so razstavljene originalne grafike, litografije, jedkanice, ki zaobjemajo celoten slikarjev opus in v katerih se barve večkrat prepletajo s pesniškimi verzi. A tudi političnimi parolami, kot na primer na sliki Pomagajte Španiji, na kateri kmet poziva k uporu proti fašističnemu okupatorju. Ali v knjigi Fraternity (Bratstvo), s katero so evropski umetniki leta 1939 pozivali k miru.
V	noči na nedeljo, ko se je tudi Miramar vključil v mednarodno muzejsko noč, je bila razstava odprta do 2. ure, od danes pa bo na ogled po običajnem urniku, od 10. do 18.30 (vsak dan razen ponedeljka). Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov.
Poljanka Dolhar
DUNAJ - Evrovizijsko slavje slovenske flavtiske
Zmaga 16-letne Eve Nine Kozmus
Na Dunaju so se v petek začeli Dunajski slavnostni tedni (Wiener Festwochen). Na otvoritvenem Evrovizij-skem tekmovanju klasičnih glasbenikov »Evrovizijski mladi glasbenik 2010« je zmagala 16-letna flavtistka Eva Nina Kozmus iz Slovenije. Drugo mesto je osvojila norveška violinistka Guro Klemen Hagen, tretje pa ruski pianist Daniil Tri-fonov. Tekmovanja se je udeležilo 15 glasbenikov iz več evropskih držav. Po odigranem polfinalnem tekmovanju je žirija izbrala sedem finalistov, ki so nastopili pred dunajsko mestno hišo ob spremljavi Radijskega simfoničnega orkestra Bavarske pod vodstvom dirigenta Corneliusa Meistra.
Eva Nina Kozmus se je rodila leta 1994 v Celju. Dijakinja celjske gimnazije obiskuje Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Njena mentorica je profesorica Milena Lipovšek. Mlada flavtistka je prejela nagrade na številnih tekmovanjih, med drugim leta 2005 na mednarodnem tekmovanju flavtistov v Požarevcu, leta 2007 na tekmovanju
mladih glasbenikov in na mednarodnem tekmovanju flavtistov v Kopru ter leta 2009 na mednarodnem glasbenem tekmovanju v Trstu in mednarodnem tekmovanju Flavta Aurea v Zagrebu. (STA)
KNJIŽEVNOST - Festival Fabula 2010
V Ljubljano in Koper prihaja Michal Viewegh
V	Ljubljani se nadaljuje festival Literature sveta - Fabula 2010, ki ga Študentska založba prireja v sklopu prireditev Ljubljana - svetovna prestolnica knjige.
Slovenske ljubitelje literature so s svojo prisotnostjo že osrečili Nobe-lovka Herta Müller, ameriški pisatelj Jonathan Franzen in izraelski avtor David Grossman. Ljubljana pa bo jutri pričakala tudi češkega pisatelja Michala Viewegha. Z mojstrom ironije se bosta ob 20. uri v Cankarjevem domu pogovarjala novinarka Manca Košir in pisatelj Andrej Blatnik, odlomke iz Vie-weghovih romanov pa bo interpretirala igralka Jana Zupančič.
V	torek bo pisatelj gostoval tudi v Kopru; v tamkajšnjem Domu knjige bo ob 19. uri literarni večer, ki ga bo ob avtorju oblikovala njegova slovenska prevajalka Nives Vidrih. V ljubljanskem Kinodvoru pa bodo ob 21.15 zavrteli film Letoviščarji, ki je nastal na podlagi njegovega istoimenskega romana.
Pisatelj Michal Viewegh je na Če-
škem prava literarna zvezda, osebnost v stalnem središču pozornosti: izložbe so polne njegovih knjig, v kinu vrtijo filme, posnete po njegovih romanih, rumeni tisk mu posveča številne fotografije in članke. Njegovi romani so izšli že v dvajsetih jezikih, med drugim tudi v italijanščini in slovenščini. Založba Sanje je izdala romane Čudoviti pasji časi, Roman za ženske, Roman za moške, Igra na izločanje in Letoviščarji. Italijanski bralci imajo na voljo manj prevodov, med njimi pa je tudi krimi-nalka Il caso dell'infedele Clara, na podlagi katerega je italijanski režiser Roberto Faenza posnel film »o nezvesti Klari«.
V sklopu projekta Knjiga za vsakogar, ki ponuja knjige po 3€, pa je pravkar izšla Učna ura ustvarjalnega pisanja. Najbrž najbolj brani srednjeevropski avtor se nam tokrat predstavlja kot učitelj pisanja, ki nam skozi ironijo in grotesko predstavlja tudi življenjske dogodivščine svojih učencev. (pd)
TRIPCOVICH
Stefano Furini kot dirigent in solist
Stefano Furini bo letos praznoval dvajsetletnico svojega delovanja v orkestru tržaškega opernega gledališča Verdi: komaj devetnajstleten je prevzel zahtevno in odgovorno vlogo koncertnega mojstra, za seboj pa je že takrat imel bogat curriculum; zmagal je na pomembnih tekmovanjih v Italiji in tujini, pri štirinajstih letih je že igral v padovskem orkestru Giuseppe Tartini, par let pozneje pa kot solist z godalnim orkestrom Engelberg v Luzernu. Izreden talent in prirojena muzikalnost sta darova, ki ju je violinist nadgradil z zelo resnim študijem; z izkušnjami se je njegova glasbena vizija razširila in poglobila ter ga skoraj naravno pripeljala do izziva, pri katerem marsikateri - še tako dober instrumentalist - bolj klavrno izpade: dirigentska paličica namesto loka, violina pa tokrat ni ostala zaprta v svoji škatli, kajti v programu, ki ga je v sredo izvedel v dvorani Tripcovich, si je mojster izrezal tudi solistično točko.
Stefano Furini se je v dirigiranju že večkrat preizkusil tudi izven domačega okvira, od prvih nastopov s komornimi skupinami pa je nenehno pilil svojo tehniko ter obogatil svoje ekspresivne gibe. Avtoriteta, ki si jo je pridobil kot odlični koncertni mojster, je postala samozavest, in bogastvo svojih glasbenih doživetij je Furini prelil v interpretacijo Mozartove Simfonije št.38 v D-Duru KV 504, tako imenovane Praške. Slovesna resnoba, uvod v bolj igrivo in lahkotno pripoved, je zazvenela s pozorno napetostjo: lepo uravnovešeno sozvočje med godalci, trobilci in pihalci, nato pa radostna eksplozija, ki jo je dirigent sprožil z naravno naelektrenostjo, ob tem pa ohranil kontrolo nad celoto in z orkestrom oblikoval elegantno fraziranje, ki ga rahli spodrsljaji posameznikov sploh niso prizadeli.
Manj vzburljiv je bil Andante, v tretjem stavku pa se je energija znova sprostila in glasba je zaživela v vir-tuoznem zaporedju sijajnih Mozartovih domislic. Občinstvo je dirigenta in orkester nagradilo z dolgimi aplavzi, nato pa nam je mojster s svojo dragoceno violino podaril lepo, romantično blago zvenečo oazo z Mozartovim Adagiom v E-Duru KV261. Kdor meni, da morajo veljati pri interpretaciji Mozartove glasbe toga pravila, ki omejujejo poustvarjalno fantazijo, se je lahko pošteno premislil ob Furinijevem muziciranju: romantično drhteči in plamteči Mozart - zakaj pa ne, če lepota fraziranja izvira iz čustvenega izliva, ki zna brzdati vsakršen estetsko neprimeren dodatek in notni zapis oživeti z iskreno predanostjo in nežno zapeljivostjo.
