F. S. Finžgar:
Mladina draga!
(Govoril  v šolskem  radio.)
|^P^WHIHHMH^P|^^^^^|       Tako je nagovaijal mla-
^^                      '     ^lL. -'-^^1   I ^^^^^H   dino veliki borec za narodne
*T" * -^I^X               *W?         I___^^^^^H   pravice, za lepoto  slovenske-
n^^Hn^|^HL»^^kt^^^^^&^^^^^^H   ?a    jezika,    za    svobodo    in
¦fl^^Bj^^^^^^K.^B^^^^^^^^^^^^|   poštenost  Fran  Levstik.  Sem
^^^^Br^^^^^HL^E^^^^H^^^^^^H   tudi    France,   žal    da   nisem
^^^^v\^^^^^^^^^^^^^HE^    ^^^^M   tudi   še Levstik,   ki   bi  nam
^^^u J^^H^^^^^^^^^HBK    ^^^^H   bil danes prav tako koristen
^^9mGK9^^^^^^^^^3v^4|L^^^^I   *n P°*reben kot kedaj. Kljub
^^^^jKg^^^^^^^HfeV^^HH|^^^^P   temu pa bi vam rad vendar-
^^^K^S^fl^Pm^^^H^^^^^^^^^I   le nekaj povedal.
^^^Bj^^^fef^j^^^^^^^^^^^^H       Kajkrat sem stal v trnov-
^^^^^^^^^^^Be -jJ^^^^^^^^^^^^^^^^^B   skem  župiiišeu   pri   okuu   in
^^^^^^^^^¦^" >^^^^^^^^^^^^^^^^   gledal  decke,   ki  so  se  san-
kali po brežičku Gradaščice proti vodi.   Ne enkrat,   mnogokrai so sanke
zanesle dečka cez roh in — Štrbunk — je pljusknil v rodo. Mislite, da je
zajokal in se cmeril, ko je lezel iz Tode in je kar curljalo od njega? Kaj
še! Otresel se je kot kužek in sedel spet na sanke. Mar mu je bilo, ko
so mu h]ačice zmrzovaJe in pokale kot skorja. Jaz pa eem stal pri oknu,
ga zavidal in tiho pel tisto, saj jo poznate:
Zato  pa   reČem   zdaj: Najlepša je niladost — Mladost ne pride več nazaj.
Zakaj se vam to poveclal? — Mar zato, da tudi vi smukneie 6 sankami vrcd v poiok, morda celo v reko? Ne zato, celo svarim vas: Nikar tako! Toda rečera zdaj: ii decki so mi všeč, ker ne poznajo cmeravosti. Mladina, proč s cmeravostjo! Ni gršega, če se cmeriš za vsak prazen nic. Za trdo besedo — že jok, za majhen udarec — solzei za pravicno svarilo doma ali v Šoli — kujanje in kuhanje rilca. Fej te bodi! Pomnite: v živ-ljenje greste in skozi življenje morate. Kaj mislite, da boste vsako svojo bolečino utegnili pesiovati kot deklica svojo punčko in se cme-riti, da bi vas ljudje pomilovali? Nihče vas ne bo. Zato pa rečem zdaj: Proč s cmeravostjo! Domovina poirebuje junakov — ne pa milih Jer.
Avforiteta — veljavnost.
Ko sem hodil drugo leto v šolo enorazrednico, smo dobili nalogo, ki je seveda nisem naredil. Šel sem rajŠi z dmgiini dečki na gmajno otehe
9
klatit. Kar nas je prišlo naslednji daii v šolo brez aaioge, smo bili zaprti, kajpak. Zato sem zamudil doma obed.
?Kje si hodil?« me vpraša oce. Hudo je bilo povedati po pravici. Toda laž mi je oče tako pristudil, da se uisem mogel zlagati. Še daiies jo sovražim.
Mati je postavila predme skodelico postane jedi, oče je pa segel po klobČicu hodničnega sukauca, odtrgal dolgo nit in ini velel: >Nogo!« Dvignil sem nogo in stralioina Čakal* kaj bo. Oče me je otvezet za nogo na nitko in me privezal k siopici javorove inize.
»Tako! Sedaj bos pa doraa zaprt, da boš vedel, kaj je tvoja dolžnost.c
Pehiiil je predme torbico s šolskiini kiijigami in odsel z vsemi dru-gimi iz hiše oa travnik nakladat otavo. Hišna in vežua vrata je pustil nalasČ odpria na stežaj.
