REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR
Sejni zapisi
17. izredna seja (3. december 2009)
Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Ljubljana, 2009
REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR
17. izredna seja
(3. december 2009)
Sejo so vodili dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora, Miran Potrč in mag. Vasja Klavora, podpredsednika Državnega zbora.
Seja se je pričela ob 14. uri.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Pričenjam 17. izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Marjan Bezjak, Darko Menih, Samo Bevk, Janez Ribič, mag. Radovan Žerjav, Silven Majhenič, Zmago Jelinčič Plemeniti, Ljubo Germič, mag. Borut Sajovic od 17.15 dalje, Roberto Battelli, Laszlo Göncz, Anton Urh, mag. Vasja Klavora od 17.30 dalje, Marijan Križman, Alojz Posedel do 17. ure, Tadej Slapnik, Jakob Presečnik od 15. ure dalje in Gvido Kres.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 17. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem seje 3. decembra 2009. Predlogov za širitev ali umik točke dnevnega reda nisem prejel.
Prehajamo na določitev dnevnega reda. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na glasovanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje svoje glasovalne naprave.
Glasujemo. Glasovanje teče. Navzočih je 56 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti nihče.
(Za je glasovalo 54.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 17. izredne seje Državnega zbora določen.
Preha j amo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O RAZGLASITVI ODLOČITEV, KI SO BILE SPREJETE NA REFERENDUMU O USTANOVITVI OBČIN OZIROMA SPREMEMBI NJIHOVIH OBMOČIJ, KI JE BIL 8. NOVEMBRA 2009.
V skladu z odločitvijo Državnega zbora je bil 8. novembra 2009 izveden referendum o ustanovitvi občin oziroma spremembi njihovih območij. Poročilo o izidu glasovanja in izidu referenduma je pripravila Državna volilna komisija in je objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije številka 94 z dne 20. novembra 2009. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je z dopisom z dne 25. 11. 2009 sporočilo Državnemu zboru, da do 25. 11. 2009 do 9. ure ni prejelo nobene pritožbe v smislu prvega odstavka 53.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Dopis Vrhovnega sodišča ste prejeli. Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložil Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, kot matično delovno telo.
Besedo dajem podpredsednici Renati Brunskole za dopolnilno predstavitev predloga sklepa.
Prosim.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani gospod minister, spoštovane in drage kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 8. nujni seji dne 2. decembra 2009 kot matično delovno telo in na podlagi 169a. člena Poslovnika Državnega zbora Predlog sklepa o razglasitvi odločitev, ki so bile sprejete na referendumu o ustanovitvi občin oziroma o spremembi njihovih območij, ki je bil 8. novembra 2009, obravnaval delovno gradivo sklepa. Glede na to, da na delovno gradivo ni bilo pripomb oziroma o njem ni bilo razprave, je odbor sprejel navedeni sklep, ki ga predlaga v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. Naj pojasnim, kar je razvidno tudi iz obrazložitve sklepa, da Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi v 53b. členu določa, da Državni zbor v osmih dneh po pravnomočnosti poročila Državne volilne komisije iz 53a. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi razglasi odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu, in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 53a. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi določa, da lahko zoper poročilo Državne volilne komisije vsak glasovalec vloži pritožbo v treh dneh po njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O pritožbi pa odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Kot izhaja iz poročila Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 25. 11. 2009 zoper poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja in glasovanju referenduma o ustanovitvi občin oziroma o spremembi njihovih območij, ki je objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije številka 94/09 z dne 20. 11. 2009, v zakonitem roku ni bila vložena pritožba. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije potrdilo pravnomočnost poročila Državne volilne komisije v besedilu, ki je objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije. Državni zbor je zato dolžan v danem roku na
podlagi 53b. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi razglasiti ugotovitve, ki so vsebovane v poročilu Državne volilne komisije.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališča o predlogu sklepa. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo stališče predstavil Zvonko Lah. Prosim.
ZVONKO LAH: Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi!
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je tudi že na pristojnem odboru glasovala za potrditev tega sklepa, ker nam drugega praktično tudi ne preostane. Naj omenim, da je Slovenija podpisala oziroma...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim, mir in pozornost v dvorani! Prosim.
ZVONKO LAH: ... Evropsko listino o lokalni samoupravi, ki govori, "da je lokalna samouprava temelj demokracije", s tem se je Slovenija obvezala uresničevati vsa določila listine o lokalni samoupravi. Tudi naša ustava v 138. členu pravi, da prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Tudi 139. člen naše ustave pravi, da je občina samoupravna lokalna skupnost: "Občina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju." Naloga Državnega zbor torej je, da ugotovi, ali predlagano območje izpolnjuje pogoje za ustanovitev nove občine, in sprejeti sklep o razpisu referenduma. Danes sklepamo o rezultatih teh referendumov, ki so bili razpisani na določenih območjih. Naloga Državnega zbora je, da je, če je referendum pozitiven, tudi dolžan sprejeti Zakon o ustanovitvi občine in določitvi njenega območja. Skratka, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo potrdila Sklep o izidu referendumov.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Zares bo stališče predstavil Vito Rožej.
VITO ROŽEJ: Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister s sodelavci!
Želje po novih občinah in s tem povezane spodbude za ustanavljanje vedno novih in novih občin so stalnica vseh mandatov Državnega zbora od uvedbe lokalne samouprave leta 1994 naprej. Tudi v tem mandatu je Državni zbor na svoji 9. seji v mesecu septembru razpisal referendume za ustanovitev novih občin
Ankaran in Mirna ter za razdelitev Mestne občine Koper na štiri nove občine. Referendumi so bili, kot veste, izvedeni 8. novembra 2009. Volivci oziroma občani so se odločili, da podprejo ustanovitev novih občin Ankaran in Mirna. Danes, kot je bilo že rečeno, v Državnem zboru ne odločamo o ustanovitvi omenjenih občin, ampak na podlagi 50. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi sprejemamo sklep o razglasitvi odločitev, ki so bile sprejete na referendumih 8. novembra 2009. V poslanski skupini bomo ta sklep seveda podprli. Pri tem pa bi radi ponovno opozorili na vprašanje smiselnosti nadaljnjega ustanavljanja občin oziroma drobljenja že obstoječih. Menimo, da ne smemo prevzeti vse bolj prisotnih spoznanj in opozoril, da 110 obstoječih občin ne izpolnjuje pogoja o številu prebivalcev, to je 5 tisoč, da prevelika razdrobljenost negativno vpliva na uspešno črpanje evropskih sredstev, o neustreznem sistemu financiranja, ki je, zlasti po zadnjih spremembah Zakona o financiranju občin vse manj avtonomen in vse bolj odvisen od državnega proračuna. Opozorili bi tudi na neustrezen položaj mestnih občin, na nedefiniran položaj večjih občin, ki sicer niso mestne, vendar opravljajo številne naloge širšega pomena in ne nazadnje na neustrezen ter neučinkovit nadzor nad sistemom delovanja prve ravni lokalne samouprave. Ob upoštevanju vsega naštetega stojimo pred resnim razmislekom, kako ravnati v nadaljnjem postopku, ki bo sledil današnji razglasitvi rezultatov referendumov.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo stališče predstavil Franc Bogovič. Prosim.
FRANC BOGOVIČ: Lep dober dan, spoštovani predsednik, kolegice, kolegi, spoštovani minister s sodelavci!
Kot je bilo že v uvodnem nagovoru izrečeno, imamo danes pri tej točki mislim, da enostavno nalogo, da potrdimo izide, ki so bili pridobljeni na referendumu, ki se je odvijal v mestni občini Koper v Mirni, in da s tem omogočimo, da se nadaljujejo postopku okoli ustanovitve novih občin. Zato v Slovenski ljudski stranki vsekakor podpiramo, da danes ta sklep sprejmemo, in da to ljudsko voljo tudi udejanjimo. Prepričani smo tudi, da je prav, da se glede na to, da se je v mestni občini Koper končno le zgodilo tudi takšno območje na katerem se lahko določena skupina ljudi jasno izrazila svoje mnenje, da se potem tudi v nadaljevanju v postopkih sledi to voljo ljudi, ki so jo večinsko izrazili v Ankaranu.
Zato v Slovenski ljudski stranki napovedujemo, da bomo pač to voljo ljudi spoštovani in tudi ta sklep danes podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine DeSUS bo stališče predstavil Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala, spoštovani predsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!
Tudi v Poslanski skupini DeSUS smatramo, da gre zgolj za formalen sklep, ki ga bomo tudi podprli. Gre za upoštevanje Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ne nazadnje tudi za pravnomočni sklep Državne volilne komisije. In na podlagi tega je seveda tudi logično povezano, da bo Državni zbor sprejel sklep in potrdil odločitev, ki je bila izražena takrat na referendumu ob referendumskem vprašanju na teh območjih, kjer je bil referendum izglasovan, in s tem tudi zaokrožena območja novih občin. Čeprav bo verjetno v nadaljevanju v naslednjih točkah tudi priložnost, da bomo povedali nekaj več o tem, kaj misli Poslanska skupina DeSUS o nadaljnji delitvi teritorija v slovenskem prostoru, torej o nadaljnji delitvi občin. Sicer pa, tako kot sem povedal, bomo ta sklep podprli, pa potem dali še obširnejšo obrazložitev. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo stališče predstavil Bogdan Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Gospod predsednik, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!
Govorim v imenu Slovenske nacionalne stranke in zavzemam uradno stališče. Bom govoril drugače kot vsi ostali, ker sem pričakoval, da, če si v Vladi, nekako stojiš za stališči Vlade, podpiraš vladna stališča. Očitno Slovenska nacionalna stranka takšnih izkušenj nima, ker nikoli v Vladi ni bila. Zadnje čase se dogajajo čudne stvari, ampak pustimo to.
Že tri mandate osebno in moji kolegi spremljamo dogajanja okoli oblikovanja občin. Vedno je zgodba ista, in vedno, sam se svojih besed dobro spomnim, je zgodba krivična. Pustimo zdaj številke, ki jih vsi dobro poznate, da je od nekaj čez 50 občin kljub reformi danes po 19 letih 210 občin. Ugotovitev, in dokazljiva ugotovitev je, da je več kot polovica občin takšnih, ki ne izpolnjuje, poudarjam, ne izpolnjuje temeljnih zakonskih določil, kar pomeni, da je zakonodajna veja oblasti in da so njeni predstavniki od ljudstva izvoljeni poslanci kršili lasten zakon, zakon, ki so ga sami sprejeli. To se je zgodilo, zdaj se dogaja tretjič.
Na predlog, da bi se zgodila sprememba zakonodaje o lokalni samoupravi, se ni odzval nihče. Očitno je zapisano tako, da se lahko z ene ali druge strani pride na cilj. Še zadnji predlog, ki
se ga spomnim, ki sem ga dal v imenu Slovenske nacionalne stranke, je bil, da se ta Zakon o lokalni samoupravi spremeni tako, da ima samo en člen, ki naj govori o tem, ali bodo nove občine ali ne, naj se odločijo občani sami, pika, in je zgodba končana.
Tako pridemo do vprašanja, kdaj je lahko referendum. Referendum je lahko takrat, kadar ugotovimo, da nekatera referendumska območja, ki želijo postati občina, izpolnjujejo določila Zakona o lokalni samoupravi. No, in ker določilo, da mora imeti občina pet ali več tisoč prebivalcev, ni bilo dovolj, se je seveda vrinil nekoč nekje nek člen, ki je naredil izjemo, več kot dva tisoč, če so izpolnjeni neki demografski, geografski, kar na splošno pogoji. In priče smo bili, da je ta izjema z veseljem postala pravilo. Ampak tudi to ni bilo dovolj. Dogajalo se je in se dogaja, da so celo že izjeme kršene. Tudi izjeme so že kršene, kar je dokazljivo. To je ena plat resnice, kljub jasnemu stališču Vlade, pri čemer danes še nisem slišal njenih predstavnikov. In vsi danes govorite tako, kot ste zadnjič pri Zakonu o združljivosti in nezdružljivosti, ja, tokrat bomo še podprli referendumsko voljo ljudi, ki je nastala bogsigavedi kako, upravičeno ali ne, drugič pa bomo pozorni. To sem slišal že trikrat. Leto pred lokalnimi volitvami. Vem, da je bila enaka zgodba, v času vladavine Liberalne demokracije in njene koalicije, v času vladavine SDS in tudi zdaj to zgodbo slišim. Po drugi strani ista vlada jasno in glasno pove, da bo v letu 2010 zaznati enormni padec prihodkov občin, ki bo še večji v letu 2011. Hkrati ta ista Vlada ugotavlja, da bo zaznati v letu 2010 in 2011 enormni porast stroškov, ki bodo na plečih občine za reševanje socialnih problemov, to vse skupaj se dogaja ob hkratnem prenosu dodatnih, novih nalog in finančnih obremenitev na obstoječe občine.
Nihče se ne vpraša, kako bodo te občine preživele, kajti ljudje v občinah si želijo in jim moramo ponuditi dostojno življenje, z vsemi infrastrukturnimi možnostmi, z možnostmi investicij in razvoja.
In še eno vprašanje, ki sem ga trikrat oziroma zdaj ga bom tretjič ponovil. Kdo mi zna razložiti naslednjo teorijo? Vzel bom hipotetični primer, ki je realen. Imamo ugotovitev, da je večina volivcev za to, da se referendumsko območje izloči iz mestne občine Koper v novo občino Ankaran. Prav. V isti sapi, prosim, v isti sapi imamo ugotovitev, da je večina volivcev proti temu, da se sedanja mestna občina Koper razdeli. Popolno nasprotje. V eni odločitvi je odločalo 1600 ali 1700 ljudi, v drugi 8 tisoč. Za isto stvar gre. Tistih 1700 hoče in ima vso pravico svojo občino pri 3000 in še nekaj prebivalcih, drugih, 9 ali 10 tisoč, kolikor jih je v drugi občini, pa noče, da se ta občina deli. Kdo ima prav od teh? Mislim, da smo, kolegice in kolegi, v devetih letih,
desetih skorajda, vsaj kolikor imam jaz izkušenj, pokazali veliko neresnost in nepravičnost pri posameznih odločitvah. Ne govorimo samo o ustanavljanju občine. Tudi v drugih primerih smo že opozarjali, da sami kršimo zakone, ki smo jih sprejemali. Zdaj še bistveno - izsili se v nekaterih primerih, ne v vseh, referendum zato, da potem rečeno, saj kakšni poslanci pa ste, da boste volji ljudstva nasprotovali. Ampak to že zaradi tega, ker smo po krivici omogočili, da se krši osnovni zakon, ker se ne izpolnjujejo pogoji za nastanek nečesa. In to ni pošteno, ali smo priljudni ljudem ali pač ne. Ni pošteno in ni "fer". Še enkrat pravim, govorim iz izkušenj.
V Slovenski nacionalni stranki zato tipk plus ali minus sploh ne bomo pritiskali, ne bomo, ker ocenjujemo, da naš odnos ni "fer", ni pošten in da je dvoličen in predlagamo, še enkrat javno, Vladi, ki nas posluša, spremenite že enkrat, lepo prosim, zakonodajo o lokalni samoupravi in začnite razmišljati o tem, ali ne bi bilo dobro, da bi začeli s procesom združevanja majhnih občin v večje kot pa obratno. Menim, da bi bilo pošteno in menim, da bi bilo za dvomilijonsko Slovenijo tako tudi prav. Ne trdim, da imamo prav, prosimo pa, da o tem razmišljajte. Lažje bomo živeli, lažje bomo vsi imeli nekaj od tega. Tako pa, se bojim, da bodo nove, majhne občine ob takem načinu razvoja gospodarstva in financiranja prelaganja nalog životarile in da bodo ostale same s seboj v veliki revščini, tega pa ne privoščim tudi eni ne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Stališče Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil, Anton Anderlič.
Prosim.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani!
Če bi pogledali, kaj imamo danes na dnevnem redu, potem seveda je vprašanje, ali je ta točka sploh potrebna in na kakšen način jo obravnavati. Na današnji seji imamo pod točko številka 1 poročilo Republiške volilne komisije, ki nesporno ugotavlja, kakšni so bili rezultati. Zraven imamo priloženo poročilo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki pravi, s tem, ko ni bilo pritožb na to poročilo Republiške volilne komisije, je to poročilo pravnomočno. Ali je sploh kaj prostora za razpravo, je sploh dovoljen "luksuz" poslancem, da razpravljamo ob tej točki, čisto vsem? Mi v Poslanskem klubu Liberalne demokracije menimo, da ne, bila je predhodna razprava, bo še o zakonu, ki mora slediti tej današnji točki. Seveda bi si lahko postavili vprašanje, ali je tako zastavljena točka Državnega zbora sploh smiselna? Kajti, ko gre za ugotovitev rezultatov in seveda bi hipotetično bila možnost samo ugovarjati rezultatom, ne pa
razpravljati o tem, kaj pravzaprav pomenijo občine, kako naj bi ta postopek tekel ali ne.
Verjamemo, v Liberalni demokraciji, da bo še kako treba spremeniti in se ukvarjati z Zakonom o lokalni samoupravi, Zakonom o financiranju občin, Zakonom o pokrajinah in še celo vrsto stvari, ki se vežejo na to področje. Danes imamo razpravo samo o segmentu, ki se pravzaprav nanaša na Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Razpravljamo o tem, da so se ljudi na osnovi tudi naše odločitve imeli pravico izjasniti, so se izjasnili, Republiška volilna komisija je na koncu seštela, preštela, odštela, itd., vse glasove in podala poročilo.
V	poslanskem klubu se strinjamo s poročilom, ker verjamemo, da je demokratičen red v tej državi tak, da volilne komisije na terenu in potem v celi strukturi, tudi do zadnje instance to poročilo korektno in takšno, kot so ga ugotovili, zato bomo, ne vem kakšen sklep točno bo na glasovanje dan, ampak gotovo bomo podprli to, da se strinjamo, da so ugotovljeni rezultati na teh referendumih korektni in da sprejemamo na znanje tudi sporočilo Vrhovnega sodišča, da so te odločitve oziroma da je to poročilo volilne komisije pravnomočno.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov bo stališče predstavil dr. Luka Juri.
Prosim.
DR. LUKA JURI: Hvala lepa.
Socialni demokrati bomo, seveda, to je samoumevno, podprli sklep, ki ugotavlja obstoječe stanje. Ob tem pa postavili eno pomembno vprašanje, in to je: Kakšno lokalno samoupravo si želimo v Sloveniji? Vprašanje, ali si želimo močne občine, občine, ki bodo znale spodbujati razvoj in ki bodo lahko močan, učinkovit sogovornik z državno. Seveda, rekel sem močne občine, kar ne pomeni vedno in v vsakem primeru velike občine, pomeni pa, da je večja verjetnost, da bo občina močna, da bo znala spodbujati razvoj, če bo velika, če bo predstavljala veliko število prebivalcev in v kolikor bo pomenila poenostavljanje in večjo učinkovitost uveljavljanja lokalne samouprave.
Zato Socialni demokrati menimo, da bi bilo treba in pričakujemo, da se bo to tudi v kratkem zgodilo, spremeniti način financiranja občin, ki naj začne spodbujati združevanje in ne razdruževanje občin. V Sloveniji nimamo še niti enega primera združevanja dveh ali več občin v eno, medtem, ko to prakso uspešno poznajo v drugih državah v Evropi. Poleg tega je treba okrepiti možnosti za aktivno udeležbo lokalnega prebivalstva v demokratičnem procesu, preko različnih oblik civilne družbe in preko institucionalnih oblik, na primer krajevnih skupnosti.
Na koncu še želja, da bi lokalna samouprava znala spodbujati razvoj, ki ne pomeni le novega asfalta in pločnikov, ampak pomeni možnost, da je občina aktiven spodbujevalec gospodarskega in družbenega razvoja na določenem območju. Zato menimo, da bo Slovenija lahko na lokalnem nivoju bolj uspešna, če bodo občine močne, enotne in velike, hkrati se pa zavedamo, da je na koncu na ljudeh zadnja beseda. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu sklepa.
Cenjene kolegice in kolegi, ob tem, ko se zavedam, da je narava parlamentarne demokracije razpravljavska, vas vseeno opozarjam, da poskušajte razpravo osredotočiti na Predlog sklepa o razglasitvi odločitev, ki so bile sprejete na referendumih, in če se le da, ne odpirajte vseh možnih, sicer pomembnih vprašanj v zvezi z lokalno samoupravo, kajti za to so druge točke in druga mesta, na katerih bi lahko o tem razpravljali.
Besedo dajem najprej Francu Pukšiču.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, gospod minister s sodelavci!
Zakaj nastajajo tudi po štirih mandatih še nove občine. Mogoče tudi zaradi tega, ker v prejšnjem mandatu oziroma v tem času vseskozi nismo uspeli ustanoviti pokrajin. Eden takih poskusov s pripravo vse zakonodaje je bil, pa vendar vladajoča koalicija kljub drugačnim napovedim in usklajevanju pri pripravi zakonodaje potem, ko je bilo ključno, ni sodelovala in ni zagotovila potrebne dvotretjinske večine glasov prisotnih. V tej državi pa se je dokončno pokazalo, da smo z lokalno samoupravo iz leta 1994 dobili dejansko razvoj na kvaliteti življenja in na komunalni infrastrukturi na celotnem področju v državi, kjer smo ustanovili nove občine. Ta trend se očitno še ni ustavil in še vedno se kaže kot nujen. Postavlja se vprašanje, zakaj toliko mandatov to poteka. Očitno je zakonodaja bolj tako kot elastika, saj si jo razlaga vladajoča koalicija po svoje. In tudi v teh primerih se je pokazalo, da so občine dobile in so bili referendumu izvedeni tam, kjer je bila predlagateljica vladna koalicija. Če bi imeli zakonodajo, ki bi avtomatsko omogočalo ustanavljanje občin tistim, ki izpolnjujejo pogoje, ne pa tako na politični ravni, bi bilo za razvoj lokalne samouprave in za kvaliteto življenja ljudi boljše.
Mislim, da je imel Phare pred 15 leti idejo v zvezi z občinami, če bi to takrat uzakonili, se s tem ne bi več ukvarjali, že leta in leta ne, in bi te stvari tekle kvalitetno, po kvaliteti življenja tako, kot ljudje živijo in delajo.