Upamo, da ne bo Furini nikoli zapustil svoje violine za dirigentsko palico, čeprav je tudi v drugem delu programa potrdil, da je dozorel zahtevnim izzivom, kot je poznoro-mantična partitura Edvarda Griega: obe Suiti iz scenske glasbe za dramo Peer Gynt je mojster razčlenil z jasnim in smiselnim vodenjem, znal je sugerirati različne atmosfere, ki spremljajo Ibsenovo pripoved, skratka, orkester je vodil s suverenostjo izkušenega mojstra. Imenitno so se izkazali vsi oddelki tržaškega orkestra, ki se je tokrat odpovedal koncertni obleki v znak protesta proti razvpitemu vladnemu odloku, o katerem teče v teh dneh politična razprava. Pred začetkom koncerta je ob branju sindikalnega sporočila občinstvo z dolgimi aplavzi izrazilo svojo solidarnost glasbenikom, ob koncu koncerta pa je ploskanje zelo dolgo odmevalo v dvorani Tripcovich in zasluženo nagradilo odlične domače glasbenike.
Katja Kralj
24 +
Nedelja, 16. maja 2010
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.00 Tv Kocka: Teta Amalija in Filip
Omara: Gledališče 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00 6.30 9.30
10.00 10.30 10.55 12.20 13.10 13.30 14.00 16.30 16.35
17.20
18.50 20.00 20.40 21.30
23.45 0.50
1.15
Aktualno: Quello che Aktualno: Unomattina Week End Aktualno: Magica Italia - Turismo
6	Turisti
Aktualno: Linea verde Orizzonti
A Sua immagine
Prenos sv. maše
Aktualno: Linea verde
13.40, 15.45 Šport: Pole Position
Dnevnik
Avtomobilizem: F1, VN Monaka Dnevnik L.I.S.
Variete: Il meglio di Domenica In - L'arena (v. M. Giletti) Variete: Schegge di Domenica In -
7	giorni (v. P. Baudo) Kviz: L'eredita (v. C. Conti) Dnevnik in športne vesti Kviz: Soliti ignoti
Nan.: Tutti pazzi per amore 2 (It., '09, r. R. Milani, i. A. Liskova, E. Solfrizzi)
Aktualno: Speciale Tg1 Nočni dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Applausi (v. G. Marzul-lo)
^ Rai Due
6.30 6.45 9.50 10.00 11.30 13.00 13.30 13.40 13.45
17.05 18.00 18.05 19.35 21.00 21.45 22.35
1.00
Aktualno: L'avvocato risponde Variete: Mattina in famiglia 19.05 Šport: Numero 1 Avtomobilizem: VN Monaka Variete: Mezzogiorno in famiglia 20.30 Dnevnik Aktualno: Tg2 Motori Vremenska napoved Variete: Quelli che... aspettano, sledi Quelli che il calcio e... (v. S. Ventura)
Šport: Stadio sprint Dnevnik in vremenska napoved Šport: 90° minuto, sledi Numero 1 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Nan.: NCIS
Nan.: NCIS - Los Angeles Šport: La domenica sportiva, sledi Domenica sprint Nočni dnevnik
^ Rai Tre
6.00 1.45 Aktualno: Fuori orario - Cose
(mai) viste 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa
7.35 Aktualno: Mamme in blog 7.55 Variete: E' domenica papa 8.10 Risanke
9.00 Dnevnik: Speciale Tg3, Marcia per
la pace Perugia-Assisi 10.00 Aktualno: Speciale Ambiente Italia Oasi Wwf
11.00 Aktualno: Tgr Estovest, sledi Tgr
Mediterraneo/RegionEuropa 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 0.35 Aktualno: TeleCamere 12.55 Kolesarstvo: 93. giro d'Italia 13.30 Šport: 93. Giro d'Italia 14.00 23.20 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2h 14.50 Kolesarstvo: 93. Giro d'Italia, 8. etapa, sledi Processo alla tappa 17.10 Processo alla tappa 18.10 Nan.: Squdra speciale Vienna 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report (v. M. Gabanel-li)
23.35 Variete: Glob, l'osceno del villaggio (v. E. Bertolino)
Rete 4
9.25 9.30
10.00 11.00 11.30 12.00 13.30 13.55
16.00
18.55 19.35
21.30 23.35 1.20
Dok.: Artezip
Dokumentarec: Toscana, da Monte Riggioni a Firenze Sveta maša
13.30 Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in prometne informacije Aktualno: Melaverde Aktualno: Pianeta mare Film: I gioielli di Madame De (dram., Fr., '02, i. C. Bouquet) Film: Assassinio sul Nilo (srh, ZDA/V.B.'78, r. J. Guillermin, i. P. Ustinov)
Dnevnik in vremenska napoved Film: Colombo - Scandali a Hollywood (det., i. P. Falk) Aktualno: Quarto Grado Šport: Controcampo Nočni dnevnik - Pregled tiska
Canale S
8.50
9.40 10.00 10.35
13.00
13.40
18.50
20.00 20.40 21.30
23.30
1.30
Pregled tiska
Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Aktualno: Le frontiere dello spiri-to
Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Ciak Junior Aktualno: Verissimo di primavera (pon.)
Dnevnik, okusi in vremenska napoved
Aktualno: Domenica Cinque (v. B. D'Urso)
Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la domenica Nan.: I delitti del cuoco (It., '09, r. A. Capone, i. B. Spencer) Film: La cena per farli conoscere (kom., It., '06, r. P. Avati, i. D. Aba-tantuono, V. Incontrada, F. Neri, I. Sastre)
Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
7.00 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-
venza 7.40 Risanke 10.50 Aktualno: I sognatori del gusto 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved
13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: L'isola dei pirati (pust., Avstr.,
'06, i. B. Harman) 17.55 Nan.: Jonas
19.00 Nan.: Sms - Squadra molto speciale (i. E. Salvi) 19.25 Film: White Chicks (kom., ZDA'04,
r. K. Ivory, i. S. Wayans) 21.30 Resničnostni show: La Pupa e il secchione - Il ritorno (v. P. Barale, E. Papi)
