Naša samo.zobrazba. —s »O zgodovini Slovenjgradca«, predaval p,ri Učiteljskem društvu za slovenjgraški okraj dne 8. februarja. 1923 tc-v. Scbechel. —s »O slovnicl v ljudski šoli«, predaval pri Sega Ivan. —s »O nadzorstvu otrok v odmorih«, predaval pri Radovljiškem "č. dr. dne 3. marca 1923 tov. Drago Hude. —s »O etiki kot vedi«. predaval dne 10. marca 1923 ori okrajnem učiteljskem društvu za Ijubljansko okoilico vseučillški profesor dr. Veber. —s »Samouprava v šoli«. predaval Dri Ptuiskem učiteljskem društvu, 11. januarja 1923 tov. Grogl Feliks. —s »Učiieljevo delo«, predaval prl Šmarskorogaškem učit. drušlvti dne 10. marca 1923 tov. Siimer: 1. Solsko delo je obilno. Radi ljudske sodbe mora učiteli paziti na delo, ki ga ljudstvo dočim naj bo metočla poučevanja prosta. Razen popravl.ian.ia nalog so šolsko delo učila n. pr. zbirke zgodovinskih, zemljepisnih in narodnokoli^tiiih razglcdnic in kart, nadalje zbirke hroščev, mctuljev, semen in umetnih gnojil istotako napisi in celo nagačene živali, ki nam jih preparira za male izdatke v kratkera času »Tvornica učil v Ljubljani.« Šolsko vodstvo daje tudi obilo dela, zlasti radi točnega reševanja vlog in prošenj nešolskih uradov, Delo v v šolskem vrtu smatrajo 1 asanti kot učiteljevo sportno razvedrHo. A sadonosnik, matičnjak, vinograd, trsnica. drevesnica, čebelnjak in zelenjad daje preobilo opravka učitelievi energi.ii. Posebno koristno je delo učitelja v tajništvu kraievnega šolskega sveta. 2. Delo za organizacijo, ki nam je edina opora in zaslomba, naj bo složno. Že prijava novoudruženca mora biti sainolastna, da pokaže edinstvo in trdno unijo, ki veje v naših vrstali. Gmotno delo za organizaci.io obstoja v točnem plačcvanju društvcnine, v prostovoljnih prispevkih za učiteljski sklad in v podpiranju učiteljskogospodarskih podjetij, kakor učit. tiskarne, učiteljski .konvikt, tvornica učil i. dr. Duševno delo pa se kaže z udeleževanjem skupščin in konferenc ter z objektivnim dopisovanjetn v stanovskih listih. 3. Izvenšolsko delo učitelja je ogromno. Gospodarska panoga tega dciovanja ie večinoma borna, a tem obsežnejša in važneiša je kulturna panoga, ki zaposluje učltelja v javnih kniižnicah, telovadnicah, čitalnicah in v drugih društvih. Mnogo dela in truda rnu dado gled. predstavc, pev. zbori, organistovstvo in tudi občinsko tajništvo. Javnega političnega dela pa naj se nihče ne udeležuje. Edino, kar nas dela močne in ugledne, je sloga. To so pokazale vzgltidne volitve v višji šolski svet, Tu sc je pokazala naša edinost. Zato uveljavajmo vedno in vsepovsod znan rek: Vsi za enega, eden za vse! — Tovariša Volavšek in Zidar sta z dokazi negirala sprejem organistovstva, kajti učitelj-organist je le hlapec cerkovnika in duhovnika. Pod nobenim pogojem naj ne sprejme učitelj suženskih orgelj. —s »O ustanavljanju niladinskih kmetijskih klubov« predaval pri Celjskem učiteljskem društvu dne 10. marca 1923 inž. L a h. —s »O popravljanju zvezkov med učnim časom ter izven učnega časa«, predaval pri Celjskem učiteiljskem društvu dne 10. marca 1923 tov. P e t r o v i č.