Vseskozi se je pokazalo, da so občine, ki so nastale iz večjih uspešnejše. Razlog, zakaj ni združevanj občin, je v tem, da so vse te, ki so nastale, dejansko zaostajale za nekimi lokalnimi centri razvoja tako zelo, da bo potrebno neko obdobje, sem pa prepričan, da bo po regionalizacij i prišlo tudi do združevanja posameznih občin. Naj bo to interes ljudi, ne pa interes politike, tako kot je zdaj izključno interes politike tudi razdruževanje.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Srečko prijatelj.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Povzel bom vaše besede. Rekli ste, če je le mogoče, dajmo se osredotočiti na to, kar je bilo sprejeto kot referendumska volja.
Če je to res zadnja beseda, beseda volivcev, potem je sploh brezpredmetno, da imamo danes sedem ur razprave. Ne vem, zakaj jo imamo? Ko govorimo o novo nastajajočih občinah, moramo povedati sledeče. Osnova za tako dejanje je zakon in zakon je slab. Slab je zaradi tega, ker v bistvu omogoča v osnovi pet tisoč glavi množici, da naredi svojo občino, brez upoštevanja, ali so atributi mesta ali niso in tako naprej oziroma, če so posebne demografske okoliščine, lahko to tudi v manjši skupini 2 tisoč ali več ljudi. Če povzamemo seveda prakso, ki je v svetu danes prisotna, da se veliki združujejo, se vpraša lahko sleherni posameznik tukaj v tej dvorani, zakaj mi delimo moč, interes, kapital, znanje, seveda, zakaj delamo tudi take občine, ki so kapitalsko neustrezne in so potem na breme, bom rekel, proračuna v svojem poslovanju, zakaj se pač to dovoljuje. Jaz vidim osnovni izvirni greh v zakonu. Zakon je pač slab. In v teh težkih časih, če govorimo o recesiji, je pač za mene to seveda nedopustno. Ne moremo pa iti v nasprotju s tem, kar je izraženo na referendumu. Zopet izid referenduma lahko seveda komentiramo, tudi, če je samo 100 udeležencev bilo na referendumu, je ta izid pač kredibilen, pa čeravno se jih je samo 51 od teh 100-ih odločilo za to, da ustanovijo novo občino. Tak je zakon. To so neumnosti in anomalije, ki so zapisane v zakonu. Jaz bi dal v razmislek vsem tistim, ki tako neumne zakone pišejo, da v bodoče razmislijo, če ne bi mogoče zakona spremenili. Ker, konec koncev, to se odraža tudi na kvaliteti življenja in slej ko prej bodo tisti, ki so se odločili v neki evforiji, seveda tudi iz polprivatnih interesov, da so pristali na propagando in podprli ustanovitev nove občine, občutili slabo življenje. Slabo življenje v teh občinah se slej ko prej občuti, če ne zaradi drugega, pa zaradi tega, ker so te male občine kapitalsko neustrezne in v celoti odvisne od države.
Ustvarjamo nove socialne probleme. Če ne zmoremo nič drugega, potem tudi ploskati temu ni treba. Jaz ocenjujem to kot
zelo nespametno dejanje, združevati bi morali kapital, znanje, teritorialnost, treznost in pa seveda tudi univerzitetno moč, to bi bila rešitev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Borut Sajovic.
Prosim.
MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsednik.
Moram reči, da sem vesel, sicer malo pozno, vendar iz srca prihaja spoznanje, da danes odločamo o že odločenem. Jaz nisem nikjer zasledil, da bi bilo na teh referendumih kaj narobe, da bi bile kakšne napake, kakšne pritožbe in seveda zato te rezultate sprejmem kot dejstvo in takšno bo tudi moje glasovanje. Temu bom pritrdil, tako kot tudi poslanska skupina. Seveda smo o teh vprašanjih občin že več ali manj govorili in bomo še govorili na tem mestu, vendar ob neki drugi točki. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Miran Györek.
Prosim.
MIRAN GYÖREK: Hvala za besedo, gospod predsednik.
Jaz se sicer sprašujem, čemu mi danes tukaj načrtujemo 7 ur razprave o zadevi, kot je uvodoma v predlogu navedeno, da se na podlagi 53.b člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi v Državnem zboru sprejme oziroma razglasi sklep, odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu o ustanovitvi občin oziroma o spremembi njihovih območij 8. novembra 2009. Se pravi, gre dejansko za potrditev sklepa in ne vem, čemu ta razprava. Če pa grem malo bolj podrobno, je moje osebno stališče kot tudi stališče Slovenske nacionalne stranke znano, smo načelno proti drobitvi geografskega oziroma političnega ozemlja Republike Slovenije. To smo že izrazili tudi na seji odbora. Vsekakor na drugi strani spoštujemo referendumsko voljo ljudstva in je tudi prav tako. Ko bi le zmeraj referendum lahko koristili tudi za druga vprašanja. Je pa nekaj, kar pa smo, kot so moji kolegi iz stranke že rekli, bi bilo treba revidirati oziroma novelirati Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ker kot kaže, bo to drobljenje ozemlja na občine šlo še naprej. Komu je to v interesu. Imam občutek, da vsaka oblast na nek način koristi stari rimski rek "divide et impera" ali po domače "deli in vladaj". Rezultati so vidni v marsikateri regiji v Sloveniji, ki je recimo močno razdrobljena. Tako recimo Pomurska regija, Prekmurska regija, kjer je na relativno malem območju kar 27 občin, ena bolj siromašna od druge, ena se bolj bori za preživetje, nekatere že zadolžene tako daleč, da jaz ne vem, kako
bodo sploh v prihodnje lahko preživele. Mislim na eno občino na Goričkem, V Prekmurju, ki je najbolj zadolžena v celi republiki. Napovedi za 2010 so alarmantne. Se pravi, denarja bo še manj. Za 2011 imam občutek, da bo prišlo kar do bankrota v marsikateri mali občini. In sedaj, jaz ne vem, ali se je sploh kaj razmišljajo o tem, kako bo sedaj s financiranjem, ko bo občin še več in skoraj prepričan sem, da bo prišlo do ponovnih iniciativ in izražanja volje za drobljenje občin tudi naprej. Nenazadnje, kot smo videli, sodišče je ugodilo tem zahtevam občine. Se pravi, ne vem, kaj lahko mi danes tu naredimo drugega, kot da potrdimo ta sklep. Vsa ostala debata je samo izguba časa. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Ker so bila že dva ali tri vprašanja, na podlagi česa naj bi tako dolgo razpravljali o teh točkah, bi rekel, na podlagi Poslovnika Državnega zbora in tega, da so v skladu z drugim in tretjim odstavkom 67. člena vodje poslanskih skupin prijavili čas za razpravo in razpravljavce, da meni kot predsedniku Državnega zbora, pa tudi tistemu, ki me bo pri vodenju nadomestil, ne preostane drugega, kot da zgledno izpelje to sejo in vas pri tem zaprosi in opozori, da se, če se da, omejite na sklep. Jaz pa, kot sem rekel, vas ne bom omejeval, četudi se ne boste znali sami omejiti. Na Kolegiju sem predlagal, da se ta točka obravnava tako, da bi imele samo poslanske skupine čas za razpravo pet minut in da ne bi imeli razprave poslancev, vendar to ni bilo sprejeto. Torej sem sam podal konstruktiven predlog, ki pa ni bil dogovorno sprejet. Toliko o tem.
Besedo ima Vili Rezman, če želi.
VILI REZMAN: Ja, želim, gospod predsednik.
Če bi se hoteli držati tega, kar je bilo predlagano, da govorimo samo o nekem ugotovitvenem sklepu, bi morali molčati, ker o tem kaj dosti ni govoriti. Pa vendar se zdi, da gre za to, da je bil opravljen nek proces, v katerem so sodelovali številni občani in občanke na referendumih, pa tudi v razpravah v parlamentu je bilo veliko diskusij o tem. Zato je najbrž prav, da se te diskusije na nek način tudi sklenejo. Danes je ena izmed takšnih priložnosti. In ker je bilo precej opozarjanega v zvezi z nepotrebnim zapravljanjem časa, obljubljam, da pri naslednjih treh točkah ne bom sodeloval v diskusiji, zato bom sedaj pojasnil temeljno stališče do drobitve Slovenije.
Sam sem prepričan, da tudi ti referendumi kažejo na to, da je treba spreminjati lokalno samoupravo v Sloveniji na obeh ravneh, tako na zakonodajni kot na tisti empirični, kajti že dejstvo, da ljudje čutijo potrebo po tem, da se spreminjajo meje naših občin, govori o tem, da gre za zelo resne probleme, je pa vprašanje, ali se jih lotevamo dovolj resno in na pravi način.
Prepričan sem, da se mora lokalna samouprava spreminjati tako, da bodo tisti, ki živijo na tej temeljni ravni, res imeli neko avtonomijo, avtonomno moč in potrebne vire za to, da bodo na primarni ravni urejali svoje življenje. Za to so potrebni zagotovo neki pravi, kar zadeva človeških resursov, za to je potrebna neka kritična masa materialnih pogojev za življenje lokalnih skupnosti pa tudi financ in vsega ostalega, česar sedaj najbrž ni treba naštevati.
Prepričan sem, da z drobljenjem Slovenije tega ne počnemo, ampak da gremo z drobljenjem Slovenije ravno v nasprotno smer. Mi si prizadevamo oziroma ne mi vsi, tisti, ki gredo v to smer, si prizadevajo k nadaljevanju del urbanizacije Slovenije, k nadaljevanju poizkusa, kako bi vse zlegalizirali. Menim, da to gre tudi v smer, ko se prava razvojna jedra omejujejo, ko se jim na noge obešajo težke kovinske krogle, s katerimi se težje premikajo, zato sem prepričan, da sem ravnal prav v prejšnjem mandatu, ko sem nasprotoval drobljenju in postopkom, ki so pač bili s tem povezani in tako bom ravnal tudi v bodoče, tudi ob teh priložnosti. Sicer pa menim, da je jasno, da če bo šlo tako naprej, da bomo še kar dobivali nove, manjše, infozorične občine in ob enem grozili s tremi pokrajinami, ki da jim naj dajemo tudi svoj žegen, potem bo centralizacija skoraj da popolna.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Franc Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi!
Jasno je, da bom podrl tako rekoč ugotovitveni sklep o razglasitvi rezultatov referendumske volje občanov krajevne skupnosti Ankaran in Mirne. Rad bi samo to povedal, da sem eden od pobudnikov za ustanovitev občine Mirna pristal na to pobudo, zaradi tega, ker je v nadaljevanju ustanovitve občine Mirna napovedana združitev občine Mirna z občino Mokronog Trebelno in z občino Šentrupert v občino Mirnske doline. Z namenom, da bi skupaj lažje uresničevali projekte, ki bi se že zdaj lahko začeli uresničevati, pa je občina Trebnje z županom seveda preprečila to varianto. To je bil razlog, če bo šlo v tej smeri, potem bomo doživeli v nadaljevanju ob neprestanem drobljenju občin prvo združevanje in to je bil glavni motiv, da sem sopodpisnik pobude in upam, da bo ta zadeva realizirana. Kot povedano, danes govorimo samo o sklepu, o razglasitvi rezultatov, to bom podprl in potem šele bomo razpravljali o zakonih, o eventualni ustanovitvi novih občin. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala.
Besedo ima gospod Barovič.
BOGDAN BAROVIČ: Hvala lepa.
Citiral bom sklep, odločamo in govorimo o tej prvi točki, o sklepu, ki pravi: Državni zbor Republike Slovenije razglaša, da so bile na referendumu o ustanovitvi občin oziroma o spremembi njihovih območij, ki je bil 8. novembra izveden po odloku Državnega zbora in tako naprej. Glagol, poved: razglaša, je izvršno dejstvo, pomeni, izvršno dejstvo. V primeru, recimo, da bi se zgodilo, da ta sklep ne bi bil sprejet, si ne predstavljam, kako bi razumeli sklep: Državni zbor Republike Slovenije ne razglaša, da so bile na referendumu sprejete take in take odločitve. Kaj želim povedati? Jaz sicer spoštujem vašo voljo in tudi voljo vseh poslank in poslancev, da ste dali možnost, da o tem govorimo. Tukaj vam dam popolnoma prav. Prosim vas tudi, da poslušate ljudi, ki bodo povedali in opozorili na pomanjkljivosti, ki se pojavljajo. Namreč, z njimi se bomo srečali in res, po moje, s pridom izkoristili današnji čas o naslednjih točkah, točki 2, 3 in 4, ko bomo slišali marsikaj o tem, kako smo neenaki v odnosu do enih in drugih in vse skupaj se bo izpeljalo na uvodni začetek, da ni pošteno in ni prav, da je potreben nek nov korak. Zato, da ne boste narobe razumeli, gospod predsednik, prav je, da ste dali možnosti razprave, in prav je, da boste tudi dopustili vsem nam, da bomo povedali, da takšen način dela in takšen način odločanja že nekaj let ni pošten do državljank in državljanov, in da bomo končno spoznali, da gre tukaj v veliki večini predvsem za politične interese, ki so, še enkrat pravim brez obtoževanj ene ali druge strani, vsake štiri leta popolnoma enaki. Ena stran si z novimi občinami dela volilno bazo za državnozborske volitve, naslednje, in druga stran isto. Če pa je to osnova za oblikovanje novih občin in za izpolnjevanje želja krajanov in krajank, občank in občanov, potem se ne bom nikoli strinjal s takšnim načinom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Besedo ima Franco Juri. Govorimo o sklepu, ne o Ankaranu.
FRANCO JURI: Hvala za opozorilo kolega, gospod predsednik.
Dovolite, da najprej izrazim podporo temu sklepu in seveda bom glasoval za, kajti to je odločitev, ki je neizpodbitna. Če imamo sklep o dejstvu - in dejstvo je, da rezultati referenduma oziroma referendumov so, kakršni so -, mislim, da ni nobene dileme o tem kako bomo danes glasovali. Pri tem seveda izpostavlja vprašanje smiselnosti te razprave, pa tega glasovanja, ki zelo spominja na razprave in glasovanja o potrditvi mandatov samih poslancev oziroma o potrditvi mandatov občinskih svetnikov ali o potrditvi odstopov občinskih svetnikov. Veste, da se okoli teh nesmiselnih razprav dogajajo zgodbe, ki v
bistvu ovirajo normalno delovanje nekaterih ustanov, vsaj v naši občini se je to nedavno zgodilo. Ampak seveda, pri referendumih o ustanovitvi novih občin, je potreben premislek, prvič, kot je bilo že rečeno, o samem Zakonu o lokalni samoupravi, kjer v bistvu lahko najdemo izvirni greh, ki spodbuja nastajanje novih občin. In tukaj seveda mislim na izvirni greh o pristojnosti samih občin. Zakon je napisan na kožo majhnih občin in bodo vedno trpele večje občine, kjer so krajevne skupnosti, ki so bile včasih dejavnik soodločanja v teh občinah, izgubile vse pristojnosti in prav zaradi tega lahko še pričakujemo napetosti in konflikte in "dialektike", ki bodo pripeljale do dokončnega prestrukturiranja lokalne samouprave v Sloveniji. Torej, čas je za premislek o zakonodaji, ki hkrati ima tudi luknjo in seveda sama omogoča, da tisti kriteriji, ki so potrebni, in pogoji, ki so potrebni za ustanovitev nove občine, so tako rekoč izigrani s posebnimi okoliščinami. To nas lahko spominja tudi na dileme o mednarodnem pravu pa o pravičnosti. Pač tudi zakonodaja omogoča in dokler bo zakonodaja taka, bodo ti referendumi in te zahteve legalne in legitimne. Torej tudi rezultati, o katerih sklepamo danes in glasujemo danes, so vsekakor legitimni.
Posebej ste me prosili, naj ne bi govoril o Ankaranu. Seveda ne bom govoril o Ankaranu, ampak o nekaterih protislovjih, ki so se porodila prav ob priložnosti zadnjih referendumov, in ki jih je v določeni meri navedel oziroma omenjal kolega Barovič na začetku ob predstavitvi stališč njegove poslanske skupine. Dejansko, za zunanjega opazovalca je nesmiselno, da sta se znašla dva referenduma, ki se izključujeta in hkrati sta oba legitimna in legalna. Imamo dva rezultata, ki nista jasna z vidika dikcije, ki utemeljuje oba referenduma. Naj pojasnim, da je šlo za dva ločena, različna referenduma. Prvi je referendum, ki je bil povsem legitimen, kajti nastal je na podlagi civilne iniciative, torej neposredno zainteresiranih krajanov in je dobil tudi večino. In prav rezultat dokazuje, da je bil tisti referendum, ne samo legalen, ampak tudi legitimen in ga bo treba upoštevati. Drugi referendum je bil izraz možnosti, ki jo zakonodaja ponuja pri izigravanju legitimnih referendumov. Je bil poskus, je bil politični manever, da bi preprečili referendum, ki je nastal na podlagi civilne iniciative. Torej, nek glasovalni stroj v mestnem občinskem svetu si je izmislil referendum o delitvi velike Koprske občine na štiri manjše občine, ki je nihče v Kopru pravzaprav ne želi. Torej, je šlo za, treba je poudariti to razliko dveh referendumov, kjer sta oba legalna, a hkrati nimata iste stopnje legitimnosti. In zato bom danes z veseljem podprl sklep, ki ugotavlja, da je en referendum uspel, ker je bil legitimen. In drugi referendum, nelegitimen, torej referendum o štirih koprskih občinah, ki jih ni nihče želel, ni uspel. In torej, z užitkom bom podprl ta sklep.
Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Ivan Grill.
Prosim, gospod Grill.
IVAN GRILL: Hvala lepa.
Tudi jaz ne bom preveč govoril o občini Mirna, čeprav najprej iskrene čestitke predvsem tistim, ki so tako večinsko podprli ta sklep oziroma odločitev, da gredo v postopek za ustanovitev svoje občine. Tukaj se zdaj ves čas razpravlja o tem, sicer sklepu, ampak prav je, da o tem sklepu ali sploh o razlogih, zakaj se ljudje odločajo za to, da sploh dajo pobudo, da pride do referenduma. Državni zbor je bil tisti, ki je te pobude sprejel in jih dal v parlamentarno proceduro. Odločitev za to so sprejemali ljudje na različnih delih Slovenije in verjetno jih bodo še. Ampak zakaj? Ker se je ugotovilo, da se s pomočjo novonastale občine lahko tisti kraj ali pa tista bivša krajevna skupnost razvija hitreje. Danes imamo 210 občin v Sloveniji in prepričan sem, da se niti ena ne razvija počasneje, kot bi se pod dežnikom neke večje občine, to nedvomno drži. Ugotovitev, da bodo nekatere občine bankrotirale, mislim, da je ta bojazen odveč, bojim pa se, da bo prej bankrotirala država. Kakorkoli že, z ustanovitvijo nove občine pridobivajo predvsem ljudje in taka želja, taka pobuda bo vedno prihajala, mi se bomo pa morali odločiti, ali bomo te stvari sprejel ali ne. Prav bi bilo, da se spoštuje voljo ljudi, vendar se sklicevati zdaj na zakon, ali je ta zakon dober ali ni dober, ali je prav, da se ga upošteva v detajlih ali ne, to je stvar diskusije. Nenazadnje je Državni zbor tisti, ki o teh zadevah lahko odloča. Lahko sicer spremenimo zakon, vendar sem prepričan, da so tudi normativi, ki so v tem zakonu, ki določajo okvire za občine, "diskutabilni". Kdo pravi, da je ravno takšno število prebivalcev lahko nek optimum, ki zagotavlja razvoj ali pa večji razvoj. Stvari so vedno verjetno specifične za vsako okolje posebej.
Kot sem rekel, vsaka novonastala občina se je razvijala hitreje. In to je tudi razlog, ki ljudi ves čas nekako nagovarja ali jim narekuje, da se odločajo za te pobude. In kje je rešitev? Prepričan sem, če bi imeli regije, kjer bi se s pomočjo regij lahko posamezni interesi okolij v nekem večjem obsegu reševali, bi bilo takih želja verjetno bistveno manj. Ampak glede na to, da se je Slovenija dolga leta centralizirala, se je ravno s pomočjo novonastalih občin vsaj deloma izvajala decentralizacija. Da se je tudi najbolj odmaknjenim krajem omogočilo, seveda s financiranjem s strani proračuna za delovanje teh občin, da so se razvijale hitreje, pa naj bo to na področju komunalne infrastrukture, cestne, šol, vrtcev, vsega. In to je tisto, kar
ljudi žene v željo po novih občinah. Zato sem trdno prepričan -predvsem je to zdaj apel Vladi in koaliciji -, če boste prišli z tudi s strani koalicije obljubljeno regijsko zakonodajo, da se bo začelo delati na tem, da pridemo do svojih regij, bo verjetno takšnih pobud manj. Kajti, ko bodo ljudje videli, da lahko v okviru neke skupine občin, ki se bodo povezale v regijo, iščejo in tudi uresničujejo svoje želje in interese, ne bodo iskali takšne rešitve, kot je novonastala občina. Jaz se strinjam s tem, da ima vsaka novonastala občina v bistvu iz tistega dežnika večje občine tudi nekaj slabih strani, da se tista večja občina lahko zaradi tega razvija nekoliko počasneje. Ampak to ne odtehta tega, da se pa manjša razvija hitreje. Jaz bom ta sklep podprl, saj drugega v bistvu niti ni moč pričakovati. Podprl sem tudi takrat, ko se je šlo v razpis referenduma in pa seveda podprl bom tudi takrat, če bomo imeli možnost odločati tudi o zakonu, ki bo določal novonastalo občino Mirna, kajti prepričan sem, da bodo tam lahko, če se bo za to seveda tudi večina odločila, razvijali hitreje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Anton Anderlič. Prosim. Ne želi. Besedo ima Zvonko Lah.
Prosim.
ZVONKO LAH: Hvala lepa.