0.45 Variete: Mai dire Pupa (v. Gialap-pa's Band)
^ Tele 4
7.00	Koncert klasične glasbe
8.20	Aktualno: Salus Tv
8.35	Aktualno: Musa Tv
8.50	Aktualno: Italia economia
9.45	Aktualno: Rotocalco Adnkronos
10.35	Mednarodni pokal plesa 2010
11.30	Šport: Super Sea
11.55	Angelus
12.20	Dok.: La grande storia
13.20	Aktualno: Qui Tolmezzo
13.25	Glasb.: Musica, che passione!
14.05	Variete: Camper magazine
14.35	Variete: Campagna amica
14.50	Glasb.: Cavalleria rusticana
15.50	Dok.: Borgo Italia
16.15	Vaterpolo: Pallanuoto Trieste -
Pallanuoto RN Camogli
17.30	Risanke
18.15	Aktualno: Spazi aperti
19.15	Aktualno: Aspettando...E domani e' lunedi
19.45	Aktualno: ... E domani e' lunedi
23.00	Film: Gioco nella tempesta (pust., '02, r. J. Wynorsky, i. T. Williams)
0.35	Film: A better tomorrow 3 (polic., '89, r. H. Tsui, i. A. Mui)
La l
6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.10 Nan.: Sei forte maestro 8.50 Nan.: Nonno Felice
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life 10.10 Aktualno: La settimana 10.30 Dok.: La7 Doc
11.15 15.20 Motociklizem: Superbike,
VN Južne Italije 13.00 Dnevnik in športne vesti 13.35 Nan.: L'ispettore Barnaby 16.45 Film: La battaglia della Neretva (vojna, Jugoslavija, '69, r. V. Bulaljic, i. S. Koscina, F. Nero)
20.00 Dnevnik
20.30 Resničnosti show: Chef per un giorno
21.35 Variete: Crozza Alive 23.40 Aktualno: Reality 0.35 Dnevnik in športne vesti 1.30 Film: L'inafferabile 12 (kom., It., '51, i. W. Chiari)
(t Slovenija 1
7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Telebajski 9.45 Otr.odd.: Žogarija - Ko igra se in
ustvarja mularija 10.25 Ris. nan.: Animalija 11.00 Na obisku - Oddaja Tv Koper 12.15 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor
13.00 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Prvi in drugi 15.00 17.15 NLP - razvedrilna oddaja 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Glasbiator
15.25 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom
15.35 Profil tedna
16.00 Večno z Lorello Flego
16.05 Športni gost
16.20 Svetovno s Karmen Švegl
16.25 Za prste obliznit, kuharska oddaja
17.30 Fokus
18.30 Risanka
19.20 Zrcalo tedna
19.50 Gledamo naprej
19.55 Spet doma
20.00 Slovesnost ob 20. obletnici imenovanja prve demokratično izvoljene slovenske vlade 21.05 Film: O glasbi, klobasah in Slovencih v Ameriki 22.30 Serija: Posledna sodba 0.10 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik
16.05.1992 (pon.) 0.35 Dnevnik (pon.) 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.25 Infokanal
(t Slovenija 2
6.30 7.05 7.15
7.40 8.10 8.40 9.30 9.50 11.15 12.00
13.30 14.00 16.45
19.25
20.00 20.55 21.05 21.55 23.25
0.50
2.50 Zabavni infokanal Skozi čas
Iz arhiva TVS: TV dnevnik 16.05.1992 Globus (pon.) Med valovi (pon.) Turbulenca Koroška poje 2010 Film: Divjaki, 2. del Ozare (pon.), sledi Obzorja duha Ljudje in zemlja, Oddaja Tv Maribor
Rad igram nogomet Tacen: Kajak kanu na divjih vodah Lendava: Nogomet: Nafta - Luka Koper
Jadranje na vodi, Evropsko prvenstvo
Dok. serija: Kapitan Cook Žrebanje lota Nad.: Bratje Karamazovi Na utrip srca
Biog. serija: Jeanne Poisson, Markiza de Pompadour (pon.) Film: Sanjači (pon.)
14.30	In orbita
15.00	Tv nanizanka
15.45	Sredozemlje
16.15	Glasbena oddaja
17.00	City folk
17.30	Potopisi
18.00	Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
19.00	22.00, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik
19.25	Vzhod - Zahod
19.45	Kino premiere
20.00	Vesolje je...
20.30	Istra in...
21.00	Dok. oddaja
22.15	Nedeljski športni dnevnik
22.30	Slovenski magazin
23.00	Koncert - resna glasba
23.30	Baiker explorer
23.45	Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku
Tv Primorka
15.30 Razgledovanja (pon.) 16.00 Glasb. odd.: Z Mojco po domače (pon.)
17.00 Hrana in vino, izbrani recepti 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mavrica pogledov (pon.) 19.15 Pravljica
19.30 Med Sočo in Nadižo, oddaja za Slovence v Italiji 20.00 Celovečerni film: 100 deklet (romantična komedija) 21.35 Pod drobnogledom (pon.) 23.35 RPS, rdeča preproga s Sebastjanom 0.30 Videostrani
Koper
13.45 Dnevni program
14.00 Čezmejna TV - deželne vesti
14.10 Euronews
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Ro-jana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Pesem mladih 2010, sledi Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 15.45 Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledita Dežurna glasba in Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo ple-sat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Dobrodelni koncert; 22.30 Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlan-tično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS.
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2
5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport;
19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Gotfried August Burger: Čudovita potovanja barona Munchhau-sena; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.0013.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Prihodnji teden vas bo gnala želja po sklepanju novih poznanstev. Zelo boste komunikativni in simpatični. Če še
nimate partnerja, so možne spremembe na ljubezenskem področju.
irn^* BIK 21.4.-20.5.: Prijateljstva vam bodo veliko pomenila in znali jih boste ceniti. S partnerjem boste v odličnih odnosih, vendar pazite, da ne boste preživeli skupaj preveč časa in se naveličali drug drugega.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Venera vas bo napolnila z občutkom za estetiko in lepoto. Do partnerja boste ljubeznivi, kar bo znal ceniti. Radi boste urejeni in se lepo oblačili, vendar pazite, da ne boste pretiravali.
RAK 22.6.-22.7.: Pri opravlja«« nju dela boste zelo natančni, kar lahko moti ljudi okoli vas. Na delovnem mestu boste dobro opravljali delo, kar bo opazil vaš šef. Možno je napredovanje ali zvišanje plače.
LEV 23.7.-23.8.: Imeli boste (^^r dober smisel za pisanje in za druge načine izražanja samega sebe. Ne sramujte se izpovedati svojih čustev, ki jih lahko delite z družino, partnerjem ali pa jih obdržite zase.
DEVICA 24.8.-22.9.: Dobra ^^ koncentracija bo pripomogla k učenju oziroma dopolnjevanju vašega znanja v službi. Možne so težave pri sklepanju novih prijateljstev in drugih stikov z ljudmi. Zdravje: pazite!
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Zara-^ ^ di skrbi in stresa na delovnem mestu boste živčni. Poskušajte se umiriti in pustite delo za sabo. Posvetite se pa svojim bližnjim, ki jih zadnje čase preveč zapostavljate.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V
službi boste inovativni in polni energije. Vaš zagon bodo sodelavci občudovali, vendar pazite, da z delom ne boste pretiravali. Med vami in partnerjem se lahko pojavijo napetosti.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Čaka vas sprememba na delovnem mestu, vendar ni nujno, da na bolje. Bodite pozorni in zgrabite vsako dobro priložnost. Zelo ste navezani na prijatelje, vendar ne bodite vsiljivi.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Če se
vam zdi, da zadnje dni veliko delate in ste naredili več, kot bi bilo treba, si brez slabe vesti vzemite dan za počitek. Prost dan vam bo dobro del in teden boste začeli polni energije.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Prihodnji teden boste zelo samosvoji na vseh področjih, najbolj trmoglavi pa boste na delovnem mestu. S partnerjem se boste razumeli in imeli boste posluh zanj. Za to vam bo hvaležen.
RIBI 20.2.-20.3.: Prihodnji teden bo dobro razvit vaš občutek za umetnost, vendar vam bo za uspeh na tem področju primanjkovalo vztrajnosti in moči. S prijatelji se boste dobro razumeli. Ljubezen: dobro!