O, ali veste, kaj ae pravi tlačiti na vozu seuo, otavo, v solncu — in potem Še jahati domov grede na kouju? Če ne veste, vas pomilujem, kakor sem — ubogi jetnik — pomiloval iedaj sam sebe. Toda nilke se nisem upal utrgatil OČe me je otvezel, in po pravici! Tudi pajčevina bi me bila držala.
Avtoriteta! Ocetova veljavnost me je držala, ne nitka.
Ali sedaj veste, kaj je avioriteta? Brez nje bi Šlo človeštvo v ruševine. Celo divjaki, rokovujači, cigani, tolovaji jo imajo in še kako! Saj veste, kaj je bil veliki Groga rokovnjačem! Kaj je ciganski poglavar vsej ciganski tolpi! Vse jim je: gospodar, poveljnik, sodnik. Gorje, kdor ga ne uboga. In države najbolj kulturiiili narodov čuvajo avtoriieto kot duŠo in jiin je sveta. In najsvetejša je božja. iu sveta mora biti veljavnost atarsev, in odlicna učiteljev in vzgojiteljev in vseh, ki je ne zapravijo sami. Zato tisti fant v Šoii, ki je rekel profesorju, ko je pripovedoval o Koperniku? Newtonu in se o drugih veljakih: Kaj so mi mar, to so zame šustorji — ni nič drugega kot prazen sod, ki ima velik glas in bo s svojim bobnenjem. Čisto gotovo človestvu samo v nadlogo. Res, da je v vsakem mladem Člo-veku prešemosti in napuha zvrhana mera. Pa je iako, kot so trdili stari: Dvajsetletnemu ne vesta iu ue znata ne oče ne mati nič, Štiridesetletni pa išče pri njih, če so še živi, modrega sveta.
Zato pa rečem zdaj:
Mladina, ki tepta avtoriteto, božjo in Človeško je grobokop družbe, naro<la, države.
Ljubi svojega bližnjega,
to je Gospodova zapoved — najvišjj enaka. V osnovni šoli naroči ucitelj, naj prineso deČki vsak po dva dinarja za to in io učilo. Barakarjev Jurček dinarjev ne prinese, ker mu jih niso mogli dati. Beda je v baraki. Jurček jokaje pove, da jih prinese, ko bo brezposelni oče spet kaj zaslužil.
Učitelj pogleda po šoli. Vse tiho. Dedki gledajo v klopi. Njegove oči še isčejo in vprasujejo. Nič odziva. Nato seveda potolažj decka in mu da učilo zastonj. Med odmorom jih gre večina kupovat si malico: Žemljo. kostanj, sladico, potico. Torej vsi ti so tiscali dinarje v žepu in ni ga bilo, ki bi bil rekel: JurČek, lej, za kostanj imam, pa ga ne bom jedel, da dam dinar tebi. In Še tale Stanko ti ga tudi da, jeli? — Ali ne veste, da je nekje takole: V zavodu sedijo fantje pri mizi. Pride močnaia jed, štrukelj, potica. Vsak prvi jo vzame, prereže in jo da polovico drugemu, drugi pa cel kos dene v košek — in tako gre dalje, dokler ni polovico njih  deleža   v  košku.   Popoldne  pa  gredo  s  koskom,  v  katerem  so ti   v
10
ljubezni pritrgaiii kosi, v barake in delijo, delijo bednim in laČnim otro-ciČem v barakah.
Ali poznate zgodbo o Usmiljenem Samarijanu? — Pojdi in tudi ti tako storil
Delo je dolžnost.
Leta 1891. so prisli prvič v večjem številu obiskat braije Čehi — brate Slovence. Pripominjam, da je bila takrat slovanska vzajemnost šc velik političeu greh. Berite Gregorčičevo »Velegrajsko kugot. — Seveda Študen-tovstvo je bilo vse pokouci, dasi so bile poeitnice. Ker nisem imel s čim do Ljubljane, sem skušal videti in pozdraviti Čehe vsaj na Bledu. Pa tudi za tja je bilo treha vendarie nekaj drobiža. Preudarjam, kako bi in kaj bi, in mi šine v glavo pretkana inisel.