Tudi jaz bi se rad držal vsebine same točke, vendar kolegi so pred menoj kar precej razpravljali na splošno. In večina, ki je proti manjšim občinam, je govorila o 13. členu, ki predvideva minimum 5 tisoč prebivalcev. Naj povem, da imamo potem v neskladju s tem zakonom več kot polovico občino v Sloveniji. Tudi na Odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je bilo glasovanje, kjer je proti takim sklepom, ne tem sklepom, ampak proti sklepom naslednjih točk glasovalo veliko županov večjih občin, ki izpolnjujejo pogoje po 13. členu: 5 tisoč prebivalcev. Vendar lahko kakšno rečemo tudi o tem, 5 tisoč prebivalcev, kakšna meja je to? Jaz sem prepričan, da ni v skladu z Evropsko listino o lokalni samoupravi, da ta meja, ko je bila enkrat postavljena, je bila tako umetno postavljena, brez kakšne razlage ali pa govorjenja tukaj, kako določene občine ne morejo preživeti. Ali ste že zasledili kakšno pobudo za ukinitev občine, za združitev občin? Jaz je do sedaj nisem. Ko bo z novim letom oziroma letos potrebno vso infrastrukturo, ki je v upravljanju javnih podjetij, prenesti na občino, se bo hitro lahko potegnilo skupaj, koliko dodane vrednosti, koliko infrastrukture oziroma v kolikšni vrednosti te infrastrukture so občine v doglednem času zgradile. Zame je to neka dodana vrednost. Pa ko se bo to primerjalo na prebivalca z večjimi občinami, bomo tudi našli
vzrok, zakaj so župani večjih občin proti majhnim občinam. Res nas majhne občine obremenjujejo tako s knjižnicami, muzeji, gledališči, ne vem, kaj še vse, ker tega nimamo. Prav je, da sofinanciramo, samo mnenja sem, da župani večjih občin hodijo v kravati v gledališče, v muzeje, ne hodijo pa po odročnih vaseh in ne vidijo, kje je potrebna kanalizacij in vodovod. Zato so proti takim majhnim občinam. Bistvo je v pristojnosti majhnih občin, nič drugega. Mi sedaj mešamo pristojnosti občin s pokrajinami, z drugim nivojem lokalne samouprave. Če pa želite večje občine, imate eno veliko občino, kjer je župan močnejši kot predsednik Vlade. Ali pa bi potrebovali še kakšno občino, tako veliko? Kar si izmisli, to Vlada da.
Mislim, da je primer referenduma na območju bodoče občine Mirna jasen dokaz, kjer so se volivci odločili skoraj 90% za občino, kjer so analizo dobro naredili, kaj jim pomeni nova občina, in ugotovili, da če bodo samostojni, bodo trikrat več sredstev imeli za investicije, kot jih sedaj dobijo od matične občine Trebnje, predvsem za občinske ceste, vodovod in kanalizacije. Za investicije, ki so nujno potrebne, osnovna komunalna javna infrastruktura, za katero se je država obvezala Evropi, da jo bo zgradila do določenega datuma. Ne razumem tiste, tudi s strani Vlade, ko vedo, da morajo določene investicije izvesti, ker je bila dana obljuba Evropi, pa ne vedo, kako. In da so ravno majhne občine največ naredile na tem področju do sedaj. In te male občine delajo za nas vse, predvsem za Vlado, da se tega ne uvidi, me res žalosti. Prepričan sem, tudi če bodo nove pobude za ustanovitev občin čez štiri leta, da bodo referendumi približno taki, kot so bili na območju občine Mirna. Danes imamo še tri točke, kjer pa nočemo dovoliti še trem območjem, da bi pod enakimi pogoji, kot je bilo pri krajevni skupnosti Mirna, tudi oni preverili svojo voljo za ustanovitev svoje občine. In to območja, ki imajo glede na 13. člen (5.000 prebivalcev) boljše pogoje. Ne razumem določenih razpravljavcev in bi glede na razpravo na seji odbora za lokalno samoupravo tudi sam želel, da določeni župani ne bi bili poslanci. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Končali smo splošno razpravo o predlogu sklepa. K predlogu sklepa ni bilo vloženih amandmajev. Zbor bo o predlogu sklepa v skladu s časovnim potekom seje zbora odločal danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 4. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O UGOTOVITVI, DA PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA USTANOVITEV OBČINE DOBROVA TER ZA DOLOČITEV NJENEGA OBMOČJA NE IZPOLNJUJE POGOJEV ZA USTANOVITEV OBČINE.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložil Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Besedo dajem predstavnici predlagatelja sklepa, predsednici odbora Renati Brunskole, za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa.
Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 5. seji dne 1. decembra 2009 kot matično delovno telo na podlagi sodbe Upravnega sodišča z dne 9.11.2009 ponovno obravnaval predlog za ustanovitev občine Dobrova, predlagatelja poslanca Milana Gumzarja. Odbor je bil seznanjen z vsemi dokumenti iz dosedanjega postopka o ustanavljanju te občine, to je, z mnenjem občinskega sveta, mnenjem in predlogom Vlade ter s sodbo Upravnega sodišča. Vlada Republike Slovenije je v mnenju o predlogih za ustanovitev občin z dne 2. julija 2009 ocenila, da predlog za ustanovitev občine Dobrova ne izpolnjuje pogojev iz 139. člena Ustave, ker območje občine ni sklenjeno. Ob ponovni obravnavi predloga za ustanovitev občine na seji Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je Vlada pojasnila, da jo mnenje z dne 2. julija 2009 zavezuje in načelno ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin, za katere ocenjuje, da niso sposobne uresničevati zakonsko določenih nalog.
Predlog za ustanovitev občine Dobrova predstavlja po njenem mnenju primer, ko bi iz sorazmerno velike občine Dobrova, Polhov Gradec, katere elementi so v celoti skladni z zakonskimi pogoji, nastali dve majhni občini. Zakon o lokalni samoupravi sicer predpisuje, da jih Državni zbor lahko izjemoma ustanovi, vendar Vlada v zadnjem času ugotavlja, da vedno več takšnih občin, ki so nastale na podlagi izpolnjevanja izjemnih pogojev, s težavo izvršuje naloge, ki so pred njimi. Menila je, da mora Državni zbor pri opredeljevanju, ali posamezno območje izpolnjuje pogoje za ustanovitev občine, izhajati iz 15. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, kako se lahko spreminja območje občin in kdaj se lahko ustanovi posamezna občina.
Poudarila je, da je predlog za ustanovitev občine Dobrova vložen kot predlog za izločitev dela območja iz sedanje občine Dobrova, Polhov Gradec. V tem primeru se izloča del občine, na območju katerega je sedež občine, ki je ustanovljena z zakonom. Preostanek območja občine, ki je njena polovica, bi bil posledično na podlagi odločitve Državnega zbora z zakonom ustanovljen kot občina, s kakšnimi konstitutivnimi elementi pa predlog za ustanovitev občine Dobrova ne navaja. Vlada je zato menila, da predlog iz navedenih razlogov ni oblikovan v skladu z ustavo in z zakonom. Poleg tega predlog ostaja tudi v naprej neustaven, ker predlagano območje nove občine Dobrova zato, ker vključuje naselje Selo, ni ozemljsko sklenjeno. Predlagana občina bi imela približno 3.700 prebivalcev, preostali del občine pa
3.500. V tem primeru morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji. Na primer zgodovinski, geografski, gospodarski in podobno, ki bi utemeljevali odločitev Državnega zbora na tem območju, da ustanovi občino. Vlada meni, da je ključni zakonski pogoj za ustanovitev občine predvsem v njeni sposobnosti upravljanja zakonsko določenih nalog in s tem njene ustavne vloge.
V razpravi na seji odbora so bili izraženi argumenti, opirajoč se pri tem na sodbo Upravnega sodišča tako s strani predlagatelja kot nekaterih članov odbora. Da predlagano območje izpolnjuje pogoj iz 13. in 13.a člena Zakona o lokalni samoupravi za ustanovitev nove občine Dobrova. Odbor je sprejel tudi sklep, s katerim je predlagal Vladi, da do današnje izredne seje Državnega zbora pripravi dodatno mnenje na podlagi odločb Upravnega sodišča Republike Slovenije k predlogom za ustanovitev občin Dobrova, Fram in Zgornja Polskava.
Odbor je na podlagi soočenja razlogov iz predloga predlagatelja in razlogov iz mnenja predloga Vlade sprejel sklep, da predlog za ustanovitev občine Dobrova ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine in predlaga Državnemu zboru, da predlagano odločitev sprejme.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo dajem predstavniku Vlade za skupno uvodno obrazložitev mnenja k 2., 3. in 4. točki dnevnega reda. Besedo ima dr. Henrik Gjerkeš, minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
DR. HENRIK GJERKEŠ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Preden bi vam predstavil dodatno mnenje Vlade k predlogu za ustanovitev treh novih občin, moram ponovno poudariti, da Vlada ni naklonjena ustanavljanju novih občin. Sedaj je v Sloveniji 210 občin .../Oglašanje iz klopi./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Prosim mir v dvorani, gospod Jerovšek. Brez medklicev!
DR. HENRIK GJERKEŠ: ... in ste že sami ugotovili, da jih več kot 50% ne izpolnjuje osnovnih kriterijev oziroma kriterija 5.000 prebivalcev. In k temu številu so danes predlogi za nove.
Dodatno mnenje k predlogom za ustanovitev novih občin Dobrova, Fram in Zgornja Polskava je Vlada sprejela na podlagi sklepa matičnega delovnega telesa Državnega zbora, ki ga je ta sprejel ob ponovni obravnavi vloženih predlogov za ustanovitev navedenih občin na podlagi sodb Upravnega sodišča.
Vsebina dodatnega mnenja se nanaša na skladnost predlogov z določbami ustave in zakona, s katerim je določen postopek za spremembo območja občine in za ustanovitev nove občine ter so
določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za ustanovitev nove občine z vidika sposobnosti zadovoljevanja potreb in interesov prebivalcev in izpolnjevanja drugih nalog v skladu z zakonom. Glede predlogov za ustanovitev občin Dobrova, Fram in Zgornja Polskava Vlada meni, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka. V primeru predlogov za ustanovitev novih občin Dobrova in Fram gre za predloga, ki delita sedanjo občino na dva enaka dela in posledično oba dela ne bi izpolnjevala zakonskih zahtev glede števila prebivalcev. Ker je v obeh primerih predlagana izločitev dela območja iz sedanjih občin Dobrova - Polhov Gradec, in Rače - Fram, ki sicer izpolnjujeta ustavne in zakonske pogoje za občine, bi njuni spremenjeni območji morali izpolnjevati pogoje za občino, da bi bilo mogoče v nadaljnjem postopku z zakonom ustanoviti predlagane nove občine v skladu z ustavo in zakoni. Da se nova občina lahko ustanovi, če se na referendumu v tem delu občine odloči večina volivcev, ki so glasovali, in če bo oba tako nastala dela občine tudi izpolnjujeta pogoje za novo občino. Ugotavljamo, da v obeh primerih temu ni tako. V obeh primerih bi bilo v skladu s 139. členom Ustave in določbami zakona nujno izpeljati celoten predhoden postopek za ugotovitev pogojev in razlogov za izjemno ustanovitev tudi novih občin na preostalem delu obeh sedanjih občin. To pa je mogoče opraviti le na podlagi predloga za razdelitev občine, kjer se opravi referendum v celotni občini. Vlada zato meni, da sta predloga za začetek postopka za ustanovitev občine Dobrova in Fram v nasprotju s 139. členom Ustave in tretjim odstavkom 14. člena v povezavi s tretjim odstavkom 15. člena Zakona o lokalni samoupravi. Vlada meni, da Državni zbor v dosedanjem postopku v obeh primerih ni ravnal arbitrarno, ker se primera bistveno razlikujeta od primerov, v katerih je sprejel odločitev o razpisu referenduma za ustanovitev občine. Vlada po ponovnem preverjanju pogoja za ustanovitev občine Zgornja Polskava ugotavlja, da predlagano območje ne izpolnjuje pogoja po prvi alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki zahteva, da je na območju, na katerem se ustanavlja nova občina, zagotovljena popolna osnovna šola, saj je na predlaganem območju nepopolna šestrazredna osnovna šola. Na območju za ustanovitev občine Zgornja Polskava živi 2.600 prebivalcev. Ker se pri ustanavljanju občin kriteriji iz 13. in 13.a člena Zakona o lokalni samoupravi upoštevajo kot celota, Vlada ugotavlja, da predlagano območje ne izpolnjuje vseh pogojev za ustanovitev nove občine.
Naj povzamem, Vlada v vseh treh navedenih primerih ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Stališče poslanske skupine SLS bo predstavil Franc Pukšič. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice, kolegi, minister s sodelavci! Naše stališče je k točki 2, 3 in 4, zato ga bom ob točki 2 predstavil in se potem pri naslednji 3. in 4. točki ne bomo ponavljali.
Ustavno sodišče RS je do sedaj že večkrat povedalo, da Državni zbor pri presoji, ali so zagotovljeni zakonski pogoji za ustanovitev neke občine, ne sme ravnati samovoljno in arbitrarno, ampak mora upoštevati načelo enakega obravnavanja predlogov. Žal se to dogaja v vsakem mandatu. Tako iz odločbe Ustavnega sodišča RS izhaja njegova presoja, da mora Državni zbor zakonske kriterije za ustanovitev občin obravnavati ob upoštevanju načela enakosti. Ker jih je obravnaval že v preteklosti zelo blago, mora pri tem kriteriju vztrajati tudi naprej, saj število prebivalcev ni izključni kriterij za oceno izpolnjevanja pogojev za ustanovitev občine. Predvsem pa je mogoče le iz posameznih obrazložitev sprejeti odločitev, ki izhaja iz celotnega procesnega gradiva o postopku za ustanovitev posameznih občin, ugotoviti ali smo ravnali v skladu z načelom enakosti in pravne države ali smo od njih arbitrarno odstopili in nismo ravnali v vseh primerih enako.
Velikokrat tudi govorimo o drobljenju občin. Dejstvo je, da dokler zakonodaja ne bo omogočila res poštenega, enakomernega razvoja, vse države, posamezne skupine državljanov vidijo možnost za lepše in boljše življenje le v lastni občini. Številni primeri celo dokazujejo, da so majhne občine uspešnejše. Vendar se tukaj postavlja seveda vprašanje, kako uspešne bi še bile, če bi v tej naši lepi domovini na sončni strani Alp imeli pokrajine. V Slovenski ljudski stranki nas čudi negativno stališče odbora in negativno stališče Vlade Republike Slovenije, glede na jasno stališče in odločbo Upravnega sodišča o prej omenjenih treh občinah.
V	Slovenski ljudski stranki smo vseskozi podpirali ustanavljanje občin in se postavlja vprašanje, da se tudi po 15-ih letih od začetka procesa ustanavljanja občin, po drugi polovici finančne perspektive, še vedno ukvarjamo z ustanavljanjem občin. Za to bi morala prevzeti odgovornost politika.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
V	imenu Poslanske skupine DeSUS bo stališče predstavil Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala za besedo.
Sklep o ugotovitvi, da predlog za začetek postopka za ustanovitev občine Dobrova, ter za določitev njenega območja ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine, je tudi sklep, ki ga bo potrdila Poslanska skupina DeSUS.
V našem programu, programu stranke DeSUS je napisano, da smo proti nadaljnji delitvi teritorijev na manjše občine. In to je tudi tisto vodilo, ki je prvenstveno v mislih, ko se bomo odločali o tem negativnem sklepu. Predvsem pa nas prepričujejo dejstva, ki so bila povedana s strani ministra, s strani Vlade in pa s strani matičnega telesa. Popolnoma se strinjamo s tem, da je potrebno ustaviti ta proces, ki včasih meji tudi na to, da lahko rečemo, da je nekako stihijske narave. Poglejte, od leta 1990, ko smo imeli 60 občin, in tja do leta 2002, ko smo jih našteli 147, in da danes, ko jih imamo 210, se lahko samo vprašamo, kaj bo, če bo ta proces tekel naprej tako, kot je zastavljen, in če ne bomo na nek način ukrepali.
Popolnoma jasno nam je tudi v Poslanski skupini DeSUS, da je velik razlog v tem, da se izigrava Zakon o lokalni samoupravi, da se ta zakon jemlje na svojstven način, ko gre za interese nekih manjših skupin. V konkretnem primeru, ko smo za to, da se ustavi postopek za ustanovitev občine Dobrova in za določitev njenega območja, pa imamo v mislih tudi to, da tudi če se izloči območje Dobrova, pa ostane Polhov Gradec, ki ravno tako ali še manj izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev občin. Ali bo spet prišel bumerang nazaj v dvorano Državnega zbora, da bo morala na nek poseben, izjemen način ustanoviti občino, ki bo ostala pri razdelitvi Dobrove in Polhovega Gradca.
Veliko stvari in veliko argumentov bi moral še našteti ob tem, ko zagovarjamo nedelitev občin na manjše dele. Naj rečem to, da velikokrat poudarjamo, da smo v Evropi priča združevanju občin v večje enote, večje celote, da ne nazadnje tudi te manjše občine, ki imajo ambicije postati občine oziroma se razdeliti še na manjše dele, bi morale gledati na nek način tudi na retrogradne postopke, ki jih izvajajo nekatere manjše občine, ob tem ko se združujejo bodisi s skupnimi občinskimi organi, bodisi skupnimi institucijami v večje institucije, ki so bolj sposobne omogočati tisto, kar je dolžnost do omogočanja lokalne skupnosti. Ob delitvi na manjše dele se vsekakor v Poslanski skupini DeSUS bojimo, da bodo te manjše občine nesposobne zagotavljati dojemanje vseh javnih družbenih dobrin vsem, ki na tem območju živijo. In še mnogo je razlogov ob tem, ko se zavzemamo, da naj se ustavi postopek nadaljnjega drobljenja in naj se na nek način modificira Zakon o lokalni samoupravi, naj se ta nadgradi tudi s pripravo zakona o pokrajinah in takrat, v Poslanski skupini DeSUS smo prepričani, bo manj teh ambicij, ki smo jim priča do zdaj.
V Poslanski skupini DeSUS tega predloga ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Bogdan Barovič bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
BOGDAN BAROVIČ: Še enkrat hvala za besedo, gospod predsednik. Mogoče so bile komu besede, izrečene v imenu Slovenske nacionalne stranke v 1. točki, odveč, nič hudega. Bile pa so povedane iskreno in prav je, da so bile. In dokaz vsega tistega, kar je bilo rečeno, je zdaj tukaj.
Imam v roki predlagane sklepe za tri referendumska območja, ki bi želela biti občine: Dobrova, Fram in Zgornja Polskava. Vsi trije sklepi so v tem primeru negativni. To pomeni, da Vlada ocenjuje, da občina Dobrova, občina Fram in občina Zgornja Polskava ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev občine. Ampak veste, kolegice in kolegi, potrdilo o dvoličnosti. Za normalnega človeka je dovolj podatek, da vse naštete občine, vključno s prvo, ki je ne bom imenoval, ker nimam nič proti tisti občini, hočem biti samo načelen v imenu Slovenske nacionalne stranke in enak do vseh, tista prva, ki je dobila pravico, da izpelje referendum,ima ravno tako nekaj nad tri tisoč prebivalcev kot Dobrova, Fram in Zgornja Polskava. Tri tisoč in še nekaj!
Ona je dobila pravico, da izpelje referendum, te tri ne dobijo pravice, da izpeljejo referendum. Ni treba biti doktor ali magister znanosti, da ugotoviš, da je to dejanje, o katerem danes govorimo, na lep in prefinjen način narejena krivica. Najlepše je reči, da je naš interes, tam je možno izpeljati referendum in da občina bo, tam pa ni naš interes in tega ne bomo omogočili, ampak bomo poiskali rešitev. In jo je Vlada, tukaj imam obrazložitev Vlade, dodatno, našla. Šla je skozi 13.a člen in ugotovila in našla kup pomanjkljivosti, ki ne dovoljujejo oziroma onemogočajo sploh izpeljati referendum oziroma že kar določajo, da Dobrova, Fram in Gornja Polskava ne morejo biti občine. Ni fer, ni fer do tistih prej, ki so imele vsaj referendumsko možnost. Pa ne bom se dal in pustil prepričevati, da ena izpolnjuje 13.a člen ali pa dve ali pa tri, tri pa ne. Ni res, 13.a člen je popolnoma enak: določa izjemo, občino s prebivalci nad dva tisoč, če izpolnjuje demografske, geografske, zgodovinske in druge pogoje. In vsaka jih, če jih želi, in jih bo našla.
Prvi dokaz, da izjema je postala pravilo. Drugič. Moti, res me moti, po eni strani se zgovarjamo na odločitve Ustavnega sodišča in da jih moramo spoštovati, odločitve Vrhovnega sodišča moramo spoštovati, odločitve Ustavnega sodišča moramo spoštovati. ko nam je tako prav. Ko nam ni tako prav, nam včasih ni treba, ker ocenjujemo, da se je zgodila krivica in pač temu sodišču ne
bomo dali prav. In prihodnjič se bo isti človek, ki je ravnal drugič, tako kot sem rekel, ne bomo dali prav Ustavnemu ali Upravnemu sodišču, izgovarjal na Upravno ali Ustavno sodišče in rekel, moramo mu dati prav, ker bodo njegovi interesi taki. Mislim, da bi smeli in morali imeti, kolegice in kolegi, obraz do tistih, ki so nas izvolili, in do tistih, ki nas spremljajo, in reči, jaz se bom zameril vsem, ki želijo imeti novo občino, ampak sem povedal. Slovenska nacionalna stranka ni in ne bo podpirala več novih občin, ker ne bodo preživele, ker ne želimo še več izpadov iz državnega proračuna, ki že tako nima denarja. Ne želimo revščine v teh občinah, ampak, gospe in gospodje, ravnajmo do vseh enako. Če smo priprli in priškrnili vrata še za možnost treh, dveh, šestih, konkretno, občin, pustimo vsem enake pogoje. Jasno, da v tistem trenutku, ko bomo odprli vrata in dali možnost za referendum, bo referendum predvidoma uspel in bomo imeli naslednjo izredno sejo, katere sklep se bo pod 1. točko glasil: Državni zbor razglaša. In bi bil rezultat enak. In danes bi lahko tudi razglašali šest novih občin. Tako bomo pa samo eno, ali dve, ali tri, ali nobene. Ni pošteno in ni fer.
Tudi v tem primeru Slovenska nacionalna stranka ne bo pritisnila ne plus, ne minus, ker se nam ne zdi fer takšno ravnanje.
Rad bi povedal še en rek: Resnica je neizbežna. Strah jo lahko skrije. Nevednost jo lahko zaničuje. Zloba jo ponavadi popači, ampak resnica je vedno tam.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Stališče Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil Milan Gumzar.
MILAN GUMZAR: Lepo pozdravljeni, spoštovani gospod minister s sodelavci, predsednik Državnega zbora, kolegice in kolegi!
V Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije spoštujemo strankarski program, v katerem smo zapisali, da je proces drobljenja Slovenije na več občin treba omejiti ali celo ustaviti. Tudi sicer ugotavljamo, da je ustanavljanje občin predvsem na podeželju prispevalo k hitrejšemu razvoju tako tistega dela podeželja kot tudi tistega dela Slovenije. Poslanci Liberalne demokracije Slovenije smo pri zadnjem glasovanju za začetek postopka za ustanovitev občin glasovali po lastni vesti in svojem prepričanju. Poudariti pa je treba, da je tudi zakonodaja s področja lokalne samouprave in določanja območij za ustanavljanje občin zelo nedorečena in dopušča veliko prostora za takšno ali drugačno razlago, ki smo jo danes tudi že slišali, ali je meja 2.000 ali 5.000 ali 15.000 prebivalcev, ali so dani takšni ali drugačni pogoji za ustanovitev občin. Danes smo pred ponovnim odločanjem, in to odločanje nam je naložilo Upravno
sodišče, ki je odpravilo sklep Državnega zbora, da predlagano območje ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine Dobrova. In če želimo slediti izreku sodbe ter obrazložitvi, nam danes preostane samo, da glasujemo, da predlagano območje izpolnjuje pogoje za ustanovitev občine Dobrova. V LDS želimo spoštovati pravni red, pravno državo in odločbo Ustavnega sodišča, pa tudi drugih sodišč, zato bomo poslanci Liberalne demokracije Slovenije glasovali proti sklepu, da predlagano območje ne izpolnjuje pogojev za začetek postopka za ustanovitev občine Dobrova.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Mirko Brulc.
MIRKO BRULC: Lep pozdrav vsem prisotnim!
Ali drobljenje občin omogoča močno lokalno samoupravo in decentralizacijo? Po našem mnenju ne. S teritorialnega in funkcionalnega vidika je šla reforma lokalne samouprave v Sloveniji predaleč. Iz ene v drugo skrajnost, od največjih k najmanjšim in z državnimi pristojnostmi preobremenjenim ter močno oskubljenim občinam. Prišlo je do pretirane centralizacije na tistih ravneh, ki so jih nekdaj opravljale občine. Ne upošteva se načela subsidiarnosti, ki zagotavlja, da se javne zadeve opravljajo na tisti ravni, na kateri jih je mogoče opravljati uspešneje, bolj skladno s specifičnimi razmerami, učinkoviteje in ceneje ter po možnosti čim bliže ljudem. To je eden od razlogov za premalo uspešno delovanje celotne državne ureditve. Lokalna samouprava je v Sloveniji ustavna kategorija, vendar je Slovenija kljub oblikovanju občin ostala najbolj centralizirana država v Evropski uniji. Zato je tudi danes naše stališče, da ne podpremo razpisa referendumov za ustanavljanje novih občin, ki se želijo izločiti iz že tako majhnih občin. Občina Dobrova bi bila tak primer. Sedanja občina Dobrova-Polhov Gradec ima nekaj čez 7.000 prebivalcev. S tem izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje iz 13. in 13.a člena Zakona o lokalni samoupravi.
Z izločitvijo bi nastali dve občini, ena bi imela okrog 3.700 prebivalcev, druga pa okrog 3.500. Tudi različna mnenja krajevnih skupnosti iz te občine kažejo, da niso navdušeni nad deljenjem. Nekateri utemeljujejo to s tem, da bi se občina delila na močnejši del, to je Dobrova, in kasnejši del Polhov Gradec. S predlagano izločitvijo območja bi bilo poseženo v konstitutivne sestavine občine Dobrova-Polhov Gradec, se pravi območje in ime sedeža, da preostali del občine ne bi več izpolnjeval pogojev za občino. In tako po 13. in 13.a členu Zakona o lokalni samoupravi, tega dejstva v zakonodajnem postopku ne bi bilo mogoče več popraviti.
Zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov glasovali za predlagani sklep, torej da predlog za začetek postopka za ustanovitev občin ter za določitev njenega območja ne izpolnjuje pogojev. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine SDS bo predstavil Milan Čadež. Prosim.
MILAN ČADEŽ: Zakon o lokalni samoupravi določa, da se lahko del občine, ki obsega območje naselja ali več sosednjih naselij, izloči iz občine in ustanovi kot nova občina, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali, in če oba nastala dela občine tudi izpolnjujeta pogoje za novo občino. V Poslanski skupini SDS iz priloženih dopisov popolnoma razumemo nasprotovanje krajevne skupnosti Črni Vrh in Polhov Gradec, da se bo občina razdelila na bogatejši in šibkejši del, ter da je zato za njih nesprejemljivo. Pravijo, da se je že do sedaj več vlagalo v krajevno skupnost Dobrova kot center občine. Vendar moramo poudariti, da predlagatelj izpolnjuje vse zakonske pogoje.
V Poslanski skupini SDS pa podpiramo sodbo Upravnega sodišča, ki je odločilo, da se ugodi tožbi in se izpodbijalni sklep Državnega zbora z dne 25. 9. 2009, po ugotovitvi, da predlog za začetek postopka ustanovitve občine Dobrova z izločitvijo dela območij iz občine Dobrova Polhov Gradec ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine, odpravi in se v tem delu zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.
Preden preidemo na razpravo poslank in poslancev, vas želim obvestiti, da je Poslanska skupina SDS k predlogu sklepa vložila amandma, s katerim predlaga, da se sklep spremeni tako, da se v prvi točki ugotovitev, da predlog za začetek postopka za ustanovitev občine ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, nadomesti z ugotovitvijo, da predlog zakonske pogoje izpolnjuje. Ob tem naj opozorim, da v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi Državni zbor na podlagi drugega odstavka 14.a člena v primeru, če oceni, da pogoji za ustanovitev občine niso izpolnjeni, to ugotovi v formi sklepa. Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je predlog sklepa pripravil za obravnavo na seji Državnega zbora, je predlagal in predlaga Državnemu zboru, da ugotovi, da predlog za ustanovitev občine ne izpolnjuje zakonskih pogojev in o tem sklepu, bo Državni zbor glasoval.
Poslanska skupina lahko v primeru, če nasprotuje takemu besedilu sklepa, glasuje proti sklepu in bo s tem dosegla isto, enak učinek, kot z vložitvijo amandmaja. Ob tem ugotavljam in
opozarjam ponovno na 14.a člen, da pozitivna ocena izpolnjevanja zakonskih pogojev vsebinsko ne sodi v formo sklepa, ampak v formo odloka, ki ga prav tako sprejme Državni zbor.
Zaradi navedenega amandmajev k temu predlogu sklepa ne bom dal v obravnavo in na glasovanje. Ob tem pa obveščam Državni zbor, da v primeru, če predlagani sklep, kot ga predlaga matično delovno telo, ne bo sprejet, bom točko dnevnega reda prekinil, tako da bodo službe zbora lahko pripravile predlog odloka o razpisu referenduma. Poslanska skupina SDS je enak amandma vložila tudi k 3. in 4. točki dnevnega reda in moje opozorilo se nanaša tudi na ti dve točki dnevnega reda. Če ta sklep ne bo sprejet, točka je prekinjena, je treba pripraviti besedilo odloka o razpisu referenduma. Hvala lepa.
Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Besedo ima Franc Pukšič. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa še enkrat.
Zakonodajalec, Državni zbor je sprejel zakon. Zakonodajalec je v zakonu zapisal, če se katera od strank s čim ne strinja, je možno vložiti upravni spor. Upravni spor je bil vložen in Upravno sodišče Republike Slovenije razsodi v imenu ljudstva, in zakonodajalcu naloži, da odpravi odločitev zakonodajalca in se v tem delu zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Dobro jutro! Kaj to pomeni? Zakonodajalec in seveda Vlada pravi, "kaj me briga Upravno sodišče, kaj me briga sodba v imenu ljudstva, mi smo bog i batina, mi smo glavni, mi smo koalicija, mi lahko delamo, kar hočemo." Ni važno, kaj misli sodišče, ni važno, kaj piše v zakonu, in tako kot buldožer čez steklarno gremo skozi. In to delate, pri vseh treh točkah. Razen seveda tam, kjer ste bili predlagatelji, kar smo pri 1. točki obravnavali, odlok o ustanovitvi občin. Tam, kjer je koalicija predlagatelj, pa to velja. In danes pridejo nekateri iz koalicije, ki celo ugotovijo, da 110 občin ne izpolnjuje pogojev. Veste, vsi vi si poglejte najprej glasovanje svojih strankarskih kolegov iz takšnih ali drugačnih koalicij, ko so podpirali tudi tiste občine, ki so jih sami predlagali, drugih pa ne. In če ni bilo izglasovano, če ni šlo skozi, je šlo na Upravno sodišče. In take arogance v nobeni vladni koaliciji do sedaj še ni bilo, kot je v tej. Ja, pa kaj si predstavljate?! Aja, pardon, pozabil sem. Včeraj je predsednik Vlade napovedal	strukturne	reforme,	župan-poslanec,
neustanavlj anje občin, volilna zakonodaja. Ja, to nas bo pripeljalo do rešitve te krize! Mimogrede, tisti 2 milijardi dolga na leto, 1.000 evrov na prebivalca, v 4 letih toliko kot prej v 18 letih. Pa lepo vas prosim! Nekoč je eden poslanskih kolegov za govornico rekel takole, v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča: "Ni boga in ni predsednika, ko bi jaz to spoštoval." Tako delate tudi sedaj. Vendar iz tiste velike oblastniške moči
je ostalo nekaj zelo, zelo malega. Poslanke in poslanci, ne dela se tako z ljudmi! Saj to niso navadne vreče, niso! In za vse naj veljajo približno enaki vatli, približno enak meter. 110 jih na različne načine ne izpolnjuje vseh zakonsko predpisanih pogojev, izpolnjujejo jih nekatere. Prej smo ustanavljali občine, ki ne izpolnjujejo 5.000 prebivalcev, ker pa je nekomu to pač ustrezalo, pa je tako. V teh naslednjih treh primerih je pa drugače. Jaz tega ne razumem več.
Mogoče je res ta kriza tako vplivala, da je celo um pomračila nekaterim. In to enostavno ni dobro. Niti odločb oziroma sodb Upravnega sodišča ne upoštevamo, čeprav smo tako v sam zakon zapisali. No, ja, mogoče je ta zadnji pripis upravnega sodišča treba prebrati in se zamisliti. Ob tem sodišče še pripominja, da je izpodbijani sklep sicer podpisan s strani predsednika Državnega zbora, nima pa niti žiga, niti glave organa, ki ga je izdal. Izpodbijani akt je namreč sklep in ne dopis tožene stranke s katerim tožena stranka tožnika obvešča o sprejeti odločitvi. Določilo drugega odstavka 14.a člena Zakona o lokalni samoupravi izrecno določa, da mora tožena stranka predlagatelju poslati sklep. To je odnos. Lepo vas prosim, sram, ampak me je res že sram, da človek sodeluje v tem cirkusu.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Besedo ima Miran Györek.
Proceduralno, samo trenutek. Proceduralno gospod Tanko.
JOŽE TANKO: Hvala lepa, spoštovani predsednik.
To, kar ste povedali pred nekaj minutami, da našega predloga amandmaja oziroma naših predlogov amandmajev ne boste dali v postopek, moram reči, da ta vaša odločitev ne zdrži. Če je karkoli spornega pri obravnavi teh treh predlogov za ustanovitev novih občin, je sklep delovnega telesa. Delovno telo je sprejelo odločitev in sklep, ki je v neskladju s 13.a členom Zakona o lokalni samoupravi. Vse te občine, o katerih zdaj govorimo, izpolnjujejo vse pogoje, tako po številu prebivalcev kot po vseh ostalih kriterijih, vendar je matično delovno telo sprejelo sklep, da ne izpolnjujejo pogojev. Če bi bili, spoštovani predsednik, dosledni v svojih ravnanjih, potem bi vi ta predlog sklepa matičnega delovnega telesa zavrnili. Bi ga zavrnili, kot zavrnete neupravičeno ali upravičeno tudi kakšne druge zadeve. Vendar v tem primeru niste ravnali tako, kot je zapisano, da bi delovnemu telesu to vrnili, da bi odločilo tako, kot je zapisano v Zakonu o lokalni samoupravi. Prav zato smo tudi predlagali amandma na vse te tri sklepe, in to samo zato, da odločamo o sklepu, ki ima podlago v 13.a členu Zakona o lokalni samoupravi, se pravi, da nedvoumno ugotovimo, da te občine izpolnjujejo vse pogoje za ustanovitev, da pa poslanci lahko odločijo tudi drugače
- da so proti temu. Vendar osnovna definicija organa, delovnega telesa, ki to presoja, pa mora biti taka, in bi morala biti taka, da izpolnjujejo pogoje.
Odločitev, da tega postopka ne podprejo, pa je lahko njihova. Dvomim, da bi lahko kdorkoli izmed poslancev, ki so sodelovali na tej seji delovnega telesa, lahko tako svobodno interpretira, da pogoj 2.000 pri občinah, ki imajo vse nad 4.000, pa so bile zavrnjene, ni izpolnjen. Pri neki občini, ki ima bistveno manj, pa je ta temeljni pogoj števila prebivalstva izpolnjen. Kot vidimo, bo šla zadeva naprej v postopek in v odločitev o tem, ali bo nova občina ustanovljena ali ne.
To, kar govorijo poslanci, da so nekatere skupine, nekatera območja privilegirana, zagotovo drži. Bodoča občina Mirna ima manj prebivalcev kot katerakoli od teh treh, ki so zavrnjene na istem delovnem telesu. Najbrž bi predsednik Državnega zbora moral kdaj vzeti podlago, na osnovi katere deluje Državni zbor, pogledati tudi zakon o lokalni samoupravi, prebrati člene in ugotoviti, ali je sklep, ugotovitev delovnega telesa na tej podlagi korekten ali ni. Ti trije sklepi za te tri točke, ki jih bomo sedaj obravnavali, zagotovo niso korektni. In amandma je tisti, ki to osnovno ugotovitev popravlja, izpolnjuje vse pogoje. Ali pa bomo razpisali referendum v teh treh občinah, kljub temu, da izpolnjujejo pogoje ali ne, to pa je stvar odločitve poslancev. Nekateri ne bodo. Ampak tehnična ugotovitev, ali izpolnjujejo pogoje ali ne, ali so prebivalci, ali je šola, ali je karkoli drugega, to pa dejansko mora stati.
Predlagam, spoštovani predsednik, da naše predloge amandmajev k tem trem točkam daste v normalno obravnavo in postopek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Spoštovani gospod Tanko! Jaz nimam diskrecijske pravice, da bi zavrnil predlog za odločanje matičnega delovnega telesa tak, kakršen je, neodvisno od tega, ali se jaz z njim strinjam, ali ne. Te pravice nimam. Samo Državni zbor na plenarnem zasedanju lahko zavrne predlog matičnega delovnega telesa, v tem primeru sklep o tem, da te občine niso primerne za ustanovitev občin, kakorkoli se sklep glasi. Če pa bi želeli imeti odločitev zbora in matičnega telesa o tem, da so primerne, potem bi morali to oblikovati v formi odloka za razpis referenduma. Zato sem posebej poudaril, glede nato, kakšna bo odločitev o tem predlogu sklepa, bo, če bo sklep zavrnjen, točka prekinjena, da se pripravijo odlok o razpisu referenduma. Tako je meritornost presoje, ali te občine izpolnjujejo kriterije ali ne, je dana z aktom vašega glasovanja za ali proti sklepu. Jaz pa ne morem dati sklepa, ker zavrnitev ne more biti v drugi obliki kot v formi sklepa, medtem ko odobritev za referendum pa je lahko v formi odloka. To me
omejuje, da bi vaš predlog sklepa, ki je samo negativna slika sklepa matičnega delovnega telesa, sploh dal na glasovanje. Če te omejitve ne bi bilo, navsezadnje lahko glasujemo o takšnem sklepu, da se strinjamo ali pa ne, odvisno od tega kako je formuliran.
Vendar tukaj ne gre samo za to. Gre za to, če smo naklonjeni in menimo, da izpolnjuje pogoje, potem moramo dati v odločanje predlog odloka, matično delovno telo pa ne misli tako, zato je pripravilo predlog sklepa in o tem sklepu morate najprej odločati. Zato na žalost seveda ne morem upoštevati tega.
In še to bi rad rekel, da zdaj ni čas za polemike in razpravo na plenarni seji, zato vam, gospod Tanko, v zvezi s tem ne bom dal več besede. Poskusil sem vam izjemno jasno pojasniti, zakaj. Lahko seveda o tem govorimo na poslovniški komisiji ali kjer koli, sem pripravljen, vendar vam tukaj ne bom dal več besede v zvezi s tem. Postopkovno v zvezi s čim drugim?
JOŽE TANKO: V zvezi s točko dnevnega reda, nič drugega ne bom. Hvala.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Dobro, zdaj bom moral prekršiti svojo besedo, da ne bom dal besede. Izvolite besedo. Sam sebi kršim, bi rekel... Gospod Tanko, imate proceduralno v zvezi s točko dnevnega reda. Razumem, da to ni vaš predlog amandmaja. Prosim.
JOŽE TANKO: Spoštovani predsednik, jaz predlagam, da raven delovanja Državnega zbora nekoliko dvignemo, da je ta komunikacija v Državnemu zboru takšna, kot na nek način naj bi bila po teh etičnih normah, ki vladajo v tej družbi. In Državni zbor je tisto mesto, kjer lahko, če drugje ne more, vsakdo pove tisto, kar misli. Jaz bom povedal ponovno tisto, kar mislim.
Če bi se vi držali striktno svojih odločitev, potem bi lahko nedvoumno ugotovili, da je matično delovno telo sprejelo sklep, ki ni usklajen s 13. in 13.a členom Zakona o lokalni samoupravi. To bi lahko nedvoumno ugotovili, naredite majhno tabelico in naredite kljukice pri tistih zadevah, pri katerih te kandidatke za nove občine izpolnjujejo pogoje, in minuse tam, kjer jih ne izpolnjujejo. In to tudi za tiste, ki ste jih prej potrdili v prejšnji točki. Dejstvo je, da te občine izpolnjujejo kriterije, tako kot tiste, ki smo jih prej obravnavali. Pod popolnoma enakimi pogoji. In meni je žal, da tudi predsednik Državnega zbora glasuje drugače, kot je odločilo Upravno sodišče. Kot vidim, bo glasoval ponovno drugače, kot je odločilo sodišče, ki edino ugotavlja zakonitost ali nezakonitost. To se pravi, da si nekateri v Državnem zboru jemljete pravico in odločate drugače,
kot odloči sodišče. Ne prvič in najbrž tudi ne zadnjič. Ampak to ste si sami naložili na breme.
Predlagam, če hočemo to zadevo korektno izpeljati, da tudi celoten sklep, ki ga je sprejel delovno telo, pri tej in pri naslednjih dveh točkah popravimo tako, kot je naš amandma. Tu ne more biti sklep, da omenjeni trije obravnavani predlogi ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev občin. Izpolnjujejo pogoje za ustanovitev občin. Ali pa bomo glasovali za začetek postopka ali ne. Ne, to je pa stvar odločitve. Vendar ugotovitev mora biti korektna. In te občine, te kandidatke izpolnjujejo vse pogoje za ustanovitev občin. Vse pogoje, spoštovani predsednik. Po 13. in 13.a členu. In če bi se še kdo pritožil na Upravno sodišče, bi morda še kdo izpolnjeval pogoje izmed tistih, ki se niso pritožili. Predlagam, da smo pri delu korektni, da delamo navsezadnje tudi pošteno in imamo do teh zadev, ki prihajajo v Državni zbor kot neka zahteva za popravek odločitve, da delamo tako, kot je to ugotovljeno na organu, ki je za to pristojen.
Predlagam še enkrat, da te naše amandmaje uvrstite na dnevni red, da jih obravnavamo tako, kot se za amandmaje spodobi. Na vse, kar sprejmejo delovna telesa, je možno vložiti amandma. Tudi na .../Izklopljen mikrofon./...
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa.
Moram ugotoviti, da mi ne ustava, ne poslovnik, mala ustava Državnega zbora, ne dajeta možnosti, da bi meritorno presojal o pravilnosti odločitve matičnih delovnih teles, ampak moram te zadeve prenesti na plenarno sejo Državnega zbora, kjer o tem odločate vi. To je prva stvar.
Druga stvar. Načeloma ne bi bilo nič narobe, če bi o neki drugi temi prišel predlog amandmaja, da sklepa ne sprejmemo, preoblikuje v sklep, ker je to samo različna oblika glasovanja. Razen tu, ker sem vezan na zakon o lokalni samoupravi, ki pove, da se zavrnitvena odločitev Državnega zbora pove v formi sklepa, pozitivna odločitev Državnega zbora pa v formi odloka. Zato še enkrat ponavljam. Če sklep ne bo sprejet, bo prekinjena točka in pripravljen odlok o razpisu referenduma.
O tem ni več razprave, zato jo zaključujem in prehajamo na pravo razpravo, to je na razpravo poslank in poslancev o predlogu sklepa v celoti.
Besedo ima Renata Brunskole. Prosim.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni še enkrat! Glede na to, da sem vodila to sejo matičnega delovnega telesa in glede na prehodno razpravo, bi želela obrazložiti in prebrati sklep, o katerem smo odločali.
Sklep Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je bil naslednji: Odbor ocenjuje, da predlog za začetek postopka za
ustanovitev občine Dobrova ter za določitev njenega območja izpolnjuje pogoje za ustanovitev občine in predlaga, da se kot referendumsko območje določi del občine Dobrova-Polhov Gradec, ki naj bi se izločil iz občine Dobrova-Polhov Gradec v novo občino Dobrova s sedežem v Dobrovi, in obsega območja naselij Dobrova, Brezje, Podsmreka, Draževnik, Razor in Stranska vas, Komanija, Gabrje, Hruševo, Selo, Šujica, Osredek. Vendar moram povedati, da je bil rezultat glasovanja tega sklepa 6 članov odbora za in 8 proti. Zato lahko iz tega ugotovimo, da na seji matičnega delovnega telesa ta pozitiven sklep ni bil sprejet. In zaradi tega je bil posredovan Državnemu zboru za plenarno zasedanje negativen sklep. Zato jaz osebno o tem ne bi polemizirala ali kakorkoli dvomila.
V zvezi s to točko in glede na to, da je bilo navedeno tudi nekaj različnih mnenj, mogoče tudi nekaj očitkov, moram reči, da gre tudi v tem primeru res za specifičen in izjemen primer. Sama bi rekla, tudi kot ena od predstavnic lokalnih skupnosti, da si ne predstavljam, če bi se iz matične lokalne skupnosti, torej iz občine, izločil del, kjer je celo sedež občine. Res ne vem, kako bi potem v tem drugem delu, na kakšen način bi ta zadeva naprej funkcionirala. Zato bom sama tudi podprla takšen sklep, kot bo podan, kot je tudi menila Vlada, da predlog iz navedenih razlogov ni oblikovan v skladu z ustavo in zakonom.