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 16. maja 2010
25

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Cikorja an kafe - Beneški fantje
20.30 Deželni TV dnevnik
20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.00	Aktualno: Euronews
6.10	14.10 Aktualno: Bonta sua
6.30	Dnevnik in vremenska napoved
6.45	Aktualno: Unomattina
10.00	Aktualno: Verdetto finale
11.00	Aktualno: Occhio alla spesa
11.25	17.00 Dnevnik in vremenska napoved
12.00	Variete: La prova del cuoco
13.30	Dnevnik in gospodarstvo
14.30	Variete: Festa italiana
16.15	Aktualno: La vita in diretta
16.50	Dnevnik - Parlament
18.50	Kviz: L'eredita (v. C. Conti)
20.00	23.05 Dnevnik
20.30	Kviz: Soliti ignoti - Identita nascoste
21.10	Nan.: Il commissario Montalbano
(i. L. Zingaretti)
23.10	Aktualno: Porta a porta
0.45	Nočni dnevnik in vremenska napoved
V^ Rai Due
6.00 Aktualno: Le parole, la musica, il pallone, la poesia
6.15 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cietà
6.35 Aktualno: Dieci minuti... con Gino Paoli
6.40 Aktualno: Tg2 Si viaggiare
7.00 Variete: Cartoon Flakes, vmes Zorro
9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal-
li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 18.30, 20.30, 23.10 Dnevnik 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta)
14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L.
Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus)
18.05 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.00 0.30 Variete: Secondo canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Dok.: Voyager 23.25 Dok.: La Storia siamo noi
^ Rai Tre
6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro-
grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 12.25 15.15 Kolesarstvo: 93. dirka po
Italiji, 9. etapa 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano
13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (15. 5. 2010)
Vodoravno: kabina, Times, ava-lit, kvant, rinitis, arka, baker, tanker, Ona, Atalos, no, Atila, Iro, IA-TA, A. R., ribosom, Mavretanci, Nastja, Arat, Rion, S. T., A. M., Renato Zero, starka, ot, čilenec, tele, čir, rane, Evaristo, anemona, Anan, Noam, nono, ol, UCLA, ar-go; na sliki: Ivan Artač. Mala križanka, vodoravno: 1. borat; 6. oliva; 7. rival; 8. Igalo; 9. sa; 10. in; 11. prst; 13. A-ha; 14. Hinko; 17. osten; 18. rtina.
14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 19.00 Dnevnik in vremenska napoved
14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr
Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 18.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Šport: Replay
Rete 4
6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.50 Nan.: Charlie's Angels 8.50 Nan.: Nash Bridges 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Nan: Distretto di polizia 4 12.55 Nan.: Un detective in corsia 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino
16.15 Film: Un te con Mussolini (dram.,
It., '98, r. F. Zeffirelli, i. Cher) 16.55 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Il comandante Florent 23.30 Film: Lo straniero senza nome (western, ZDA, '74, i. C. Eastwood) 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-
nicucci) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved
13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B.
D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti)
20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. Ficarra & Pi-cone)
21.10 Talent show: Italia's Got Talent (v. S. Annicchiarico) 0.00 Nan.: Canterbury's Law
O Italia 1
6.15 Nan.: Listen Up 6.40 17.30 Risanke 8.50 Dok.: Capogiro 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Resničnostni show: La pupa e il
secchione - Il ritorno 14.20 Risanka: I Griffin 14.45 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.10 Nan.: Merlin 16.10 Nan.: Jonas 16.35 Nan.: Sonny tra le stelle 17.00 Nan.: True Jackson, VP 19.30 Nan.: Samantha chi? 20.30 Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) 21.10 Film: Sfida tra i ghiacci (pust.,
ZDA, '94, r.-i. S. Seagal) 22.05 0.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.20 Film: The Detonator - Gioco mortale (akc., ZDA/Rom., '06, r. P.C. Leong)
^ Tele 4
7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02
Dnevnik 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.05 Pregled tiska 9.00 Variete: Novecento contro luce 9.55 Nan.: La buona battaglia (i. F. In-sinnia)
11.25 Variete: Camper magazine 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Klasična glasba 13.15 Aktualno: Videomotori
14.05	Aktualno: Animali amici miei
15.05	Mednarodni pokal plesa 2010
17.00	Risanke - K2
19.00	Šport: Super calcio - Triestina
20.00	Športne vesti
20.10	Šport: Super calcio - Udinese
20.30	Deželni dnevnik
21.00	Film: Ruby Cairo (triler, ZDA '93, r. A. MacDowell, i. L. Neeson)
23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 0.00 Nan.: Cold Squad
La 7
6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije
7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
10.00 Omnibus (ah)iPiroso, sledi Punto Tg
11.00 Aktualno: Due minuti un libro
11.10 Nan.: Matlock
12.30 Dnevnik in športne vesti
13.05 Nan.: The District
14.05 Film: Amore mio aiutami (kom., It.,
'69, r.-i. A. Sordi, M. Vitti) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: Crossing Jordan 20.00 0.40 Dnevnik 20.30 1.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'Infedele (v. G. Lerner) 23.40 Šport: Senza tituli 1.45 Aktualno: L'intervista
(t Slovenija 1
6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Risana nan.: Cofko Cof 10.40 Otr. odd.: Žogarija - Ko igra se in
ustvarja mularija (pon.) 11.10 Izobr. nan.: Mi znamo 11.25 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.)
13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved
13.15 Oddaja o znanosti: Ugriznimo znanost 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko 15.55 Ris. nan.: Felikosva pisma 16.05 Lutk.-igr. nan.: Bine 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Polemika
21.00 Hum. nan.: Starši v manjšini 21.30 Nan.: Na lepše 22.05 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Podoba podobe 23.30 Antologija slovenske violinske glasbe
Jr Slovenija 2
6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal 7.20 Iz arhiva TVS: TV Dnevnik
17.05.1992 7.45 Kaj govoriš? 8.00 Slovenci v Italiji 8.30 Posebna ponudba 8.50 Osmi dan (pon.) 9.20 Ars 360 (pon.) 9.35 Koroška poje 2010 9.55 Rad igram nogomet (pon.) 10.25 Sobotno popoldne 12.35 Prvi in drugi (pon.) 13.00 Slovesnost ob 20. obletnici imenovanja prve demokratično izvoljene slovenske vlade
14.00 14.55 17.30 18.00 19.00 19.05
19.55 21.00 22.00 22.30 22.50
13.45 14.00
14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30
Slovenski magazin Seja državnega zbora, prenos Izob. serija: To bo moj poklic Nad.: Nesmrtnik (pon.) Risanka: Rožnati panter Iz sobotnega popoldneva: Zdravje, usoda, nasvet
0.35 Dok. serija: Ogroženi raji Studio City Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Film: Tevekomedija
Koper
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews
Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Zoom - mladi in film Glasbena oddaja Vesolje je Tednik
Avtomobilizem Istra in...