Oče je sedel v hisi in si šival zaplate iia prevotljene komolce suknjiča. Hitro pobašera zrelostno spričevalo in sedem k njemu.
»Tegale Vam vendarle še nisem Tiikoli obrazložil, kaj se prav za prar pravi imeti maluro v žepu iu še celo z odliko.«
»No, dej, pa razlagaj,« me je pogledal oče in si prižgal ugaslo Čedro.
V meni se je kar pri prici porodila zgovornost jezičnega dobtarja, ki je sefveda vsa cikala na to, da bi occtu izpulil iz trdo zavezanega nioš-ujička vsaj en goldinar za pot ua Bled. Ko sem dognal dokazovaaje o svoji veliki pridnosli in odličnosti, sem za sklep še krepko poudaril, da se mi za i a k uspeh spodobi kaksna n a g r a d a , kot le kaj.
Vprašujočc in poln upanja sem se zazrl  v oceta.
Ta pa je niirjjo krpal svoj suknjič, nato preneba], vzel Čedro iz ust, 1 da bi bila beseda bolj tehtna, iu rekel:
>BabaČl Kaj se boš hvalil s tem? Saj drugega dela nisi i m e l.<                                                  *
Zgenil sem spriČevalo iu odšel brez goldiuarja na Bled z dvema se-sticama,  ki mi jih  je stisnila dobra mati.
Več ko vsa matura mi je za bodoče življenje zaleglo spoznanje, da tisti, ki stori le svojo dolznost ia išče se posebue nagrade za to, ni dosti prida v čloreŠki družbi: kdor pa niti ddlžnosti ne izvrŠi, tisti pa je smet, ki ga bo življenje prej ali slej pometlo za duri in bo vse žive dni zaje-davec, us na telesu delavnega človeštva. Mladina, ne bodi nikdar zajedavecl
Kdo je gospod?
Vi mislite> da vcste, kdo je gospod. Trdiiu, da ne veste in zato vam bom povedal jaz. Le poslusajte. Gospod je tisti, ki je vedno oblečen po najnovejsem kroju; ki dela gnečo na vsakem sprebajališču; ki se nič ue u6i, a vse ve in zna; ki vse kritizira in obgodmja, sara pa Še ni storil toliko koristnega, kar je za nohtoin črnega; ki se v teatru smeja ob žalostnih prizorib, ob resničnem dovtipu gleda pa drnge, ali se bodo zasmejali ali ne; ki ga je sram svojega očeta in matere, ker nista zadosii po modi: ki zapravlja težko prisluženo očetovo imetje, sam pa ne gane z mezincemT da bi zaslužil vsaj eno paro; ki na pločniku odrine staro ženico v blato, da gre on, gospod, po lepem: ki je tako brezsrčen, da si da od matere suažiti čevlje; ki ga je sram nesti zavojček na pošto; da, ki ga je celo sram nositi knjige v šolo in si liste iztrga ier jih pomaši po žepib, da ni omadeževana njegova gospoščina. Ali sedaj veste. kakšno preLudno bitje je ,gospod\ Vsi drugi ljudje smo delavci: delavec tisti> ki vihti kramp ia rovnico, delavec, ki grizlja pero in si s tinto prste maže;
11
delavec, ki cepi sežnje v gozdu, delavec, ki vam vceplja modrost v glavo; delavec, ki orje njivo, delavcc, ki reže kultume brazde za svoj narod. Poznal sem takega gospoda, kakor sem vam ga opisal. Že kot frkolin je hodil v šolo ves gizdav s paličico v roki. Dokler je bil še manjšif mu je služkinja nosila knjige do šole. Ko je dorasel v gospoda, si je vtikal iz knjig iztrgane Hste po žepilx. Ko je prišla matura, ni bilo ne listov ne znanja. Šel je in si kupil čisto nove knjige, V Z^ezdi je sedel, prebral list — in ga iz knjige izirgal, ga vrgel ter predal vetru. Vse, do zadnjega. PriŠel je znanec in ga ogovoril: »Prijatelj, kaj delaš?« — »Za maturo ae pripravljam.« — »Tako pa pac ne pojdelc — ,Gospod* odgovori: >Če jo vsak osel naredi, jo bom naredil tndi jaz!<
Pa je ui, dasi je trikrat poskusil.                                                       J
Zato pa rečem zdaj:                                                                           V
Mladina   draga,   bodite   delavci   in  ne  gospodje!          1