Bi pa povedala, spomnim se dobro leto in pol nazaj, ko sem bila sama soorganizatorica srečanja županj Evropske unije in mi je večina županj z Malte povedala, ko je bilo vprašanje, koliko pa vas je zaposlenih v vaših občinah in kakšne so vaše odgovornosti, obveznosti, naloge: smo županje, zraven imamo pa še mogoče tajnico in vrtnarja, vendar pri nas zaenkrat ureditev delovanja lokalne samouprave in tudi zakon v zvezi z ustanovitvijo občin opredeljuje popolnoma drugačne naloge občinam.
Torej tudi o tem, o čemer smo danes govorili, ne samo geografski momenti, ampak tudi ostali. Tu je treba biti realen in treba je tudi dobro razmisliti, za kakšen primer gre. Ker pa sem bila sama sopodpisnica pri primeru občine Mirna in ker je bila tudi danes nekajkrat izrečena, pričakujem tudi sama, da bo v bodoče, v naslednjih mandatih postala tudi občina Mirnska dolina. Ne morem reči, da sama ne prihajam iz občine, ki je ravno velika, ni pa ravno majhna. Menim, da določene razprave, celo žaljive razprave nekaterih vezanosti na velikost občin, večjih, manjših, menim, da ne sodijo ravno v parlament. Tudi tisti, ki smo predstavniki ostalih občin, pa tudi tistih pol manjših, iz katerih sama prihajam, menim, da ni prav, da se sodi o večjih občinah na takšen način, kot so bile današnje nekatere razprave. Bodimo korektni eden do drugega.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Marijan Pojbič.
MARIJAN POJBIČ: Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi!
Najprej moram povedati, da to, kar je sedaj govorila moja kolegica Renata Brunskole, je največje sprenevedanje, ki sem ga kadarkoli v svojem življenju slišal. Najbolj nedopustno, vsaj jaz sem prepričan, da kot poslanka Državnega zbora Republike Slovenije, tudi če je prvi mandat v Državnem zboru, bi se morala zavedati, kaj so njene naloge in njene dolžnosti. Prvič, mora spoštovati zakon, mora spoštovati odločbe sodišča in mora spoštovati ustavo. S tem, kar je sedajle povedala, je vse te tri stvari povozila. Sedaj bom pa razložil, zakaj.
Ko je govorila o občini Mirna, o predlogu za ustanovitev občine te občine nikakor ni drugačen od vseh ostalih predlogov za ustanovitev občine, med drugim tudi Dobrove. Iz podatkov, ki jih imamo, tako predlog za občino Mirna, kot predlog za ustanovitev občine Dobrova, imata podobne podlage za to, da je bilo ugotovljeno, da lahko v skladu z zakonom o lokalni samoupravi imata občini možnost postati samostojni občini. Izpolnjujeta tiste ključne pogoje, ki jih določa zakon o lokalni samoupravi. Vendar ključni problem se je zgodil ne na tem odboru za lokalno samoupravo, temveč enem odboru že prej, kjer je občina Mirna, ker je predlog vložila koalicija, dobila pozitivno soglasje, medtem pa ostale občine, ki jih niso vložili koalicijski poslanci, pa te podpore niso dobile. Tokrat se je pokazalo, da je prišlo do popolnega sprenevedanja in popolne kršitve zakonodaje in tudi ustave. Potem so se te občine pritožile na Upravno sodišče. Odločbe oziroma sodbe Ustavnega sodišča so pokazale, da je Odbor za lokalno samoupravo igral napačno igro. Kaj to pomeni? Ni se odločal tako, kot bi se moral, ampak arbitrarno. In kaj to pomeni? Pomeni za ene kandidatke za nove občine da, ki izpolnjujejo pogoje, in za druge kandidatke za občine ne, pa prav tako izpolnjujejo pogoje. In sodba Upravnega sodišča je ravno opozorila na to, da Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ni ravnal v skladu z ustavo, v skladu z zakonom in vsemi določili, ki so podlaga za to, da se lahko razpiše referendum o tem, ali izpolnjuje pogoje za to, da bi lahko prišlo do ustanovitve nove občine. Res ne razumem in res se mi zdi neverjetno, da ta koalicija, ki vseskozi trdi, da želi spoštovati odločbe Ustavnega sodišča in da je treba vse krivice, ki so bile narejene pri izbrisanih, pri plačah za sodnike in tako naprej, obvezno spoštovati sodno vejo oblasti in vse tiste odločitve, ki nam jih ta veja oblasti nalaga. Tukaj, kjer pa so tri sodbe Upravnega sodišča, pa naenkrat ta koalicija izbere drugo pot. To je neverjetno sprenevedanje. In spoštovani kolegi in kolegice iz poslanskih skupin, ki ste na prvem odboru glasovali za to, da
določene občine, torej določeni predlogi za ustanovitev občin izpolnjujejo pogoje, drugi pa ne, ste zdaj na drugem odboru za lokalno samoupravo glasovali drugače, ker vam je Upravno sodišče naložilo in jasno zapisalo v sodbi v imenu ljudstva, da je bilo ravnanje Odbora za lokalno samoupravo v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi. In je ponovno na drugi seji tega odbora prevladalo stališče koalicije, da je sodba Upravnega sodišča v zmoti. In je naenkrat koalicija tista, ki se je postavlja nad sodbo Upravnega sodišča in prevzela odgovornost za funkcioniranje države, tudi nad sodno vejo oblasti, brez vsakršnega argumenta, ker na tem odboru nismo imeli ničesar drugega, razen sodbe Upravnega sodišča. Niti Vlada ni z eno besedo zapisala, da to, kar je zahtevala sodba Upravnega sodišča - in sodba Upravnega sodišča je zahtevala, da če Vlada najde izjemno kvalitetne argumente za to odločitev, ki jo je sprejel Odbor za lokalno samoupravo, potem na plenarnem zasedanju ali sami seji Odbora za lokalno samoupravo lahko pride do drugačne odločitve. Vendar na tej seji ni bilo ničesar drugega kot sodba Upravnega sodišča. Oblast ali koalicija je to spregledala in se enostavno odločila tako, kot se je odločila, v škodo ustave, v škodo Zakona o lokalni samoupravi in v škodo vseh tistih državljank in državljanov, občank in občanov, ki želijo priti do svoje občine Dobrova. Mislim, da je bilo to ne samo eno od nesramnih dejanj, tudi perverznih dejanj, ker si tega ne moreš dovoliti, da lahko poslanec Državnega zbora glasuje v nasprotju s tem, kar je določilo Upravno sodišče. Tega jaz enostavno ne razumem. Tudi Ustavno sodišče, sem prepričan, če se bodo občanke in občani iz teh občin - seveda, zdaj se bo ta cela zadeva najprej ponovila na Upravnem sodišču, potem pa bodo zagotovo občanke in občani, ker jim je bila kratena pravica, da se na referendumu odločijo o tem, ali želijo živeti v tej ali oni občini, bo ta zadeva najverjetneje šla tudi na Ustavno sodišče. In sem že zdaj prepričan, da bo odločitev Ustavnega sodišča potrdila sodbo Upravnega sodišča. Potem se sprašujem, v kateri del sodi koalicija, ali je koalicija ustrezno ravnala, ko je zavrnila to, kar je odločilo Upravno sodišče. Tega ne razumem in si ne znam razložiti, da je lahko ravno tista veja oblasti, ki piše zakone v tej državi, tako neodgovorno in nerazumno odločila, kot je odločila na Odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
In še nekaj. Mi danes tukaj ne odločamo o tem, ali bodo te občine ustanovljene ali ne. Gre samo za proceduro, za proceduro in skozi proceduro smo mi dolžni zagotoviti tem ljudem, ki želijo priti do svoje občine, da se izpelje referendum in vse tisto, kar jim določa Zakon o lokalni samoupravi, in to 13. člen in 13. a člen. In to je tisto najmanj, kar smo dolžni storiti. Če želimo v tej državi spoštovati zakonodajo, če želimo v tej državi spoštovati tisto, za kar smo v preteklosti sami glasovali, in to
je Zakon o lokalni samoupravi. In večina, ki vas danes tukaj sedi in sedaj sedi v tem parlamentu, je za ta zakon glasovala. Sedaj, na zadnji seji Odbora za lokalno samoupravo pa je bil ta zakon zavestno kršen; in to je tisto, kar je nedopustno; in to je tisto, kar mene izjemno moti in to je tisto, kar vem, da je velikansko sprenevedanje koalicije in to se dogaja nonstop, iz dneva v dan, na vseh področjih. Sprašujem se samo, kako dolgo še bodo Slovenke in Slovenci takšen način, takšno sprenevedanje, seveda s podporo, da ne bom rekel koga, to sprejemalo. Verjamem v to, da bo prišel trenutek streznitve.
Veste, eno so besede, drugo so dejanja in moram povedati, da je besed te koalicije, te Vlade, čez glavo vsaki državljanki in državljanu verjetno v tej državi. Še predvsem tistim, ki ne morejo preživeti, ki živijo na robu revščine, ki vsak dan počasi že hodijo prosit na Rdeči križ, da lahko preživijo. Mi se pa tukaj obnašamo, kot da smo nekdo, ki stojimo nad zakonom in te pravice nimamo. Zato sem izjemno, izjemno žalosten, da nismo razumeli, da je Upravno sodišče jasno in nedvoumno odločilo, da je treba to, kar je sprejela komisija oziroma Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, napačno, da je to treba vrniti na ta odbor in da ta odbor mora popraviti napako. Tega ni storil. To je ponovno storil na včerajšnji seji in zato imamo tudi na današnji seji Državnega zbora takšne sklepe, kot jih imamo.
V Slovenski demokratski stranki smo vse te odločitve v skladu z odločitvami Upravnega sodišča podprli in smo prepričani, da tako kot tisti ljudje, ki živijo v Dobrovi, imajo pravico do referenduma prav tako v Framu in tako naprej. Mislim, da jim to moramo zagotoviti, ker nas k temu zavezuje zakon, sodba Upravnega sodišča in na koncu nas bo k temu zavezalo tudi Ustavno sodišče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospa Brunskole, imate repliko.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Hvala, gospod podpredsednik, za odobritev replike.
Seveda, res je, da smo ljudje različni in da vsak od nas ima lahko različno obrazložitev različnih razprav nas, poslank in poslancev. Vendar zato tudi verjamem, da je kolega pred menoj pač bil mnenja, da gre za sprenevedanje mene osebno. Zagotovo lahko še enkrat ponovim, da temu ni tako. Dvomim, da bi kateri od pravnikov obrazlagal zadeve na takšen način, kot sem imela priložnost slišati. Res pa je, da je treba povedati obrazložitev tudi korektno. In sicer, predvsem v razpravi ta koalicija Socialnih demokratov, LDS-a, DeSUS-a in Zaresa, spoštuje odločbo Upravnega sodišča, celoten Državni zbor, torej vsi, ki smo tukaj poslanke, poslanci, ker o tem danes bomo ponovno odločali in sedaj o tem razpravljamo. Ni pa nam z odločbo Upravnega sodišča
opredeljeno, kako naj glasujemo. Zaradi tega tudi sama sedaj verjamem, da lahko je nekdo hitro žalosten zaradi te zadeve, nekdo je zaradi druge zadeve žalosten, lahko sem jaz tudi žalostna zaradi žalitev, osebnih žalitev mene. Tudi to je mogoče.
Sem pa opazila, ko je bilo rečeno prvič, pa pokazano tako, zame to pomeni drugič, ne prvič. Tako da - hvala. Menim pa, da nikakor ni korektno, da se reče "nesramno, perverzno dejanje". Perverzno pomeni sprijeno, pa ne vem, če je bilo temu tako in o kakršnemkoli sprenevedanju koalicije ne bi tako sodila, ker mislim, da je boljše, da vsak od nas vzame metlo in pomete pred svojim pragom. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Anton Anderlič. (Ga ni.) Gospod Dušan Kumer. Prosim.
DUŠAN KUMER: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Očitno tudi današnja razprava in poslanci, ki razpravljamo ob tej točki in še naslednjih dveh točkah dnevnega reda, smo ujetniki dajanja odpustkov pri uveljavljanju reforme lokalne samouprave v preteklih letih in sedaj pač bijemo tlako, tisto, ki smo si jo naložili pred petnajstimi leti. V treh valih se je to ustanavljanje občin dogajalo in sedaj smo v tem tretjem - jaz upam, da v zadnjem valu in da ne bomo več politično tako še naprej "kvačkali".
Bi pa za izhodišče vzel dva argumenta, ki so ju dali zagovorniki ustanavljanja novih občin, ki dejansko sta sama po sebi kontradi ktorna. Prvi argument je bil, ki je bil danes izrečen dvakrat s strani opozicije, da dežnik sedanjih večjih občin ne omogoča razvoja nekaterih manjših pri delu znotraj in da se zato v teh občinah odločajo, da izstopijo iz teh večjih asociacij; in na drugi strani, da je rešitev za to ustanavljanje pokrajin. Lepo vas prosim. Mi bomo dobili 3, 5, 8, 12 še večjih občin in ti se bodo znašli v teh še mnogo večjih občinah, kjer bodo ravno tako morali na nek način uveljavljati svoje interese. Tako tisti, ki uporabljate ta diskurz in ta argument, po mojem nimate prav in je ta argument privlečen za lase.
In drugič bi opozoril, ker je prej v prejšnji diskusiji in še eni predprejšnji bilo 23-krat omenjeno Upravno sodišče. Zdaj pa vam pravim, imejte vi enake vatle. Če opozarjate, da Državni zbor in člani Odbora za lokalno samoupravo niso upoštevali razsodbe Upravnega sodišča, potem si naj največja opozicijska stranka SDS ogleda svoje spletne strani in prebere vse izjave, ki ste jih v zadnjih dneh izrekli na izrek in razsodbo Upravnega sodišča v zvezi z imenovanjem direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Če boste imeli isti vatel, potem boste videli, da se morate ugrizniti v jezik in seveda nekatera
stališča, ocene in mnenja spremeniti - o tem, kar ste danes govorili. Kajti, gre za razsojanje in odnos do istega sodišča.
Sam pa menim, da je prišel čas, da s tega teritorialnega in funkcionalnega, predvsem funkcionalnega vidika zaključimo to fazo reforme lokalne samouprave, da jo končamo, kajti očitno smo že prišli v fazo, ko samoustanavljanje teh manjših občin po mojem skromnem mnenju prej razvoju nekaterih območij v Sloveniji škoduje, ne pa koristi. In tisti, ki govorite o ustanavljanju pokrajin, moram povedati, da vedno večje drobljene Slovenije na vedno večje število občin otežuje in bo oteževalo ustanavljanje pokrajin oziroma pokrajinizacij o Slovenije. Spomnite se, v lanskem letu spomladi, ko so se občine odzivale na takratno varianto 14-ih pokrajin v Sloveniji, kako so na to reagirali sveti občin, kako so reagirali župani in tako dalje. Če bomo upoštevali njihova mnenja in stališča, kot so takrat, potem mi do teh pokrajin nikoli ne bomo prišli. In če bomo še bolj drobili, potem bomo še težje prišli do teh pokrajin.
Ker ste pa vsi govorili o 13. in 13.a členu. Moje mnenje je, ko sem prej rekel, da smo "politično kvačkali" v preteklih 15-ih letih v zvezi z reformo lokalne samouprave, moram reči, da smo prvi presedan naredili takrat, ko smo ustanovili nekaj čez 80 občin, in od takrat naprej smo začeli, bom uporabil to besedo, kršiti določbo 13. in 13.a člena o lokalni samoupravi. Takrat je bil začetek, in danes imajo lahko vsi tisti argument - dogaja se tistim, ki imajo nove pobude za ustanovitev občin, da se jim dela krivica. Seveda, ker je bila prva krivica narejena drugim leta 1994 še ne, ampak 1996, 1998 in definitivno 1997 takrat, ko je šlo za volitve 1998. Takrat so bile storjene prve krivice in to se ponavlja. In da vam preberem 13.a člen, ko vsi o njem govorite. Dva dela ima ta člen, in v prvem delu v prvem odstavku: "Ob ustanovitvi ima lahko občina manj kot 5 tisoč prebivalcev, če gre za ustanovitev nove občine z združitvijo dveh ali več manjših občin." In drugi odstavek: "Zaradi geografskih, obmejnih narodnostnih, zgodovinskih in gospodarskih razlogov se lahko izjemoma ustanovi občina z manj kot 5 tisoč prebivalci oziroma 2 tisoč." In zdaj vam povem, tukaj, ne samo pri teh, tudi v preteklih letih - kaj pa so bili tisti osnovni argumenti, elementi tega 13. a člena, ki so argumentirali ustanovitev teh novih občin?
In še za konec. Z drobljenjem Slovenije zaviramo razvoj posameznih predelov Slovenije. Kajti, infrastruktura, ceste, kanalizacija je en del mini razvoja, drugi razvoj, ki pa pomeni, da se mora v Pomurju 27 občin dogovoriti, kaj bodo v prihodnjih 10, 20-ih letih, kakšno vizijo razvoja imajo, se je pa že težje dogovoriti. Mislim, da Pomurje ni edini del Slovenije, kjer se te majhne občine težko o čem dogovorijo.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Vili Rezman. (Ga ni.)
Gospod mag. Franc Žnidaršič.
Gospod Bojan Kontič, izvolite.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Zdaj, v enem delu gre pritrditi opozorilom iz opozicije. Morda bi se komu od nas lahko prikradla na lice rdečica, kajti merila res niso bila ista, ko se je na matičnem delovnem telesu odločalo o razpisu referendumov na posameznih območjih za ustanovitev novih občin. V tem delu imajo opozicijski poslanci, ki na to opozarjajo, vsekakor prav. Žal se je to zgodilo tudi tokrat, in ni nikakršna izjema. V vseh teh letih, ko smo ustanavljali nove občine, se je to, žal, dogajalo. Sam sem trden zagovornik nedrobljenja lokalne samouprave na večje število občin, ker razumem tudi opozorila stroke, da z drobljenjem Slovenije na preveliko število občin povzročamo dodatno centralizacijo države, ker enostavno s temi dejanji tudi onemogočamo prenos posameznih zahtevnejših nalog na občine, ker so občine zelo različne, tako po velikosti, kot po številu prebivalcev. Tako so s tem tudi težave.
Ko govorimo o tem, da spoštujmo proceduro in da v določenem trenutku odločamo samo o tem, ali se razpiše referendum ali ne, ali so izpolnjeni pogoji ali ne, pa sprejmimo odločitev, da se referendum razpiše, pa vprašajmo ljudi, kaj menijo o tem, ali želijo ustanoviti novo občino. Seveda je tu precejšna mera sprenevedanja. Kajti, ko to storimo, je težko stopiti korak nazaj. Kako težko je nekomu, ki se je na referendumu odločil za ustanovitev nove občine, potem te občine dejansko v zakonu ne opredeliti. Se pravi, korak za korakom nas pelje do končnega cilja. Zelo težko je dovoliti tri korake, pri četrtem koraku pa reči, da s temi tremi prej nismo mislili resno.
Kot sem dejal, sam sem nasprotnik dodatni drobitvi Slovenije na nove občine. Dejansko ne pristajam tudi na to, kar je kolega Kumer dobro povedal, pa naj ponovim. Mi smo v preteklosti naredili napake, ampak to ni opravičilo za to, da te napake ponavljamo v nedogled. Naredili smo napako, priznajmo napako in ravnajmo tako, da teh napak ne bomo ponavljali v prihodnje. To je verjetno prava pot, zato je tudi prav, da se danes odločimo tako, da ne ustanavljamo novih občin.
In še nekaj bi želel povedati. Tudi to je bilo že slišano. Nespoštovanje odločitve Upravnega sodišča bi bilo, če ne bi o tem ponovno odločali. Mi bomo ponovno odločali in pri tem nas bo vodila presoja, ali so izpolnjeni kriteriji za ustanovitev občine in s tem dani pogoji za razpis referenduma ali ne. O tem bomo odločali in za to nosili tudi vso odgovornost. Pri tem gre poudariti tudi to, da zakon zelo jasno pravi, da ko ustanavljamo
novo občino in jo izločamo iz dela dosedanje občine, je zelo pomembno ne samo to, da ta nova izpolnjuje pogoje za ustanovitev, ampak da tisti preostali del, ki ostane z izločitvijo tega dela, ki ustanavlja novo občino prav tako izpolnjuje pogoje za obstoj te občine. In na to opozarjajo tudi v tem primeru. In Upravno sodišče v zvezi s predlogom nove občine Dobrova ugotavlja, da ne more preizkusiti, ali je odločitev Državnega zbora zakonita, ker izpodbijani akt nima ustrezne obrazložitve. V prvem delu se sicer govori, da so, vsaj tako pravijo predlagatelji, izpolnjeni pogoji za ustanovitev nove občine, v drugem delu pa se ne pove, ali so izpolnjeni pogoji za del občine, ki pa ostaja kot del stare občine.
Torej, če zaključim, sam bom glasoval tako kot vedno, tudi pri primerih, kjer smo prej razglasili rezultat, sem glasoval proti, ker me vodi osnovno načelo, da je treba ne ponavljati napake, ampak odločati tako, kot zahteva zakon. In izjema je takrat, ko je to res izjema, ko to postane pravilo, to niso več izjeme. Zdaj imamo več izjem, kot je pravil. In mi želimo s tem celo nadaljevati. Glasoval bom tako, da se prepreči nadaljnja drobitev Slovenije na nove občine, pri tem pa tudi sam opozarjam tudi ministra za lokalno samoupravo, pa verjetno izraz, da ga opozarjam ni primeren, tokrat bom uporabil izraz, da ga prosim še zadnjič, ker naslednjič bom pa res opozarjal, da je treba spremeniti Zakon o financiranju občin in ga narediti takšnega, ki bo lokalne skupnosti pozival ali pa vabil k sodelovanju, k povezovanju, k večjim teritorialnim enotam, številčnejšim teritorialnim enotam, ne pa takšnega, kot imamo danes, ki kar kliče po nadaljnji drobitvi lokalnih skupnostih in dejansko pomeni, da tisti, ki ne želi ustanoviti občine, da je v bistvu s tistim nekaj narobe, ker dobi več sredstev, kot jih dobiva v tem primeru znotraj lokalne skupnosti, v kateri živi. Na žalost potem obe lokalni skupnosti dobita več denarja, kot ga pa zdaj dobi ta lokalna skupnost v sedanjem obsegu in po številu prebivalcev. Torej, zakon je treba spremeniti.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani!