23.20 Športna mreža
23.55 Vremenska napoved
23.00 Primorska kronika
22.00 Vsedanes - TV Dnevnik
Športne vesti
Globus
Sredozemlje
Artevisione
Meridiani
Kino premiere
Športel
Tv Primorka
9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 16.30 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in
Videostrani 17.10 Kultura: SSG v Trstu 17.40 Prijatelji ostanimo prijatelji, 1. del 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme,
Kultura 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Futsal: Puntar: Oplast
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.05 Hip hop; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cede-rama; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Na štirh strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26
Nedelja, 16. maja 2010
DNEVNE NOVICE
/
TAJSKA - V spopadih z vojsko včeraj najmanj osem smrtnih žrtev
Napetost v Bangkoku prehaja v državljansko vojno
Premier Vejjajiva ne popušča in govori o teroristih, ki so se vrinili med protestnike
BANGKOK - Tajska vlada ne bo odstopila od prizadevanj za umiritev pro-tivladnih protestnikov v prestolnici Bangkoku, je včeraj zatrdil tajski premier Ab-hisit Vejjajiva. »Ne moremo se obrniti nazaj in tistim, ki kršijo zakon, dovoliti da ustrahujejo vlado,« je dejal v nagovoru po državni televiziji. Vejjajiva je izrazil obžalovanje zaradi »velikega števila« žrtev, ki jih je zahtevala operacija, ki jo je v četrtek ponoči začela tajska vojska proti protestnikom, t.i. rdečesrajčnikom.
Kljub žrtvam pa bo vlada vztrajala pri politiki, s katero želi razgnati protestnike, je zagotovil premier. Trenutni način izvajanja te politike je po njegovi oceni najbolj primeren in se bo še naprej izvajal z namenom zagotovitve miru v državi. Kot težavo pa je Vejjajiva izpostavil dejstvo, da so se med protestnike pomešali tudi nekateri teroristi. »Vztrajam, da morajo, če želimo videti konec izgube življenj, demonstranti končati proteste,« je še dejal prvi mož tajske vlade.
Samo včeraj je bilo po zadnjih podatkih v spopadih med vojsko in pro-tivladnimi protestniki ubitih osem ljudi, 31 pa jih je bilo ranjenih. V petek je v spopadih umrlo 22 ljudi, 172 jih je bilo ranjenih.
Tajski premier je sicer minuli teden ponovno zavrnil možnost predčasnih volitev. Vojska je zatem napovedala zaprtje prizorišča protestov. Telefonske linije in električne povezave so prekinili, ob tem pa so postavili nadzorne točke okrog več kilometrov velikega območja, kjer so se utrdili rdečesrajčniki, ki že dva meseca zahtevajo razpustitev parlamenta in razpis volitev.
Nasilje na ulicah tajske prestolnice se torej spreminja v pravo državljansko vojno. Po zaprtju in evakuaciji veleposlaništev ZDA in Velike Britanije, je včeraj zaprla vrata tudi kanadska ambasada, ki se nahaja prav na območju največjih neredov v bližini parka Lumphi-ni. Tako kot ostale države je včeraj tudi italijansko zunanje ministrstvo pozvalo italijanske državljane, naj ne potujejo na Tajsko oziroma v Bangkok.
Med žrtvami neredov za sedaj ni tujih državljanov, vendar je na dlani, da bo eksotična država, ki v veliki meri živi od turizma, drago plačala prekinitev turističnih tokov. Mediji poročajo, da v tajski prestolnici včeraj ni bilo videti turistov, številne turistične agencije pa so bile prisiljene odpovedati že naročene pakete in svoje odjemalce preusmeriti na druge turistične mete.
Okopani vojaki na razbeljenih ulicah Bangkoka
ansa
ITALIJA - Proračunski manever
Ukinitev pokrajin lahko še počaka
RIM - Medtem ko Berlusconi-jeva vlada razmišlja o proračunskem manevru, ki naj bi bil vreden 25 milijard evrov, je napovedani ukrep predmet vse ostrejše politične polemike. Demokratska stranka je prepričana, da bo manever prizadel odvisne delavce in upokojence, sindikati pa svarijo ministra Giulia Tre-montija, naj s svojimi sklepi ne prejudicira gospodarske rasti, ki se pojavlja na obzorju. Ne glede na to je gotovo, da misli vlada močno okle-stiti porabo v javnem sektorju, v nevarnosti pa so tudi odpravnine in plače državnih uslužbencev.
V levi sredini pozivajo vlado, naj reže odvečne stroške in naj zaostri boj proti davčnemu utajevanju. Slišati je tudi zahteve po ukinitvi pokrajin, čeprav ta predlog ne uživa velike podpore, ne v desni in tudi ne v levi sredini. Minister Tremonti uradno še ni razkril vsebine načrtovanih varčevalnih ukrepov, ki bodo najbrž
jasnejši, ko bo vlada prihodnji mesec objavila zasnovo državnega proračuna za prihodnje leto.
V	vladni koaliciji so se včeraj bolj kot s finančnimi vprašanji ukvarjali z notranjimi političnimi problemi. Pristaši predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija želijo bolj učinkovite ukrepe proti skorumpiranim politikom in upraviteljem. Pri tem se sklicujejo na izjave ministrskega predsednika Silvia Berlusconija, ki napoveduje oster boj proti korupciji in poziva osumljene politike, naj odstopijo.
V	vrtincu polemike se je znašel zlasti kulturni minister Sandro Bondi, ki je vpleten v afero o upravljanju prestižne galerije Uffizi v Firencah. Bondi je zelo užaljen, ker ga nekateri časopisi vpletajo v to polemiko, sumi pa, da se za medijsko kampanjo skrivajo nekateri vidni zastopniki desne sredine, ki so očitno njegovi politični nasprotniki.
SLOVENIJA - Türk
Po drugi vojni prezrt pomen vloge Tigra
RIBNICA - Ob obletnici prvega oboroženega upora Slovencev proti fašističnim okupatorjem je včeraj na Mali gori pri Ribnici potekala spominska slovesnost, na kateri so se poklonili padlim borcem vojaškega krila organizacije TIGR. Venec je položil tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je poudaril pomen narodno osvobodilnega boja slovenskega naroda. Türk je dejal, da so se zbrali k počastitvi »spomina na enega junaških in tragičnih dogodkov naše zgodovine«. Poudaril je tudi, da »po drugi svetovni vojni ti-grovcem in njihovi organizaciji vse predolgo ni bilo zagotovljeno ustrezno priznanje in s tem zasluženo mesto v slovenski zgodovini. Vse predolgo je bilo prezrto junaštvo narodno obrambnega upora Slovencev izza takratne rapalske meje. Prezrto ali vsaj premalo razumljeno je bilo tudi narodno zatiranje Slovencev v fašistični Italiji,« je ocenil Türk.
V Ivančni Gorici danes proslava 20-letnice MSNZ
LJUBLJANA - V športni dvorani osnovne šole Stična v Ivančni Gorici bo danes ob 11. uri slovesnost ob 20. obletnici demokratičnih sprememb, prve demokratično izvoljene slovenske vlade in Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ). Proslave se bodo med drugimi udeležili predsednik slovenske vlade Borut Pahor, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, predsednik SDS Janez Janša in evropski poslanec Lojze Peterle.
Islandski vulkan spet grozi letalskemu prometu
LONDON - Vulkanski pepel, ki ga bruha islandski ognjenik Eyjafjalla-jokull, bi lahko v prihodnjih dneh motil letalski promet v Veliki Britaniji in Nemčiji. Britansko prometno ministrstvo je napovedalo, da bi lahko bili danes zaprti deli britanskega zračnega prostora. Težave bi se lahko nadaljevale do torka. Nemška kontrola zračnega prometa pa je sporočila, da bi se potniki v državi s težavami v letalskem prometu lahko začeli srečevati v ponedeljek.
Karzaj kot prvi tuji voditelj pri Cameronu
LONDON - Britanski premier David Cameron in afganistanski predsednik Hamid Karzaj sta se na njunem prvem srečanju dogovorila, da bosta okrepila vezi med Londonom in Kabulom. Karzaj se je na Otoku ustavil med vračanjem iz ZDA, Cameron pa ga je sprejel v podeželski rezidenci Chequers. Karzaj je prvi tuji voditelj, ki ga je po prevzemu vajeti britanske vlade v sredo gostil novi premier Cameron.
Preživeli nizozemski deček se je vrnil v domovino
TRIPOLI - Devetletni nizozemski deček, ki je edini preživel sredino tragično letalsko nesrečo v Libiji s 103 smrtnimi žrtvami, se je vrnil v domovino. Hudo poškodovanemu dečku so le malo pred vrnitvijo razkrili, da sta v letalski nesreči umrla tudi njegova starša in 11-letni brat. Po vrnitvi na Nizozemsko so ga prepeljali v posebno kliniko.
Smrt za napad na otroke
PEKING - Kitajsko sodišče je moškemu, ki je konec aprila z nožem napadel otroke in odrasle v nekem vrtcu, dosodilo smrtno kazen. Xu Yuyuana so zaradi napada na 29 otrok in tri odrasle, med katerimi jih je bilo več huje ranjenih, spoznali za krivega namernega uboja.
AVSTRIJA - Fayman ob 55. obletnici ADP
Avstrija mora graditi na temeljih iz leta 1955
DUNAJ - V počastitev 55. obletnice podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) so se včeraj na slovesnosti v dvorcu Belvedere, kjer je bila pogodba podpisana, zbrali predstavniki sedanje in nekdanjih avstrijskih vlad in številni drugi povabljenci. Avstrijski kancler Werner Fayman je v nagovoru izpostavil pomen »mirovnega projekta Evropa« in ocenil, da številna vprašanja miroljubnega soobstoja niso več rešljiva na nacionalni ravni. Mirovnega projekta Evropa pa po navedbah avstrijskega kanclerja ne gre jemati kot samoumevnega, saj so se med sedanjimi članicami Evropske unije še pred nekaj desetletji odigravali krvavi konflikti. Evropa je živeči kompromis, kar se kaže tudi v zadnji skupni evropski zavezi reševanja valute evro.
Avstrija mora graditi na temeljih iz leta 1955, da zagotovi večjo varnost, pravičnost in enakost možnosti, je izpostavil kancler. Podpis državne pogodbe in opredelitev za demokracijo
arhiv
v drugi republiki sta po njegovih besedah temeljna kamna na svobodi zgrajene družbene ureditve. Stalno iskanje konsenza in kompromisov je »poseben avstrijski način«, sicer meni Fayman in dodaja, da »Avstrija svoj uspeh gradi na iskanju skupnega imenovalca«.
Včerajšnjo državno proslavo na dvorcu Belvedere je pospremila razprava z nekdanjim avstrijskim državnim sekretarjem Ludwigom Steinter-jem, z nogometno legendo Herbertom Prohasko in glasbenico Anno F. (STA)
GRČIJA - V središču Aten včeraj demonstracije komunistov
Naraščajoča socialna napetost ogroža nujne gospodarske reforme
ATENE - Socialna napetost v Grčiji ne pojenja. V središču prestolnice se je včeraj zbralo več kot 10.000 demonstrantov in protestiralo proti vladnim varčevalnim ukrepom, ki bodo po njihovem mnenju zmanjšali pravice in ugodnosti najrevnejših. Zborovanje sta pripravila grška komunistična stranka in njen sindikat PAME.
Največja grška sindikata sicer za 20. maj načrtujeta novo splošno stavko, predvsem zaradi posebnega načrta pokojninske reforme, ki naj bi zvišal upokojitveno starost in znižal ugodnosti v zasebnem in javnem sektorju. Stavka bo gotovo ponovno zaustavila letalski, ladijski in železniški promet v državi ter zmotila delovanje številnih javnih služb. Sindikati si prizadevajo, da bi sporno reformo vlada umaknila pred parlamentarno potrditvijo junija.
EU in vlagatelji medtem natančno spremljajo odzive javnosti na vladne ukrepe. Obstaja namreč skrb, da bi lahko socialni nemiri preprečili vladi njen načrt izpeljave gospodarskih reform ali pa bi se protesti razširili še na druge države, ki se V središču Aten so včeraj plapolale rdeče zastave komunističnih protestnikov ansa odločajo za zniževanje državne porabe.
/
PRIREDITVE
Nedelja, 16. maja 2010
27
GLASBA - V okviru skupne turneje 2010 Work In Progress
Dalla in De Gregori bosta 4. septembra nastopila v Vidmu
Priljubljena kantavtorja bosta nastopila na Trgu Primo maggio - Predprodaja je že v teku
Vse se je začelo pred natanko enaintridesetimi leti; bilo je namreč poleti leta 1979, ko sta Lucio Dalla in Francesco De Gregori začela uspešno turnejo Banana Republic, v sklopu katere sta nastopila v številnih italijanskih štadionih. Rezultat tiste turneje je bila še bolj uspešna istoimenska plošča.
Leta 2010 sta priljubljena kantavtorja ponovno združila moči in zasnovala projekt »Duemiladieci Work In Progress Tour«: po prvem, čisto eksperimentalnem koncertu, je povpraševanje takoj naraslo. Opravila sta sedem nastopov v Milanu, v prihodnjih dneh bo na sporedu pet rimskih koncertov, poletni meseci pa prinašajo nove nastope.
Dvojica Dalla&De Gregori bo v prihodnjih tednih zapela v veronski areni, v rimskem amfiteatru v Caglia-riju, v Neaplju in Parmi, končno pa so organizatorji potrdili, da se bo posrečena turneja dotaknila tudi Furlanije-Julijske krajine.
V soboto, 4. septembra, bosta italijanska kantavtorja nastopila na Trgu Primo maggio v Vidmu. Predprodaja
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče FJK il Rossetti
V	torek, 18. maja ob 20.30 / Antonio Tarantino: »La casa di Ramallah«. režija: Antonio Calenda. / Ponovitve: v sredo, 19. ob 16.00, v četrtek, 20., v petek, 21. in v soboto, 22. ob 20.30 ter v nedeljo, 23. maja ob 16.00.
Dvorana Bartoli
Jutri 17. maja ob 17.00 in ob 21.00 / Philip Dart: »The Fame Gam«. Nastopa Vienna's English Theatre. Predstava v angleščini. / Ponovitve: v torek, 18. ob 17.00 in ob 21.00, v sredo, 19. maja ob 11.00.
Cafe Rossetti
V	sredo, 19, maja ob 22.00 / Andro Merku: »Bravomabasta!«.
GORICA
Kulturni dom (Ul. Brass 20)
Jutri, 17. maja ob 20.30 / Peter Quilter: »Dueti«. Režija: Matjaž Latina.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
SNG
Veliki oder
V	torek, 25. maja ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. / Ponovitve: v torek, 25. in v sredo, 26. ob 19.30 ter v četrtek, 27. maja ob 17.00.