Moram reči, da je bilo v predhodnem nastopu nekaj priznanj slabega ravnanja. Bilo je priznano, da se je koalicija šla dvojnih meril. Problem pa je v tem, da so dvojna merila vedno posledica dvojne morale, in to je bilo v zgodovini in je še danes zelo problematično. Tudi ko govorimo o ustanavljanju novih občin, mimo tega ne moremo. Rečeno je bilo s strani enega predhodnih razpravljavcev, da so koalicijski poslanci tu ujetniki, pomislite, ujetniki zakonov in ustave! Potem se ne moremo čuditi,
da so ravnali v preteklosti tako, da je Upravno sodišče v treh primerih spoznalo, da je bilo flagrantno protizakonito ravnanje v parlamentu s strani večine. Da ste flagrantno kršili dve ustavni načeli: o enakosti, po 14. členu, in načelo pravne države. Vedno opozarjamo, da načelo pravne države tej koaliciji ne pomeni ničesar. In ko vas na to opozorimo, rečete, tako kot predsednik Vlade: "So what," - kaj potem, če ne spoštujemo ustave. Zakaj so sedaj tudi v tej zadevi dvojna merila, dvojno ravnanje. Tudi zadnji govornik je priznal, in na odboru je tudi gospod Kampuš povedal: "Saj je vsem jasno, da tisti del neke občine, ki se hoče osamosvojiti, v tem trenutku tudi finančno pride bolje skozi, kot če bi bil znotraj neke skupne občine, pa tudi preostali del." To je dejstvo in to je Zakon o lokalni samoupravi predvidel. Ker imamo vseskozi neprimerne zakone o enakomernem, skladnem razvoju, je skozi ta zakon to edini boj proti centralizaciji in za enakomernejši razvoj.
Seveda, občine so v Sloveniji znale primerno uporabiti in investirati ta denar. In če, kot je prvič Vlada ugotovila, vse te občine izpolnjujejo kriterije, pogoje, se je nedopustno iti dvojnih meril. Zakaj sedaj koalicija ravna še bolj radikalno? Ta denar, ki je za občine po celi Sloveniji, je v nekem drugem zakonu z direktnim jemanjem iz proračuna, z vdorom v proračun namenila gospodu Jankoviču. Zato vsi župani na provinci, ki bodo sebi odrezali denar, svojim občanom, svojim državljanom, glasujejo za to, ker je tako generalni šef, gospod Janković, odločil, da mora v tisto vrečo iti denar. Gospe in gospodje, to je kristalno jasno. Kdo odloča tu, na podlagi česa kršite ustavo in zakone in na podlagi česa potem rečete: "Tudi če kršimo - so what!" Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod Srečko Prijatelj, imate besedo. (Se odrekate.) Gospod mag. Sajovic. (Ga ni.) Gospod Anton Kampuš. Prosim.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani podpredsednik, spoštovani minister gospod Gjerkeš s sodelavci, kolegice in kolegi. Tudi jaz moram priznati, da nisem naklonjen drobitvam občin še naprej. Je pa res, da bi danes lahko rekel, da imamo dobre in slabe občine, ampak ne bom si dovolil reči tega, kar bi me nekdo rad za jezik potegnil, da bi rekel, da imamo dobre samo manjše ali pa dobre samo večje. Ne! Cela mešanica je tukaj in se ne bi mogel opredeliti do potankosti. Je pa res, da je zakon o lokalni samoupravi slab in v tem trenutku spodbuja ustanavljanje novih občin. Zakon se v kratkem, vem, da je to že v pripravi, mora modernizirati in uskladiti s popravki, ki bodo prinesli tezo o združevanju občin, kar je seveda interes. Bom navedel potem kar nekaj praktičnih doživetij, ki bodo seveda to dokazali. V tem
trenutku imamo en svetel primer, in sicer inšpekcijsko redarsko službo, ki jo sofinancira država v 50%, in poglejte, kaj se je zgodilo. V vseh občinah so pristopili k temu in seveda to je tista formula po kateri mislim, da je treba delovati naprej. Imamo seveda tudi lep vzor razvojnih agencij, ki na nek način skrbijo za večje število občin skupaj. Tam so tudi uspešni. Tam so uspešni! Imamo tudi nekaj dobrih ali pa svetlih primerov, ko imajo skupne projekte, ampak velikokrat se tudi govori o tem, o teh primerih, kako je v Franciji, kako je Italiji, kako je v Avstriji in tako naprej. Jaz sem sosed Avstrijcev in vam bom na kratko povedal, kako je .../Opozorilni znak za konec razprave./... Pol minute. Bom povedal potem samo tiste male primere.
V	Pomurju je najslabše, da imamo veliko razdrobljenost občin. 27 nas je. Zelo težko je doseči s temi sedemindvajsetimi župani skupni imenovalec, da se gremo skupni projekt. Poglejte, kaj se je zgodilo. Imamo regijsko knjižnico. Tožbe so bile vložene, ker nekateri niso razumeli, niso imeli finančnih sredstev, da bi tudi to financirali. Saj to so take anomalije, ki jih je na nek način treba odpraviti. Ja, ker mi je zmanjkalo časa, .../Izklopljen mikrofon./...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Milan Gumzar.
MILAN GUMZAR: Hvala za besedo.
Moram uvodoma povedati dve stvari oziroma nekaj več. Predvsem to, da je bilo danes v tem zboru rečeno, da pravzaprav podpiramo samo tiste občine, ki so bile vložene s strani koalicijskih poslancev. Jaz sicer sem koalicijski poslanec, ampak moja občina ni šla skozi to proceduro. Mogoče zaradi tega, da se imenuje Dobrovo, ne imenuje se niti Ankaran in seveda tudi ne Mirna. Res pa je, da imam pa pred seboj sodbo Ustavnega sodišča, v katero je pravzaprav napisalo naslednje: "Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep Državnega zbora z dne 25. 9. 2009 v ugotovitvi, da predlog za začetek postopka za ustanovitev občine Dobrova z izločitvijo dela območja iz občine Dobrova-Polhov Gradec ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine odpravi in se na tem delu zadeva vrne tožeči stranki v ponovno odločanje."
V	obrazložitvi v nadaljevanju seveda piše vse, kar je bilo prav in kar ni bilo prav. In na koncu so seveda tudi zapisali: "Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pred tem pa je vezan na pravno stališče sodišča, kar zadeva vodenje postopka" - in tako naprej. Seveda, če mi danes obravnavamo pravni akt, s katerim bomo ponovno izpodbijali zadevo, da to območje ne izpolnjuje pogojev, bom v obrazložitvi s tem na nek način zadovoljen. V vsakem primeru pa seveda, kolegice in kolegi, bo moj naslednji korak naslednji. Po sprejetju enakega
sklepa, ki je bil izdan pred mesecem pa pol, bom naredil enak korak. To pa pomeni, ponovno bom šel na Upravno sodišče. Upravno sodišče bo odločilo in ponovno seveda bomo mi imeli v Državnem zboru to diskusijo. Zato, kolegice in kolegi, predlagam, da tisti, ki ste glasovali za sklep o Ankaranu, Mirni in mogoče tudi kdaj prej o kakšni drugi občini, danes pritisnete tipko za to, da to območje izpolnjuje pogoje in se pravzaprav izognemo vsaki nadaljnji obravnavi.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospa Alenka Jeraj.
ALENKA JERAJ: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!
Nekoč, pred časom sem že na tem mestu oziroma tam, malo drugje, govorila o tem, kaj pomenijo nove občine za tiste majhne kraje, odročne, ki so bili del velikih občin, ki pa so namenjale denar predvsem v svoje centre in jih manjši kraji in zaselki niso preveč zanimali. Takrat sem tudi povedala, da se v moji občini, iz katere prihajam, v občini Ig, nismo odločili za svojo občino takrat, ko smo bili o tem vprašani, pa smo jo kljub temu dobili, ker je tako odločil Državni zbor. In če bi danes ponovno naredili tako anketo v naši občini, sem prepričana, da bi se pa tokrat vsi odločili za občino Ig ponovno. Namreč, v času od ustanovitve, od leta 1995, se je naredilo toliko, kot se prej ni v nekaj desetletjih, pa očitno z bistveno manj denarja. Ker kadar je odločanje o tem, kam bo denar šel, bližje ljudem, takrat se ponavadi sprejmejo bolj racionalne odločitve. Kajti je velika razlika, ali sedi župan nekje v Ljubljani, pa nobeden do njega praktično more, ali pa sedi na občini na Igu in ga vsak dan ljudje srečajo v trgovini in vsepovsod in ga povprašajo o tistem, kar jim ni prav, kar bi predlagali in kar bi si želeli. In tako se je zgodilo v Sloveniji v vseh ali pa v večini občin od teh, ki jih navajate - 210 občin imamo in zakaj jih toliko potrebujemo. Naša poslanska skupina, pa tudi prejšnja vlada, hodimo po terenu, gremo na ogled v te občine in ugotavljamo ogromen napredek in tudi občine same pravijo, da so ogromno naredile s tistimi sredstvi, ki jih imajo. Zato, ker jih bolj racionalno porabljajo, kot jih je v našem primeru nekdanja občina Ljubljana-Vič-Rudnik. In v Ljubljani seveda vse imamo, na Igu pa danes delamo kanalizacijo, ki so jo v Ljubljani že zdavnaj imeli, pa še mnogo drugih stvari. Ampak kot rečeno, centra ne zanima tam en zaselek s 1500 ljudmi, pa še kakšna manjša vas, ki to do ustanovitve občine, recimo, ena vas pri nas niti vode ni imela.
Zato bom vedno podprla tiste predloge za občine, ki izpolnjujejo osnovne pogoje, ki smo jih dali v zakon, in kolega nasproti je rekel, da smo naredili napake, zdaj jih pa ne bomo več. To je zelo krivično do ljudi. Naredili smo napake in smo dovolili občino nekaterim državljankam in državljanom, zdaj pa ne
bomo več delali napak in ne bomo drugim državljankam in državljanom tega dovolili. To je precej lahkotno razmišljanje in operiranje takole, odslej pa ne bomo delali napake.
Mislim, da vsem tistim, ki si želijo svojo občino, ki se za to celo odločijo na referendumu, smo dolžni to omogočiti in razlagati o tem, da bodo občine bankrotirale - mene bolj skrbi, da bo država bankrotirala ob takem vodenju, ampak zdaj smo pri drugi temi.
To, da ta Vlada ali pa ta vladna koalicija ne zaupa ljudem, da vedo, kaj rabijo in kaj si želijo, je, ne vem, sprenevedanje ali kaj naj rečem, v državi, kjer pravimo, da ima oblast ljudstvo, ampak bog ne daj, da bi jih vprašali, ali hočejo svojo občino ali je nočejo. Tako bom podprla vse tiste predloge, ki so pozitivni pri vseh tistih občinah, ki dejansko s številom prebivalcev in z drugimi zahtevami izpolnjujejo zakonske pogoje in mislim, da je to pravilna pot.
To, da pa nekateri razmišljate o združevanju občin; mi smo v prejšnjem mandatu zelo daleč pripeljali postopek ustanovitve pokrajin. Strinjam se, da so nekateri projekti ali pa nekatere stvari, ki obsegajo večji del, kot pa so, recimo, naše manjše občine in se je treba dogovarjati, da se na določene stvari pripravljamo skupaj. Tudi za mnogo evropskega denarja se ne da kandidirati z majhnimi občinami, ampak se morajo občine povezovati pri določenih projektih, ampak saj ste tudi te zavrnili, tako da tudi tukaj očitno ne mislite zelo resno. Ampak mi smo v prejšnjem mandatu zelo daleč pripeljali projekt ustanovitve pokrajin in mislim, da je to tista prava rešitev. Mi bomo še vedno potrebovali majhne občine, da bodo reševale manjše probleme in manjše stvari, ki so v nekem določenem okolju, s 5 tisoč, 6 tisoč, 3 tisoč prebivalci, medtem ko bomo pa morali ustanoviti pokrajine za to, da bomo urejali tiste stvari, ki obsegajo malo večje območje in ki tudi zahtevajo večje število prebivalcev, da se stvari sploh lahko izvedejo.
Sama sem članica tudi Odbora za notranjo politiko, tam se pogovarjamo o sodnikih in kako odločajo na prvi stopnji, potem gre zadeva na drugo stopnjo in druga stopnja ugotovi, da nekaj ni bilo v redu, zadevo vrne na prvo stopnjo in ta mora ponovno odločiti. Točno to nam je naložilo Upravno sodišče, da ponovno odločamo o postopku za ustanovitev občine Dobrova z izločitvijo dela območja iz občine Dobrova - Polhov Gradec. In vi o tem ne želite razpravljati oziroma vas to ne zanima, da ste ob napaki, ki ste jo naredili, dobili popravni izpit. Torej, da lahko zdaj naredite drugače in naredite prav. Ampak tega ne želite narediti, zato moram reči, da vas ne razumem in soglašam s tem, kar je povedal naš vodja poslanske skupine, da bi moral biti že samo sklep drugačen in dajte malo zaupati ljudstvu, da ve, kaj hoče in kaj potrebuje.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Milan Čadež.
MILAN ČADEŽ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Mislim, da je ta naša druga točka precej obširna in je bilo malo besed slišati o konkretni občini Dobrova - Polhov Gradec oziroma o pobudi dela občine po izločitvi.
Veliko je bilo dileme v to smer, kakšne so manjše občine, kako so uspešne in kot je že moja kolegica poslanka povedala, Poslanska skupina SDS obiskuje teren. Bili smo v začetku meseca v Halozah. V osnovni šoli so nas učili, da so Haloze zaostale, da je tam revščina, sam sem se v začetku meseca prepričal, da temu ni tako. Haloze, razdeljene v manjše občine, so po domače rečeno, hudirjevo uspešne. Z enako energijo se gradi, so uspešni na evropskih projektih, prav te majhne občine, kot drugje po Sloveniji, ki jo poslanci Slovenske demokratske stranke obiskujemo.
Če se vrnem konkretno na občino Dobrova - Polhov Gradec, me nekako zmotita ali pa usmerita dopisa Krajevne skupnosti Črni Vrh in Polhov Gradec, da se je celotna občina do zdaj bolj razvijala na delu Dobrave, zdaj pa se ta del želi odcepiti. Po eni strani človek razume, po drugi pa tudi ne.
Konec koncev dajmo možnost našim državljanom, naj se odločijo, mi se pa dajmo zavedati tega, da mi danes ne odločamo o nastanku občin. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala.
Gospod Jože Tanko. (Ga ni.) Želi predstavnik Vlade besedo?
Ker k predlogu sklepa ni bilo vloženih amandmajev oziroma niso bili pravilno vloženi, kot je bilo že prej obrazloženo, bo Državni zbor o predlogu sklepa v skladu s časovnim potekom seje zbora odločal danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 4. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O UGOTOVITVI, DA PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA USTANOVITEV OBČINE FRAM TER ZA DOLOČITEV NJENEGA OBMOČJA NE IZPOLNJUJE POGOJEV ZA USTANOVITEV OBČINE.
Predlog sklepa je v obravnavo Državnemu zboru predložil Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Besedo dajem predstavnici predlagatelja sklepa, podpredsednici odbora gospe Renati Brunskole za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa.
Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 5. seji dne 1. decembra kot matično delovno telo na podlagi sodbe
Upravnega sodišča z dne 5. 11. 2009 ponovno obravnaval predlog za ustanovitev občine Fram predlagatelja poslanca Jožef Jerovška. Odbor je bil seznanjen z vsemi dokumenti iz dosedanjega postopka ustanavljanja te občine, to je z mnenjem občinskega sveta, mnenjem in predlogom Vlade ter sodbo Upravnega sodišča. Vlada Republike Slovenije je v mnenju o predlogih za ustanovitev občin z dne 2. 7. 2009 ocenila, da predlog za ustanovitev občine Fram izpolnjuje pogoje iz 13. in 13.a člena Zakona o lokalni samoupravi. Ob ponovni obravnavi predloga za ustanovitev občine Fram na seji Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dne 1. decembra je Vlada pojasnila, da jo mnenje z dne 2. 7. 2009 zavezuje in načelno ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin, za katere ocenjuje, da niso sposobne uresničevati zakonsko določenih nalog.
Odbor je pri ocenjevanju zakonskih pogojev za ustanovitev občine Fram izhajal iz sodbe Upravnega sodišča, v kateri je navedlo, da odbor in Državni zbor nista upoštevala ugotovitve Vlade, da predlog izpolnjuje zakonske pogoje ter nista podala nasprotne argumentacije oziroma da nasprotna argumentacija ne izhaja iz predloženih gradiv. V razpravi na seji odbora so bili izraženi tako argumenti, ki izhajajo iz sodbe Upravnega sodišča, s strani predlagatelja in nekaterih članov odbora, ki so menili, da predlagano območje za ustanovitev občine Fram izpolnjuje pogoje iz 13. in 13.a člena Zakona o lokalni samoupravi, kar je ugotovila tudi Vlada v svojem mnenju z dne 2. 7. 2009. Večina članov odbora je podprla načelno stališče Vlade, da je proti nadaljnjemu drobljenju občin, ker lokalna samouprava označuje predvsem pravico in sposobnost lokalnih oblasti, da v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist svojega prebivalstva. Na tej določbi temeljita tudi 13. in 13. a člen Zakona o lokalni samoupravi, s katerima so določeni pogoji za ustanovitev občin. Predlagana nova občina bi imela 3.185 prebivalcev, kar bi po mnenju Vlade z vidika načela upravno-organizacijske racionalnosti pomenilo, da bi nastanek še večjega števila razvojno šibkih novih občin povzročil slabitev ekonomske in finančne moči obstoječih občin. Odbor je pri odločanju izhajaj tudi iz stališča Ustavnega sodišča glede razlage zakonskih kriterijev ob upoštevanju enakosti z zgodovinsko primerjalnega stališča, torej, ob upoštevanju istih kriterijev kot ob preteklih odločitvah Državnega zbora o podobni dejanski in pravni podlagi ter ob upoštevanju podobnih odločitev ob obravnavi predlogov na 9. seji Državnega zbora. Dejstvo je, da finančno-gospodarska kriza v sedanjem obdobju vpliva zlasti na poslovanje občin, ki se jim zmanjšujejo prihodki. Po oceni Vlade se bo stanje še poslabševalo, ker se na drugi strani povečujejo izdatki občin zaradi velikega vpliva gospodarske krize na socialne razmere na posameznih območjih Republike Slovenije.
Odbor je glasoval o pozitivnem sklepu, to pomeni, o sklepu, da območje za ustanovitev nove občine Fram izpolnjuje pogoje za novo občino, in ga ni sprejel. Na podlagi sprejete odločitve odbora je bil za sejo Državnega zbora pripravljen sklep o ugotovitvi, da predlog ne izpolnjuje zakonskih pogojev za ustanovitev občine. Sprejeta odločitev odbora pomeni, da je odbor ob spremenjenih gospodarskih in ekonomskih okoliščinah kot predlagatelj odločitve zakonodajalcu izhajal iz odločbe Ustavnega sodišča iz leta 1988 ter njegovega stališča, da lahko zakonodajalec pri oblikovanju mreže občin ob upoštevanju celote vseh z zakonom urejenih meril in njihove vzajemne povezanosti po lastni presoji, upoštevajoč pri tem tudi načelo upravno-organizacijske racionalnosti, oceni pogoje, ki jih mora območje izpolnjevati, da se šteje, da bo občina, ustanovljena na tem območju, sposobna zadovoljevati skupne potrebe in interese prebivalstva ter naloge v skladu z zakonom. Odbor je sprejel tudi sklep, s katerim je predlagal Vladi, da do današnje izredne seje Državnega zbora pripravi dodatno mnenje na podlagi odločb Upravnega sodišča za navedene tri občine.
Odbor je na podlagi soočenja razlogov iz predloga predlagatelja in razloga iz mnenja ocenil, da predlog za ustanovitev občine ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine, in predlaga Državnemu zboru, da predlagano odločitev tudi sprejme.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima gospod Matjaž Zanoškar, v imenu Poslanske skupine DeSUS.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Spoštovani gospod minister. Prav tako, kot je v prejšnji točki, tudi tokrat poslanska skupina v zvezi s sklepom o ugotovitvi, da predlog za začetek postopa za ustanovitev občine Fram ter za določitev njenega območja ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine, tako tudi sedaj Poslanska skupina DeSUS popolnoma soglaša s tem predlaganim sklepom, soglaša tudi z mnenjem matičnega odbora.
Popolnoma enako tudi zaradi tega, ker s predlagano izločitvijo območja bi bilo poseženo v konstitutivne sestavine občine Rače-Fram, torej območij in ime občine v tolikšni meri, da preostali del občine ne bi več izpolnjeval pogojev za občino.
Veliko je danes bilo že razprav, verjetno se bodo te razprave odvijale še naprej, vendar naj v imenu poslanske skupine rečem to, da niti slučajno nismo pričakovali, da bodo te razprave šle na rovaš obračunavanja med velikimi in malimi občinami, niti najmanj nismo pričakovali, da se bo tu prezentiralo, kakšen je razvoj v malih občinah oziroma prvine v večjih občinah, vendar
skupaj tudi s pravnimi vsebinami gledamo na to s tega stališča, da absolutno, še enkrat potrjujem, je treba razmišljati o tem, da se postopek in da se ta proces delitve na male občine ustavi. Ustavimo ga lahko z dobro pripravo zakona o lokalni samoupravi, lahko ga ustavimo tudi na kakšne druge načine in tako bi potem takoj dali na stran ta vprašanja, ki so zelo problematična in včasih tudi čustveno pogojena z razpravljavci in pa z razpravami.
Če še enkrat ponovim. Poslanska skupina DeSUS ima v svoje programu stranke predvideno to, da bomo delovali proti drobljenju na manjše enote, torej na manjše občine. Temu je pogojevalo tudi mnenje, da male občine niso v taki meri sposobne opravljati vseh svojih izjemnih nalog, za katere so dolžne po zakonu o lokalni samoupravi, kaj šele, ko gre za neke prenesene naloge. In tu gre za predvsem za problem tudi črpanja evropskih sredstev, za katere zanesljivo male občine niso toliko usposobljene kot velike, in prihaja do tega, o čemer sem govoril že pri prejšnji točki, da vidimo pojave združevanja nekih malih občin v večje občine, v večje institucije, v ustanavljanje tudi medobčinskih organov, ki opravljajo ta dela za njih in to naj bi bilo tisto vodilo, ki nas bi prepričalo v dejstvo, da je drobljenje na male občine absolutno nepotrebno in s tega stališča tudi nekorektno.
Velikokrat je bilo omenjeno tudi to, da z zmanjšanjem prihodkov občin, te male občine zanesljivo v naslednjih letih, predvsem pa v letu 2011, ko se bo to zmanjšanje prilivov v manjše občine še bolj poznalo, ne bodo sposobne opravljati vseh teh nalog, ki so povezane s socialnimi transferji in zagotavljanju socialne varnosti.