Jutri, 17. maja ob 19.30 / Anton Pav-lovič Čehov: »Platonov«. / Ponovitve: v torek, 18. ob 18.00,v sredo, 19., v četrtek, 20., v soboto, 22. in v ponedeljek, 24. maja ob 19.30.
Mala drama
V	torek, 18. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«.
V	sredo, 19. maja ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
V	torek, 18. maja ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: v petek, 21., v torek, 25., v sredo, 26. v četrtek, 27 ter v ponedeljek, 31. maja ob 19.30.
V	torek, 18. maja ob 15.30 in ob 19.30 / Bertold brecht: »Bobni v noči«.
V	sredo, 19. maja ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve: v četrtek, 20. maja ob 19.30.
V	ponedeljek, 24. maja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«.
Mala scena
V	torek, 18. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«.
V	sredo, 19. maja ob 18.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / ob 20.00 / Peter Rozman: »Skok iz kože«.
Francesco De Gregori
vstopnic se je začela včeraj, karte pa stanejo od 32€ (stojišča) do 50 € (»zlati sedeži«); v Trstu so na voljo v prodajalni Ticket Point in v uradih radijske postaje Radio Attivita.
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 31. maja ob 9.00 in 11.00 Štihova dvorana / Priredba in pa-rafraziranje besedila po Franu Levstiku: Ira Ratej: »Martin in Gregor ali od junaka do bedaka«. Režija: Matjaž Latin. Nastopata: Pavle Ravnohrib in Boštjan Gombač.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	petek, 27. maja ob 20.30 / G. Verdi: »Otello«. / Ponovitve: v soboto, 29. maja ob 17.00, v torek, 1., v četrtek, 3. ob 20.30, v soboto, 5. in v nedeljo, 6. ob 16.00 ter v ponedeljek, 8. junija ob 20.30.
KRMIN
Enoteka
V	petek, 21. maja, ob 21.00 / Snovanja 2010: koncert »Noche de musica y vino«; nastopali bodo kitarista Martina Gereon in Franko Reja, harfistka Ta-tiana Donis, na tolkalih bo zaigral Francesco Gavosto, plesale bodo Kristina Di Dio, Raffaella Petronio in Irene Sambo; vstop prost.
GORICA
Kulturni center v Koprivnem (Trg
Vittoria, 3)
V	torek, 18. maja ob 20.30 / koncert teofila Milenkovica, »čudežnega dečka na violini«. Na večeru se bo tudi predstavil domači pevski zbor »Coralmente«, pod vodstvom Manuela Marussija.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	sredo, 19. maja ob 20.00 / »Življenje znotraj zvoka«. Neofonia. Dirigent: Steven Loy.
V	četrtek, 20. maja ob 20.30 / Nastopata skupini: Tanya Tagaq (Cambridge Bay, Nanavut, Kanada), Mahmoud Ahmed & Alamayehu Eshete + Badu-me's Band (Etiopija, Bretanija).
V	četrtek, 20. maja ob 19.00 Gallusova dvorana / Georges Bizet: »Carmen«. Opera v štirih delih. Režiser: Charles Roubaud.. NAsopajo: Operni solisti in zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana.
V	soboto, 22. maja ob 20.00 Dvorana Slovenske filharmonije / Letni koncert; APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Dirigent: Sebastjan Vrhovnik.
V	četrtek, 27. in v petek, 28. maja ob 19.30 Gallusova dvorana / »Orkester Slovenske filharmonije«. Dirigent: Giancarlo Guerrero; solist: Johannes Moser - vilončelo.
V	soboto, 29. maja ob 20.00 Galluso-
Lucio Dalla
Ljubiteljem italijanske avtorske glasbe se torej obeta edinstvena poslastica: Dala in De Gregori bosta zapela svoje znane in manj znane komade, si »izmenjala« uspešnice in se-
va dvorana / »Simfonični orkester iz Pittsburgha«. Dirigent: Manfred Honeck; solist: Jan vogler - violončelo.
AKC Metelkova
V soboto, 22, maja ob 23.00Channel
Zero / La Minor iz (St. Petersburga).
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«.
Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na
ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it.
Salone degli Incanti - bivša ribarnica: je na ogled razstava pod naslovom: »Sodobnega hrvaškega kiparstva«. Razstava bo odprta do 16. junija; od ponedeljka do petka. od 12.00 do 20.00 ter v soboto in nedeljo od 10.00 do 20.00.
Železniški muzej na Campu Marziu (Ul. Giulio Cesare 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ZGONIK
COŠ Prvi Maj 1945: skupaj s šolo Lojze Kokoravc Gorazd, vabita na ogled fotografske razstave Biserke Cesar pod naslovom: »Afriški pogledi otrok«. Urnik: med tednom od 10.00 do 16.00, od 10. do 21. maja.
NABREŽINA
Kavarna Gruden: je na ogled razstava Klavdije Marušič: »Kraški samotarji«. Urnik ogleda: v času odprtja kavarne.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in sku-
kroma
veda skupaj zapela pesem, ki je nastala posebej za to turnejo: Non basta saper cantare. Pesem, ki »diši« po družbeni kritiki najnovejših glasbenih fenomenov ...
pine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA
Kulturni Center Lojze Bratuž: je na
ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«.
Galerija Modras - KD Jezero:v Doberdobu, v organizaciji kulturnega društva Jezero v Doberdobu je na ogled skupinska razstava likovnih del, ki so jih izdelali udeleženci mednarodne kolonije Monošter 2008 na Madžarskem. Razstavljajo: Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cer-vi Kervischer (Italija), Csuta Gyorgy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Karacso-ny Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska); na ogled bo do 20. maja.
KULTURNI DOM:je na ogled razstava :» Platnic časopisa Isonzo - Soča od leta 1999 do leta 2009«., katere je zasnoval umetnik Anton Špacapan. Urnik: na ogled bo do 28. maja od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 18. uro ter med prireditvami.
Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi v petek, 21. maja, ob 19. uri na otvoritev fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«.
RONKE
Kavarna Trieste (Trg Oberdan): je na
ogled razstava fotografij Borisa Prinči-ča z naslovom: »Cvetje, vrtovi in koz-mična harmonija«. Ogled bo možen do 12. junija.
SLOVENIJA
SEŽANA
Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej.
Kosovelov dom: (Velika galerija): do 4.
junija je na ogled razstava Megije Ur-šič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00.
Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Drevi po STV RAI spet Teta Amalija in Filip Omara
Danes ob 20. uri se na televizijske zaslone slovenskih programov Deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino vračata Teta Amalija in Filip Omara. Klepetava tetka in njena plaha omara bosta kockine prijatelje ponesla v čarobni svet gledališča. Teta se namreč s prijateljico Rozi odpravlja v teater na ogled Shakespearovega Viharja. Nad Amalijino pripovedjo je Filip dobesedno navdušen, saj si še nikoli ni privoščil prave gledališke predstave. Iznajdljiva teta se torej odloči, da bosta s Filipom uprizorila večer, ko sta se prvič srečala na odlagališču in se tako predajala improvizaciji, se pravi igranju brez vnaprej določenega scenarija. Polurno epizodo bodo kot običajno obogatile risanke in telerima, ogledali pa si bomo tudi kratkometražni igrani film o življenju največjega angleškega dramatika, Williama Shakespeara, v katerem nastopajo otroci. S pomočjo Alje in Žive Furlan pa bomo pokukali v zakulisje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in spoznali nekatere gledališke figure, ki svoje delo opravljajo za odrom, a so bistvenega pomena za nemoten in uspešen potek predstave. Po scenariju Maje Aduše Vidmar nastopata igralca Vesna Maher in Danijel Malalan. Televizijsko režijo podpisuje Marija Brecelj, uredništvo pa Mairim Cheber.
STV RAI: Miha Obit drevi gost oddaje Mikser
Gledalci slovenskih televizijskih sporedov RAI boste danes ob 20.50 ponovno v družbi mesečnika Mikser, s katerim vsakič spoznavamo različne teme in goste. Tokrat bo v ospredju večplastna vloga, ki jo v današnjem svetu igra beseda.
Ste kdaj začutili, da ima beseda v sebi ne le čarobnost, pač pa tudi veliko moč? V to je trdno prepričan tokratni gost v studiu, beneški pesnik, prevajalec in novinar Miha Obit. Pred kratkim je izšla njegova nova zbirka poezij »Le parole nascono gia sporche« (založba Le voci della luna), pogovor v studiu bo priložnost, da spoznamo ne le njegov opus, pač pa tudi njegovo osebnost in pogled na svet.
Oddaja bo seveda tudi tokrat odprla marsikatero okno, začenši z zloglasno šolsko reformo, o kateri je že bil govor. Kaj se bo v naslednjem šolskem letu spremenilo na slovenskih višjih srednjih šolah?
Od šolskih klopi do drugačnih lesenih desk, večkrat kar impozantnih, ki sestavljajo gledališke odre. Gledališki svet je svet, v katerem gori strast do ustvarjanja posebne vrste umetnosti. To je svet zadnje dobitnice Borštnikovega prstana, Tržačanke po rodu, Mi-nu Kjuder.
Za konec pa še energija, ki nam jo lahko daje rock glasba. Predstavila se nam bo skupina The Maff. Prispevke so pripravile Luana Gri-lanc, Živa Pahor in Vida Valenčič, ki tudi vodi oddajo. Režija je v rokah Martine Repinc. V ponovitvi bo Mikser na sporedu v četrtek, 20.ma-ja, ob istem času.
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija.
Mala Galerija: do 23. maja je na ogled rastava armenskega slikarja, ilustratorja in scenografa Ašota Bajandurja (1947 - 2003). Vstop prost.
Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«.
Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava umetnice Metke Zupanic pod naslovom: »How To Kill Something In Me«. Na ogled bo do 26. maja.
Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela.
Slovenski Etnografski muzej: na ogled sta talni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«.
28
Nedelja, 16. maja 2010
V REME
/
i*"0		rN zmerno oblačno	oblačno		a rahel ° dež		a a zmeren ÜÜ dež		óVdT		^ nevihte		ff veter		megla		n,-n rahel ««5 Sneg		zmeren sneg		§3 močan gl§ sneg		topla fronta		hladna fronta		okluzija		izobara		središče' w ciklona		A središče **antiaklona
																																	
VREMENSKA SLIKA a 1010
STR
H
1020
m Idi im
AMSTERDAM
.i.'' 0 3/14
O PARIZ
6/11
-S
STOCK
12/17 O
- ^ y v
K0BENHAVN —
B9JW« ° —
J BERLIN
8/11 O OBRUSELJ
3/12
DUNAJ 8/15 O
LJUBLJANA
o 9/18 ,
1020

MOSKVA
13/23 0
ŽENEVA 8/14 O MILAN
O 11/19
1/19
O
GRADEC
8/11

CELOVEC
O 7/11
TOLMEČ O
6/16
TRBIŽ O
5/15
O 4/11
KRANJSKA G.
o XV
TRŽIČ C _
7/13
O
KRANJ

O 6/10
S. GRADEC
CELJE 7/11 O
MARIBOR
o 8/10
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 8/10

VIDEM O
10/22 O PORDENON
11/21
ČEDAD O
11/21	o
LJUBLJANA
GORICAn ° n. GORICA	9/14	N. MESTO 8/12
9°5'CA O i.a< POSTOJNA	O
ZAGREB 9/11 O
13/22
BEOGRAD
O 15/24
SPLIT
£11/19
-SKOPJE O
O SOFIJA
8/24
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
c
Danes bo nad našo deželo še vedno vplivalo območje nizkega zračnega pritiska, ki se bo pomikalo proti vzhodu. Jutri bodo od severa pritekali nestanovitni tokovi.
Dopoldne bo v hribovitem svetu in na zgornji ravnini vreme lepše z zmerno oblačnim nebesom. Več oblačnosti bo verjetno ob morju, zlasti na vzhodnem pasu, kjer bo lahko nastala še kakšna ploha. Čez dan bo povsod spremenljivo vreme. Popoldne pa bo sicer lahko še nastala kakšna krajevna ploha ali nevihta.	Danes bo oblačno, občasno bodo še manjše padavine. Dež bo pogostejši v vzhodni polovici Slovenije. Pihal bo severozahodni veter.Jutranje temperature bodo od 4 do 11, čez dan bo od 9 do 14, na Primorskem okoli 16 stopinj C. j
	
Ciklonsko območje se iznad Panonske nižine postopno umika proti vzhodni Evropi. S severnimi vetrovi priteka v višinah nad naše kraje hladen in razmeroma vlažen zrak.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.30Dolžina dneva 14.57
r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.11 in zatone ob 24.12
A
BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo slabela, vendar se bodo ,pri občutljivih ljudeh še pojavljale vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski zanki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.35 najnižje -53 cm, ob 13.30 najvišje 20 cm, ob 18.12
najnižje -2 cm, ob 23.56 najvišje 35 cm. Jutri: ob 7.22 najnižje -47 cm, ob 14.47 najvišje 19 cm, ob 19.23 najnižje 5 cm, ob 24.37 najvišje 24 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........1 0 2000 m............ 0
1000 m............ 7 2500 m...........-2
1500 m............ 2 2864 m...........-3
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 6,5, v gorah do 7,5.
O
GRADEC
8/13
/S
TRBIŽ O
5/16
o 4/12 KRANJSKA G.
CELOVEC
O 6/13
O
TRŽIČ
7/14
VIDEM O
_ 9/24
O PORDENON
10/23
ČEDAD O
10/23
O N. GORICA
O KRANJ
o
LJUBLJANA
10/15
POSTOJNA
O 7/13
KOČEVJE
O 6/12
S. GRADEC
CELJE 7/12 O
MARIBOR
O 8/11
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 8/11

T
N. MESTO 8/13 O .___
ZAGREB 9/12 O
_ o
ČRNOMELJ
REKA 11/18
(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Dopoldne bo vreme lepše s povsod jasnim ali zmerno oblačnim nebesom. Prevladovalo bo zmerno oblačno do spremenljivo vreme z možnimi krajevnimi plohami ali nevihtami, zlasti po nižinah. Ob morju bodo pihali krajevni vetrovi.
Jutri bo zmerno oblačno in povečini suho. Ponekod bo še pihal severozahodni veter. V torek bo sončno s spremenljivo oblačnostjo, možne bodo posamezne plohe.
^VJJ n.i ...kup.cue
OKVIRJI
ZA OČALA
OČALA
vet io 2
(20 m od Kulturnega doma) TEL. 040 363604
TEL. 040371096