Na koncu naj poudarim še enkrat, da sklep o ugotovitvi za začetek postopka za ustanovitev občine Fram in določitev njenega območja ne izpolnjuje pogoje in je tudi sklep, ki ga bomo v Poslanski skupini DeSUS podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Anton Kampuš v imenu Poslanske skupine SD.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani podpredsednik, spoštovani gospod minister Gjerkeš s sodelavci, spoštovane kolegice in kolegi!
Socialni demokrati nasprotujemo drobitvi občin na še manjše, kot so do sedaj, in, kot smo že danes povedali, ne bomo podprli predlogov za ustanovitev novih občin.
Občina Rače - Fram s svojimi dobrimi 6.500 prebivalci že sedaj ne sodi med velike občine. Sodi pa med tiste občine, ki izpolnjujejo zakonske določitve, kriterije, ki so zapisani v zakonu o lokalni samoupravi. Sedaj bi iz te občine izločili del, ki ima 3.195 prebivalcev. Preostalemu delu ostane 3.333 in dobili bi dve manjši, verjetno šibkejši občini. Poslanska skupina Socialnih demokratov bo glasovala za sklep, da predlog za začetek
postopka za ustanovitev občine Fram ter za določitev njenega območja ne izpolnjuje pogoje za ustanovitev občine.
Ob tem bi rad še pripomnil, da sedanji zakon o lokalni samoupravi in nekdanji zakon o financiranju občin spodbujata ustanavljanje novih občin. Zaradi tega je jasno, da je zakon treba modernizirati, uskladiti in popraviti in v njem doseči cilj o združevanju občin na področjih, ki so povezovalnega tipa, skupnega značaja ter prinašajo pospešen razvoj zaokroženih celovitih področij v Sloveniji. Hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek v imenu Poslanske skupine
SDS.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani gospod minister s sodelavci, kolegice in kolegi!
Sedaj ponovno odločamo o predlogu za ustanovitev občine Fram in izločitvi tega območja iz občine Rače - Fram, dejansko pa odločamo o tem, ali je vladna koalicija pripravljena spoštovati zakonodajo in ustavo ali je vsem državljanom v tej državi pripravljena priznati ustavne pravice.
Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Mariboru, je 28. 10. odločilo, da se odpravi sklep Državnega zbora Republike Slovenije o ugotovitvi, da posamezno območje ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine oziroma za spremembo njenega območja. V tem slučaju gre za sklep, ki se nanaša na predlog za začetek postopka za ustanovitev občine Fram. V zvezi s tem smo v Poslanski skupini SDS veseli, da je sodišče jasno ugotovilo, da je Državni zbor oziroma koalicijska večina s sprejetjem takega člena kršila načelo pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije in prav tako je kršila ustavno načelo enotnosti, enakosti, to je drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije, ki terja enako obravnavanje in preprečuje samovoljo in različno odločanje oblastnih organov v enakih in bistveno podobnih dejanskih razmerah. S tem je sodišče ugotovilo, kakor posebej poudarja, da Državni zbor pri tej odločitvi ni upošteval istih kriterijev kot v preteklih odločitvah v podobni, dejanski in pravni podlagi. V primeru občine Fram je Državni zbor odločil drugače kot na isti seji v pravno identičnem predlogu za ustanovitev občine Mirna, ki jo je predlagal koalicijski poslanec.
Sodišče je presodilo, da je bila odločitev Državnega zbora arbitrarna, saj so državni organi, ki so v postopku ustanavljanja občin v skladu s 14. in 14.a členom Zakona o lokalni samoupravi upravičeni dajati mnenje in predloge glede izpolnjevanja zakonskih pogojev s .../nerazumljivo/... stališča. Ugotavljamo, da se vladne stranke dobro zavedajo nezakonitega ravnanja in tudi
ne skrivajo zavedanja in nasprotovanja boljšim razvojnim možnostim teh območij, ki bi jih ustanovile te občine, in hkrati bi se razvojne možnosti v preostanku teh občin tudi izboljšale. Sedaj je trn v peti ta sedanji zakon o lokalni samoupravi, ki daje zakonske možnosti tem območjem.
Torej v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pričakujemo, da bo odnos do spoštovanja ustave in zakonov danes s strani vladnih poslancev drugačen, kot je bil na Odboru za lokalno samoupravo, zato v poslanski skupini pričakujemo, da bomo sprejeli sklep o razpisu referenduma na koncu. Moram pa poudariti, da Vlada, ki na odboru ni imela svojega mnenja, je sedaj pripravila mnenje, v katerem spreminja svoje mnenje glede na mnenje na predhodni obravnavi v Državnem zboru in poudarja, da preostanek te občine Rače ne bi izpolnjeval pogojev za občino. To seveda ne drži. To je za lase privlečen argument. Rače so zaokrožena enota, izpolnjujejo vse kriterije - prebivalci in vse to - in sem prepričan, da bi obe prihodnji občini imeli boljše rzavojne možnosti in bi bolje delovali. Ne nazadnje ta predlog ni prišel skozi poslanca, skozi mene, ampak je krajevna skupnost se obrnila name, da sem ta predlog vložil, in mislim, da funkcionarji v krajevni skupnosti, ljudje poznajo delovanje sedanje občine in vedo tudi glede na okoliške primere, kaj lahko pričakujejo.
Torej, ne strinjam se z negativnim stališčem Vlade do predloga, da območje ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine in bomo glasovali proti takemu predlogu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa.
Končali smo predstavitveo stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev o predlogu sklepa v celoti.
Besedo ima gospod Franc Pukšič. (Ga ni.) Besedo ima gospod Miran Jerič. (Tudi ne.) Gospod Rudolf Petan. Prosim.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani!
Jaz bom sicer govoril o tem sklepu za to občino, vendar bi pa najprej želel povedati nekaj splošnih besed, ki bodo veljale tudi za naslednjo točko, pa tudi za predhodno.
V tem parlamentu večkrat slišimo s strani vladajočih strank ob zahtevi, da skličemo izredno sejo in razpravljamo o določenem problemu, da zapravljamo davkoplačevalski denar. To seveda ni res, to sami veste. Ampak, to, kar pa danes počenjamo, ta današnja seja pa je zato, ker ste vi zakomplicirali zadevo in ker niste imeli enakih kriterijev. To sejo imamo čisto po nepotrebnem, zato ker ste imeli različne kriterije za različne predloge. Ne razumem, kako ste lahko nekatere predloge na prejšnji seji, ko smo obravnavali predloge za ustanovitev novih občin, ene zavrnili, ene pa potrdili, in to paketno. In v tistem
paketu, ki ste ga potrdili, ste imeli predlog, ki ne izpolnjuje pogojev, in predloge, ki izpolnjujejo pogoje. V drugem paketu, ki ste ga zavrnili, so pa bili večinoma predlogi, ki izpolnjujejo pogoje. In to, da ste podprli ta predlog, ste kar poklicali, da se predlagatelji pritožijo na Upravno sodišče in smo že vnaprej vedeli, kaj se bo zgodilo - da bo pritožba uspela. Zato ker to je pomenilo neenak pristop, neenako obravnavanje pred zakonom. Pred zakonom morajo biti vsi predlogi enaki, tako kot ljudje. Imeli ste različne kriterije glede na to, kdo je bil predlagatelj. In ta današnja seja je tipičen primer tega, ko je Upravno sodišče moralo povedati, da vsi predlogi, ali vsi predlagatelji, ali vsi ljudje niso enaki pred zakonom, zato ker ste vi tako odločali.
Še nekaj bi želel povedati, to ni zadnja seja na to temo. Še ena seja bo, v osmih dneh bo morala biti izredna seja, zato ker eden od teh predlogov je predlog za občino Loče, to je občina, katere predlagatelj sem bil jaz, nisem bil iniciator, bil sem pa predlagatelj. In iniciativni odbor me je zadolžil za to, da se pritožim na Upravno sodišče in Upravno sodišče je odločilo in lahko vam povem, da je odločilo v prid pritožitelju, to se pravi, meni.
Se pravi, iniciativni odbor, ki stoji zadaj, je imel prav, vi pa ste dokazali, da ste uporabljali različne kriterije. To se pravi, v osmih dneh se bomo še enkrat sestajali. Jaz ne morem povedati, če bo to edini predlog, ker ne vem, koliko se jih je pritožilo, vendar vem, da predlog, ki sem ga sam podal in se pritožil na Upravno sodišče, bomo morali obravnavati v enaki vsebini kot danes te tri. In še enkrat se bomo morali sestajati, ali bo treba še enkrat, tega ne vem, vem pa in vam tudi povem, da to se zgodi, če nimaš enakih kriterijev. Lahko bi zavrnili vse predloge, tudi če bi imeli katere pogoje, ampak bil bi kriterij: ne odobravamo več delitev na manjše občine, tako kot ste nekateri povedali. Naša stranka, ne moja ampak tisti, ki ste govorili že pred menoj, ste rekli, naša stranka ne podpira delitev občin, pa ni res, če ste pa podprli predlog, da se ustanovijo nove občine. Ene - ja, druge pa ne. To se pravi, to je dvoličnost. Potem bi morali vse zavrniti na prejšnji seji ali pa vse spustiti skozi, potem bi imeli tudi enake kriterije.
Soglašam s tem, da odločitev v občinah je politična odločitev, zato bi seveda lahko rekli, da bomo vse predloge za nadaljnjo delitev Slovenije zavrnili in nihče vam ne bi mogel kaj dosti očitati, zato ker bi imeli kriterije. Vaše politično stališče je, da manjše občine ne smejo nastajati, da ste proti temu in vi bi se držali tega kriterija. S tistim glasovanjem pa ste dokazali, da to ni tako; da je eno v besedah, drugo je pa v dejanjih. In posledica tega dejanja je ta, da se mi danes moramo sestajati in razpravljati o treh predlogih, ponovno odločati. Sem vam pa povedal, da v roku osmih dneh bomo morali zaradi vaše
odločitve se še vsaj enkrat sestati; in to za predlog za občino Loče, ki zadostuje kriterijem za nastanek nove občine, ima pogoje, pa je bila zavrnjena. In zaradi tega se bomo morali še enkrat sestajati kar se mi zdi neodgovorno.
Pred zakonom seveda moramo biti vsi enaki, treba je spoštovati zakon, če pa že kaj škriplje, potem pa vsaj moramo imeti enak kriterij. In če imamo enak kriterij, tudi če z zakonom malce škriplje ali pa je nekje na meji, vedno lahko rečemo, da smo imeli iste kriterije, iste metre za vse. V tem primeru pa ni tako in ker to ni tako, bom seveda podprl ali pa bom glasoval drugače, kot je predvidel ali predlagal Odbor za lokalno samoupravo. Za tiste predloge, ki imajo pogoje za nastanek nove občine, za tiste bom glasoval drugače, kot je predlagal odbor, tako kot menim, da je prav, da ljudem, ki so predlagali nastanek nove občine, če imajo pogoje, bom podprl njihov predlog. Zato ker drugih kriterijev enostavno ni, meter, ki si ga je postavila v temu trenutku vladajoča večina, ni za vse enak, za ene je krajši, za druge daljši, za ene sploh obstaja, za druge pa ne obstaja. Meni je žal, da je do tega prišlo, in mi je tudi žal, da se bomo morali še enkrat sestati za občino Loče. Takrat bom pa govoril še konkretno o tistem predlogu in o tisti občini, ki po sedanji zakonodaji, ki ima pogoje za nastanek ali pa za ustanovitev nove občine. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Matevž Frangež. Prosim.
MATEVŽ FRANGEŽ: Najlepša hvala za besedo, gospod podpredsednik.
Meni se ob tej razpravi seveda odpre vprašanje o konceptu naše skupne politike. V izhodišču tega koncepta imam pred očmi izzive, pred katerimi stojimo kot nacija, kot skupnost, tudi kot Evropa in svet. In vprašanje, ali smo danes za te izzive, ki so v mnogočem strateške narave, nekateri pa utegnejo biti celo usodni, organizirani na način, da ta naša organizacija, naš dogovor o tem, kako funkcioniramo v tej skupnosti, jamči za to, da na najbolj optimalen način, najbolj racionalen način dosežemo svoje cilje. In o tem se premalo sprašujemo tudi kot država.
Mi smo v procesu zadnjih dvajsetih let razdrobili to Slovenijo in posledično tudi povečali breme javnega financiranja te razdrobljenosti. Ampak to ni edini problem! Razdrobljenost šibi tudi razvojno kapaciteto. Strinjam se s tistimi v opoziciji, ki pravijo, da so male občine dober model učinkovitega razvoja. Poznam vrsto malih občin, ki se zelo dobro razvijajo. Problem je v tem, da je to del tiste protiurbane politike, ki jo v tej državi gojimo predolgo, in ki stavi na razvoj razpršenih območij na škodo velikih urbanih središč. To draži našo skupno infrastrukturo, to drobi naše sposobnosti, da ljudem, našim
državljankam in državljanom, občankam in občanom zagotovimo kakovostne javne storitve in da na racionalen in učinkovit način načrtujemo razvoj naše skupnosti. In v tem, ko smo soočeni z izjemnimi izidi, ko vemo, da moramo rapidno povečati konkurenčnost naše ekonomije, ko vemo, da moramo odgovoriti na zahtevna vprašanja o tem, kako bomo racionalizirali javni sektor v državi, ko govorimo o tem, da bomo ljudem, delavkam in delavcem v tej državi, kot si gotovo vsi želimo, zagotovili večjo blaginjo in več varnosti, so to vprašanja, ki ne dovoljujejo nadaljevanja tovrstne drobnjakarske politike. Danes tacamo na mestu zaradi tega, ker smo predolgo priče temu, da se tudi kot Državni zbor v veliki meri usmerjamo na teme, ki nimajo prednosti in klica časa in ki ne zaslužijo tolikšne pozornosti, kot jim jo v tem političnem prostoru posvečamo. Pred nami je torej vprašanje, na kakšen način se bomo v prihodnje organizirali za to, da bomo dosegli tisto, kar so naši skupni interesi.
Naj povem, da sem v tem konkretnem primeru bil nagovorjen s strani krajank in krajanov Frama, v njihovi iskreni želji, da pridejo do svoje občine. Tisto, kar jih pri tem žene, je morda utemeljen očitek, da se del sedanje občine Rače-Fram razvija hitreje kot drugi, da se vsa pozornost namenja Račam, zelo malo pa Framu. In to so resna vprašanja, o katerih moramo premišljati ob tovrstnih zahtevah in se vprašati, na kakšen način bomo v našo zakonodajo, v naš sistem vgradili mehanizme, ki bodo zagotovili ne samo skladnega razvoja Slovenije, ampak tudi skladen razvoj občin. Če bi se ta občina razvijala dovolj skladno, verjetno danes ne bi bili soočeni s to gotovo legitimno zahtevo.
V teh dneh spremljamo dinamično javno razpravo, ki je sledila sobotnim demonstracijam in gotovo legitimni zahtevi slovenskih sindikatov, slovenskih delavk in delavce po tem, da se v državi dvigne minimalna plača. Če želimo to doseči, in jaz sem tej zahtevi absolutno naklonjen, se moramo vprašati, na kakšen način bomo breme te države in breme javnega sektorja zmanjševali zato, da bo več manevrskega prostora ostalo za to, da bo ljudem od njihovega dela in njihove plače ostalo več. Ne govorim o votli državi, govorim pa o tem, da moramo premisliti o tem, na kakšen način bomo optimizirali izvajanje javnih storitev, tako da bo ljudem zagotovljena najboljša možna kakovost in dostopnost javnih storitev ob najnižji možni ceni. Eno od teh vprašanj je gotovo vezano tudi na slovenske lokalne skupnosti. Mnenja sem, da je slovenskih občin preveč in da moramo v tem mandatu odgovoriti na izziv, kako bomo zmanjšali število slovenskih občin. V javnem sektorju nas čaka še kar nekaj izzivov, kako bomo racionalizirali, naredili sistem bolj transparenten, da bomo vedeli, da javna sredstva gredo za namen, za katerega so namenjena in da jih gre natanko toliko, kolikor jih je treba za to, da dosegamo želeni učinek. In končno, tisto, kar pričakujem,
je tudi to, da bomo tudi v Državnem zboru odprli vprašanje o tem, da enkrat dobimo vitek, a visoko motiviran javni sektor in torej tudi posežemo v vprašanje števila zaposlenih v tem javnem sektorju. To si sam želim. Tega še ni v vladnih dokumentih, razen zmanjšanja, kot ga je kot cilj opredelila vlada, vendar mislim, da je to tisto, o čemer se moramo začeti pogovarjati.
Na zahtevo krajank in krajanov Frama, gledam torej z razumevanjem tako, kot razumem ambicijo vseh ostalih skupnosti v tej državi, ki si želijo samostojno odločati o tem, na kakšen način bodo uredili svoje skupno življenje. Mislim pa, da je čas v katerem živimo, poln izzivov, ki morajo predstavljati prednost, zato ambicij po novih občinah tudi tokrat ne bom podprl.
Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Besedo ima gospod Srečko Prijatelj - se odpovedujete.
Gospod Anton Kampuš.
ANTON KAMPUŠ: Spoštovani podpredsednik, hvala.
Ker mi je prej zmanjkalo časa, bom poskušal nadaljevati, in sicer tam, kjer sem končal pred nekaj minutami. Torej, nekaj primerov iz Pomurja, kjer imamo 27 občin, bom podal. Seveda je res, kot pravim, da je zelo težko dobiti skupni imenovalec pri 27 županih, predvsem s tega vidika, ker nekateri imajo druge interese, kot bom zdaj navedel primer. Eni imajo interes zgraditi nogometni stadion s tribuno, potem pa se zgodi, kot se je zgodilo pri nas, da nimajo za sofinancerski delež za vodo Pomurje, ki je strateškega pomena in zato občine same poskrbimo za to. Imamo tudi primere, ko sem prej že rekel, imamo regijsko knjižnico, ki smo jo skupaj zgradili in je treba s tožbo izterjati v nekaterih občinah sofinancerski delež. Danes smo na mizo dobili, poglejte si ga, porevizijsko poročilo. Porevizijsko poročilo, iz katerega je "de facto" razvidno, da se tudi male občine trudijo, da bi želele z vsemi sredstvi čim večji razvoj, ampak ne gre. Ampak ne gre, ker je 1000 občanov, 2000, nekateri so tudi s 700 in ne morejo niti slučajno ne slediti tempu razvoja, ki bi mu morali, če bi želeli zastopati stališče, da občina mora zagotavljati tehnološki razvoj, črpanje sredstev. Ali se sploh zavedajo nekateri, da je pri črpanju sredstev znotraj našega prostora, ki zajema čezmejno sodelovanje, evropska sredstva in tako naprej, je prišlo tako daleč, da se nekatere občine pogovarjajo o čim manjšem sofinancerskem deležu. To pa pomeni, da startajo na tiste projekte, kjer je treba s strani občine zagotoviti samo 15% sredstev. Tako daleč so prišle nekatere občine in nekatere razvojne agencije! Seveda, drugi tega ne zmorejo, ker niso vešči, nimajo strokovnih služb in tako naprej. Se ne pogovarjamo o tem, da ni slučajno mogoče, da bi manjšim občinam seveda zagotovila
finančna sredstva za gasilno napravo, za knjižnico, muzej in ne vem kaj še vse drugega. Če bi na kratko rezimiral to, kar sem povedal, je seveda jasno, da so sedanje številne občine posledice nespoštovanj a Zakona o lokalni samoupravi, ki je seveda predpisoval pogoje, da pa so seveda občine se ustanavljale brez teh kriterijev.
Prej sem že navedel, da zaradi tega, da je lažje razumeti, ker velikokrat kolegi primerjajo različne države, kako je drugje urejeno, kot na primer v Franciji, Italiji, v Avstriji in tako naprej. Sem sosed Avstrijcev in vam lahko jasno in glasno povem, da tam občine skrbijo izključno za te tri, štiri, pet področij, in sicer za društva, za šport, za druženje, za govore na pogrebih in tako kot naše krajevne skupnosti. Tam seveda imajo okraje, okraje, ki skrbijo za komunalne odpadke, cestno infrastrukturo, kompletno razvojno politiko z razpisi vred, čezmejno sodelovanje, za gospodarsko, turistično, kmetijsko področje, izobraževanje, kulturo, šolstvo, predšolsko vzgojo in tako naprej. Torej to je popolnoma nekaj drugega kot pri nas. Seveda te zadeve mešati, potem pridemo do tega - in še enkrat upam trditi -, da verjetno vlagajo župani v manjših občinah pa tudi v kakšni drugi veliko truda, ampak seveda glede na omejena sredstva - to ni mogoče.
Danes bi se odzval na koncu svoje razprave tudi na račun tega, ker je bilo precej kritik izrečenih na račun neustanavlj anj a ali pa zmožnosti, da nismo ustanovili pokrajin. Tako moram reči, seveda, spoštovana bivša koalicija, niste jih ustanovili, ker če bi jih ustanovili, bi jih seveda imeli. Kaj hočem drugega reči? Saj to je poenostavljena oblika rečena, ampak je pa resnična. Hvala. .../Oglašanje iz klopi./...
PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Prosim, nisem dal še nobenemu besede. Gospod Vili Rezman. (Ga ni.) Gospod mag. Franc Žnidaršič. (Tudi ne.) Gospod Marijan Pojbič. (Tudi ne.) Gospa Darja Lavtižar Bebler. Izvolite.
DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.
Dejstvo je, da od leta 1990 naprej od izvolitve takratne skupščine, smo se lotili reforme lokalne samouprave v Sloveniji. Dejstvo je, da od takrat naprej smo pri tem naredili in delali številne napake. Startali smo v nostalgiji, kako je včasih bilo vse bolje, ko smo imeli veliko število občin, tako rekoč v vsaki fari svojo občino, pa se je potem izkazalo, da nismo kos tej nalogi. Po eni strani smo se zavezali Evropski listini lokalne samouprave, smo jo tudi ratificirali, ampak ves čas smo jo tudi kršili. In naj pošteno povem, da v vseh koalicijah od leta 1990 naprej do danes so bile na tem področju storjene napake, da se je zakon kršil in da je nemalokrat oziroma največkrat temu botrovalo
razne sorte politikantstvo. Sedaj pa mislim, da smo se v vseh teh letih vendarle marsičesa naučili in da naposled lahko ugotovimo samo eno: da je treba Zakon o lokalni samoupravi spremeniti, izboljšati, dopolniti in prav tako še posebej Zakon o financiranju občin. Kajti, v tem zakonu tiči veliko vzvodov, zakaj smo tudi skozi to 20-letno zgodovino šli v postopke drobljenja Slovenije z vse večjim številom občin.
Danes je bilo tukaj slišati, da nobena občina do sedaj ni bankrotirala, še posebej ne majhna. Seveda ni, ker, kot vemo, je temeljno načelo, ki po naši in ustavi in zakonu velja, da se občine financirajo iz lastnih virov - to je temeljno načelo -, takoj v drugem odstavku pa je tako v ustavi kakor tudi v Zakonu o lokalni samoupravi določeno, da v primeru, če te občine zaradi gospodarskih razmer tega niso sposobne, pa mora sredstva za zagotavljanje in uresničevanje lokalne samouprave poskrbeti država. To, kar je bilo sprva določeno kot izjema, je seveda postalo pravilo. O tem je že govoril moj kolega Bojan Kontič. Jaz ne vidim drugega kot to, da je sedaj idealna situacija, ko imamo v pripravi zakon o pokrajinah oziroma pokrajinizacijo Slovenije, da moramo vzporedno pripravljati in razmišljati tudi o spremembah tako zakona o lokalni samoupravi kot še posebej zakona o financiranju občin.
Spomnim se, da je bilo približno pred šestimi leti v okviru kongresa lokalnih in regionalnih oblasti, ki deluje v okviru Sveta Evrope, posebej preučevano, kako se v Sloveniji uresničuje pravica do lokalne samouprave. In takrat je bilo v tistem poročilu nedvoumno izrečeno, da je za Slovenijo tipično to, da ima preveliko število premajhnih občin, ki niso sposobne, da bi se financirale iz lastnih virov. In v priporočilih na koncu tega poročila je bilo nedvoumno povedano, da bi morala Slovenija poskrbeti za spodbude, da bi se tako neučinkovite majhne občine poskušale združevati. Te spodbude pa so najbolj učinkovite takrat, ko so finančne narave. Mislim, da smo zdaj na tisti točki, ko bi morali o teh finančnih spodbudah razmišljati.
Je pa res, kot je prej rekla kolegica Jerajeva, ki pozdravlja dejstvo, da imamo majhne občine, govorila je o Igu in zaselkih ob njem, da ljudje že vedo, kaj potrebujejo. Ljudje seveda vedo, kaj potrebujejo, ampak po drugi strani je treba tudi vedeti, kako bomo to financirali. In ravno zato je treba najti ustrezne modele, ki bodo omogočili, da se bodo občine lahko financirale iz lastnih virov in da bodo finančno samozadostne. Nedvomno pa je, ko govorimo o lokalni samoupravi, govorimo tudi o posebni košari človekovih pravic. Zato je nemara tudi tako zelo težko urejati ta vprašanja.
Zadnjič sem glasovala za to, da se razpiše referendum v Ankaranu, zato ker sem menila, da je prav, da ljudje imajo priložnost se izreči o tem, ali želijo lastno občino ali ne.
Vedeti pa je treba, da je to samo en podatek, samo ena relevantna informacija, ki šele potem v sklopu tudi drugih pogojev, ki se zahtevajo v Zakonu o lokalni samoupravi, pomenijo osnovo in možnost za ustanovitev lastne občine.
Kot rečeno, mislim, da smo zdaj že v tej praksi 20 let prišli do nekih spoznanj in da je nedvomno napočil trenutek, ko se je treba lotiti celovite spremembe zakonodaje, o kateri danes govorimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Anton Anderlič. (Ne bo razpravljal.) Gospod Mirko Brulc, izvolite.
MIRKO BRULC: Hvala lepa.
Uvodoma naj povem, da sem že doslej glasoval proti delitvi občin, ker mislim, da je tako tudi prav.
Današnje razloge - recimo, konkretno za občino Fram, zakaj naj bi postala nova občina, je razlaga taka: mislim, da bi bilo bolje, ravninski del naj se loči od hribovitega in tako dalje. Pa to niso nobeni argumenti! To se šalimo in mečemo take floskule, kajti življenje je popolnoma drugačno.
Kot že rečeno, zakon o lokalni samoupravi je zastarel in ga je nujno treba popraviti. Imamo 110 občin, ki ne izpolnjujejo pogojev. Vprašam se, ali to pomeni, da gremo zdaj še naprej in ne ustavimo tega vlaka ustanavljanja novih občin, ali pa je enkrat treba reči, zdaj bomo nehali majhne občine, ki komaj izpolnjujejo pogoje, deliti še manjše.
Mene boli, da smo se tu začeli pogovarjati: velike občine pa male občine pa eni župani delajo, eni ne, tisti župan s kravato v mestu gre v gledališče, oni na vasi pa ne. Mislim, to je primitivna razprava, ki ne spada sem. Upam, da vsi župani, tudi najmanjših občin, hodijo v gledališče pa hodijo na športne prireditve in še kam. Problem je v tem, da poslanci nasprotujemo zakonodaji, ki smo jo sprejeli ali pa so jo sprejeli, in razmišljanja, da mala občine dobi več, je bilo doslej res verjetno tudi pravilo. Vemo, kje so razlogi, ampak v času, ki sedaj prihaja in je tu, mislim, da to ne bo več mogoče. Sprašujem se, ali je tako razmišljanje, če ne bi bilo občine, ne bi bilo asfalta. Je to pravo razmišljanje? Mislim, da od osamosvojitve naprej smo naredili velik, velik korak pri razvoju, pri lepšanju podeželja in mest, ampak ta proces je šel, ta denar je šel v to in ne glede na to, ali bi bila občina ali ne, bi ta razvoj šel nekako v tem smislu. In kako je mogoče prisiliti občine k združevanju? Vidi se v Italiji konkretno, kjer imajo neverjetno število občin. Samo s finančnimi ukrepi, se pravi, z zakonom o lokalni samoupravi, se da občine prisilit, da se združujejo, da se s tem zmanjšuje strošek, kajti glejte, na 2 milijona
prebivalcev obesimo vse občinske nove stavbe, ker kjer nastane občina, tam je treba stavbo urediti. To še ni najslabše, kajti ta stavba le ostane in je v okras okolju. Je treba zagotoviti plače, je treba zagotoviti nagrade svetnicam in svetnikom, stroške zunanjim sodelavcem. Zdaj bom vprašal, recimo, če Novo Gorico razdelimo, izdelujemo OPN. Ali ga bomo v istem strošku naredili ali bo nova občina, recimo, morala svoj denar za OPN dobiti od nekoga. Tega je še in še - se pravi, teh zunanjih sodelavcev in podobno.
Rad bi omenil še to. Ali te majhne občine razmišljajo - in tisti, ki predlagajo te ustanovitve - tudi kaj o tem, ali bodo res obljubljali ljudem - ne rečem, infrastrukturo in še kaj, pa nobena ne reče, bomo pa ustanovili tehnološki park, ali pa bomo namenili rizični sklad za razvoj gospodarstva, ali pa bomo spodbujali inovativne podjetnike, ali bomo ustanovili sklad drobnega gospodarstva. O tem se ne govori, ampak pločnik bo, razsvetljava bo, bomo imeli nogometni klub in podobno. Saj veste, v Prekmurju smo imeli nogometni klub Nafta, Murska Sobota, Beltince - "ma je bela cesta," na dva milijona prebivalcev -, tudi na Goriškem, Nova Gorica, Primorje Ajdovščina in podobno. In sedaj ugašajo ti klubi. Saj mislim, da je prav tako, da bodo trije, štirje močni in da bo potem... No, to je drugo področje sicer.
Res bi rad poudaril, da verjetno to drobljenje občin nastaja iz tistega časa, ko je Marjan Podobnik pa SLS izsilil od Drnovška to, da so začeli ustanavljati še manjše občine, kot je bilo predvideno v zakonu. Drnovšek je popustil zato, da je preživel takrat s tem famoznim politikom. In danes imamo 110 takih občin, ki ne izpolnjujejo svojih nalog tako kot bi morale oziroma zelo zelo težko oziroma so zelo drage. To pa ne pomeni, da ne delajo župani majhnih občin, da niso obremenjeni ali pa da ne zaslužijo svojega kruha.
Jaz bom glasoval proti širitvam tudi v nadaljevanju in mislim, da si ta dvomilijonski narod, sedaj pa če je Milano tako velik po številu prebivalcev kot Nova Gorica, potem poglejmo, ali tam imajo ves ta blazni aparat, ki bremeni in preprečuje, da bi jutri živeli bolje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Bogdan Čepič.
BOGDAN ČEPIČ: Hvala lepa za besedo.
Današnja razprava in vse te stari, ki so kolobocije okrog ustanavljanja novih občin, novih mestnih občin, so pravzaprav posledica nedokončane reforme lokalne samouprave, začete v začetku 90. let in še do danes žal nedokončane. Pospremljene so po mojem mnenju z dokaj slabo zakonodajo, ki spodbuja ali pa
omogoča na nek način te stvari. Težko se bom danes v svoji razpravi omejil, da se ne bi ponavljal ali pa da ne bom nekaterih dejstev, ki so bila že povedana, še enkrat ponovil. Ampak danes, ko se odločamo o novih občinah oziroma možnostih, se odločamo samo o tem, da bi na teh območjih, kjer so nekatere civilne iniciative želele novo občino, da omogočimo ljudem, ki živijo v teh zaselkih, da pridejo do referenduma in da na posvetovalnem referendumu odločijo oziroma povejo svojo željo na nek najbolj demokratičen način. Mislim, da jim to moramo omogočiti predvsem zaradi tega, ker o tem govori tudi zakonodaja, zaradi tega, ker seveda neke osnovne cilje iz zakonodaje izpolnjujejo, in predvsem zaradi tega, ker smo demokrati in želimo imeti demokratično voljo ljudi tudi v končni fazi upoštevano. V temu zboru se je že zgodilo, da so volje ljudi na posvetovalnih referendumih bile potem tudi drugače sklenjene. In tudi to je možnost Državnega zbora, da ne ustanovi občin na območjih, če najde res prave tehtne razloge.
Zato seveda je izjemno pomembno, kako in na kakšen način se bomo odločili, kako bomo pristopili do teh ljudi, predvsem pa tudi, kako bomo v prihodnje preprečili drobljenje samih občin. V načelu je moje mnenje - in tu soglašam popolnoma s stališčem naše poslanske skupine Socialnih demokratov, da drobljenje občin zmanjšuje možnost razvoja in demokracije znotraj posamezne občine. S tem, da ne trdim in ne bom govoril o tem, da so velike ali male občine boljše ali slabše; uspeh posamezne občine je predvsem odvisen od uspeha ljudi, ki vodijo to občino, in ljudi, ki delujejo v organih uprave in samouprave takšne občine. Če so ti složni, če znajo najti prave vatle, če znajo najti prave razvojne naloge, pomeni, da bodo lahko občino - veliko ali malo -uspešno peljali. In lahko se nam zgodi tudi, da so v velikih občinah, mestnih občinah takšne zavore, da pravega razvoja ni.
Tudi to, zakaj se ljudje odločajo za to, da bi se odcepili od neke velike občine, ki daje relativno neko varnost. Različni odnosi so, ali so to osebni odnosi zaradi tega, ker vodstvo občine ne zna občinskem prostoru prisluhniti, ne zna jim pri težavah, ki ljudi tarejo vsak dan tako na komunalnem kot tudi na nekaterih drugih področjih prisluhniti in jih poskušati razvijati enakomerno. Ob tem da sam mislim, da so včasih te ocene nepravične in nekorektne. Tudi s strani raznih iniciatorjev, ker ocenjujejo za eno leto ali pa za dve leti - in to ni mogoče. Če pogledamo, Slovenija se je v zadnjih dvajsetih letih izjemno dobro razvila in razvoj Slovenije na vseh območjih, kot je kolega Brulc že rekel, od podeželja pa tja do mest je napravila izjemen razvojni preobrat in zato je tu težko.
Prej sem se odpovedal razpravam pri drugih občinah, ampak se bom osredotočil na občino Fram predvsem zaradi tega, ker je to občina, ki je v neposredni bližini kraja, kjer stanujem, ker
nekoliko bolje poznam razmere, in zaradi tega, ker vem, kako in na kakšen način so prišli do te iniciative in ker sem se z ljudmi pogovarjal tam. Ali je zdaj to vse, kar so zapisali v iniciativo, in ali bo to res "pilo vodo" v končni fazi, je vprašanje, ampak zagotovo pa stališče Vlade, ki govori, da predlog za ustanovitev občin je korekten in da izpolnjuje pogoje iz 13. in 13.a člena; torej vse te osnovne pogoje, ki so zelo ohlapno napisani v Zakonu o lokalni samoupravi, izpolnjuje. Potem pa zdaj v novi obrazložitvi reče, da ne izpolnjuje pogojev iz 14. člena, ko govori o tem, ali bo obstoječa občina Rače še izpolnjevala pogoje za to. In navaja, da so predlagatelji samo navedli število. Število so navedli zaradi tega, ker je to najbolj merodajno, zaradi tega, ker je splošno znano, da sta v Račah in šola in zdravstvena ambulanta, da je kanalizacija in da vse te osnovne pogoje izpolnjuje. Lahko bi se resnično zgodilo, da bi se število prebivalcev zmanjšalo. V tem primeru se število prebivalcev deli na dve skoraj enaki polovici. Tudi teritorialno sta ti dve območji resnično ločeni. Obe naselji ločujejo železnica, avtocesta, magistralna cesta, daljnovod pa še ne vem kaj. Tako kaj dosti skupnega ti dve območji, razen občinskega središča, tudi v preteklosti nista imeli. Iz tega je možnost nekega razvoja ali pa tudi ne. Res je tudi, da ljudje, ki so pripravljali te stvari, poskušajo prepričevati ljudi, pa ni enotnega mnenja - da smo si na jasnem. Ampak, kakšno bo mnenje, ali bodo vsi ljudje res za to ali ne, to poskušamo s sklepom, ki ga bomo danes sprejeli ali pa nesprejeli ugotoviti. Sam nimam težave z glasovanjem zaradi tega, ker sem na prejšnji seji, ko smo glasovali o ustanoviti občin, glasoval proti temu, da bi referendumska območja, to je paket A, tistih občin izglasovani. Ampak, ko je bil pa ta paket izglasovan, sem ocenjeval, da tudi paket B pod istimi pogoji, pod istimi stvarmi ima to pravico. Res pa je, da smo tudi takrat nekateri opozarjali, da je nekorektno, da o tem razpravljamo - oziroma pravzaprav niti razprave ni bilo - v dveh paketih, eni "za" in eni "ne" na osnovi odločitve matičnega delovnega telesa. Že takrat smo želeli, da se o vsaki občini in o vsaki pobudi posebej pogovarjamo, tako kot se to danes dogaja.
Moja odločitev tukaj bo, da bom proti temu sklepu, ki onemogoča, da bi iniciative, ki je nastala na območju občine Fram, ne pripeljali vsaj do referenduma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani!
K sreči sem sedaj poslušal eno trezno razpravo, ki je tudi izhajala iz tega, da se pozna problematika na terenu. Ker sem sam
bil kvalificirani predlagatelj za to občino, na podlagi tega, da so me iniciatorji iz Frama, to se pravi, krajevna skupnost, naprosili, da bi vložil predlog za ustanovitev občine. Tudi sam poznam tam razmere zelo dobro in kot je bilo tukaj že rečeno, to sta resnično dva zelo različna dela občine Rače - Fram. Če bo ta predlog podprt in če se bosta spoštovala zakon in ustava, potem bosta nastali dve zaokroženi občini, za kateri sem prepričan, da se bosta bolje razvijali in da bodo ljudje bolj zadovoljni. Kajti takšnih primerov poznamo cel kup.
Tu ne drži to, da bi preostanek občine izgubil karakteristike, ki so potrebne za samostojno občino. Ostane večji del po prebivalstvih, deli se praktično idealno na polovici in to nikakor ni vzrok. Vzrok je drugje in iz predhodnih razprav, ne iz zadnje, je bilo jasno razvidno, kaj žuli vladno koalicijo in čemu se je zavezala. Govorijo o drobljenju občin. Seveda nastajajo nove občine. Tudi sam nisem pristaš nastankov občin v vsakem slučaju in na vsak način. Vendar ljudje imajo pravico, da na podlagi zakonodaje, ki jo imamo, se odločajo in zrejo v prihodnost, kaj je mogoče narediti na podlagi zakonodaje. In ta zakonodaja, ki jo vi vse povprek obsojate, da je zelo slaba, ta zakonodaja je edina zakonodaja, ki Slovenijo vleče od tega, da bi postala popolnoma centralizirana. Da bi o vsem denarju za javne potrebe odločalo nekaj ljudi iz režima, ki je sedaj na oblasti. To je boleče za centre moči v sedanji koaliciji, ki ne želijo spoštovati ne ustave ne zakonov, ne elementarnega in naravnega prava in pravne države. Prej je kolegica govorila, prišli smo do spoznanja, da ta zakon je rak rana te družbe. Ni res! Ta zakon in takšne občine, ki se želijo sedaj ustanoviti, so garant transparentne porabe javnega denarja in so uspešne. Te občine doslej so gospodarile in ravnale z denarjem zelo učinkovito in zelo racionalno in transparentno. Tega ne moremo reči za ljubljansko občino, kjer denar prek teče, ampak se zadolžuje na vse načine in to bo bremenilo prej ko slej vse državljane Slovenije. In sedaj bo še dobila možnost vdora v proračun Republike Slovenije. Zaradi tega tudi ni res, občine ali večina teh občin ni uspešnih.
Prej je bilo rečeno - in to je žalitev -, da je 110 občin nikakršnih, da ne izpolnjujejo pogoje. Izpolnjujejo pogoje, gospe in gospodje, in ne žalite ljudi v teh občinah! Gospod Kampuš je govoril, da takšne občine niti slučajno niso sposobne, sem si zapisal, "zagotoviti denar oziroma projekt za čistilno napravo." Ampak ne vidi preko plotu svoje občine, preko Gornje Radgone. V Benediktu, sem slišal, sploh pa v Destrniku so bistveno prej imeli čistilno napravo, kot v njegovi občini. Kaj sedaj to pomeni? Ali je on slab župan, ki ima relativno veliko občino, pa tega ni bil v stanju med prvimi zagotoviti, ali so drugi toliko
boljši? Mislim, da je ta druga opcija pravilna, da imajo nekatere občine res izjemne župane.
Potem je bila teza, češ da je to primitivna argumentacija, ko ljudje rečejo, če ne bi bilo občine, ne bi bilo asfalta. Danes asfalt ni več najbolj relevantna zadeva, čeprav v Halozah in kje v Beli krajini in Posočju tudi še asfalta ni v vseh vaseh. In tudi pri nas na Pohorju ne. Ampak, glejte, v zadnjem mesecu sem bil v dveh občinah, Makolah in Oplotnici na otvoritvah, enkrat nove telovadnice v Makolah in v Oplotnici prizidka šole in še prej kulturnega doma. Župani so izrecno poudarili, in mislim, da to drži, da če ne bi imeli svoje občine, bi na to pridobitev čakali še vrsto let. Zaradi tega, ker se jih skoraj vsaka oblast - ta pa izrazito - s takšnim delom, dokler so bili deli enotne občine - odkriža in reče, da je ta velika občina dobila relativno dosti denarja. Ne želi pa javnosti povedati, da je znotraj te velike občine deset normalnih slovenskih občin, dobi pa potem sredstev za tri normalne občine. Seveda se tista sredstva malo centralizirajo, kar je človeško. Z nastankom občin, z županom, ki je dober, ki pritiska in zna denar obračati, ki se spozna na gospodarjenje v svoji občini - je takšna občina pridobila.
Gospe in gospodje, govorite, da je treba spremeniti Zakon o lokalni samoupravi. Spremenite ga! Vendar mislim, da ta opcija ni sposobna tega spremeniti, bodimo odkriti, ker je neoperativna. Ker je včeraj za Zakon o skladnem regionalnem razvoju, za katerega govorijo, da je tudi slab, pa ste to zapisali že v koalicijsko pogodbo, podaljševanje roka s 6 mesecev na 9 mesecev, praktično "at calendas grecas". To je opravičilo, da takšen zakon praktično ne bo izglasovan, ker v Zakonu o skladnem regionalnem razvoju Slovenije bi bilo težko govoriti o centralizaciji, kar je primarna funkcija te koalicije, o centralizaciji teh sredstev.
Za konec moram reči, da se mi pa zdi najbolj čudno, da se novogoriški župan zavzema za ukinitev vrhunskih nogometnih klubov v Sloveniji. Mislim, takšno protišportno razpoloženje nekega župana, ob tem, da je naš nogomet dosegel enega največjih uspehov, to je napad na nogometaše, da ne delajo v neko splošno družbeno dobro. Česa takšnega si nisem mogel predstavljati, da imamo med župani takšne nasprotnike športa. Torej, samo igralništvo je, zgleda, pomembno za tega župana in denar, ki v občino prihaja iz igralništva. Za to je bil Ivo Hvalica zaslužen, da se lahko občina koplje v denarju. To je dovolj, vse drugo bi pa ukinil. Hvala lepa, jaz sem za drugačno Slovenijo.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo za repliko ima gospod Kampuš.
ANTON KAMPUŠ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.
Moram se odzvati. Poenostavljeno predvidevam, da je kolega Jerovšek danes pozabil očala oziroma ne govori resnice.
Občina, ki jo je omenjal, ima čistilne naprave, in sicer glede na konfiguracijo, da je hribovito področje, ima čistilno napravo po posameznih področjih, ima čistilno napravo za gospodarstvo in samo mesto Gornja Radgona ima čistilno napravo. Tako morate drugič malo paziti in ne pozabiti očal, ki ste jih verjetno pozabili. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Besedo ima gospod... Gospod Jerovšek, proceduralno.
JOŽEF JEROVŠEK: Gospod predsedujoči, treba je biti korekten.
Jaz nisem rekel, da Gornja Radgona tega nima, ampak da sta po mojih informacijah Destrnik in Benedikt to prej imela in to ste vi slišali...
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Ste obljubili, da boste govorili proceduralno, hvala lepa. Ni treba zavajati. Besedo ima gospod Tanko. Besedo ima gospod Dušan Kumar.
DUŠAN KUMER: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!
Najprej moram reči, da nimam rad, če tisti sezonski športni "feni" govorijo o svoji športni privrženosti, ki so včasih v Hali Tivoli - dve, tri leta nazaj - sedeli na košarkarskih tekmah, danes pa jih več na teh tekmah ali v bližini tega ni.
In drugič. Nekateri nočejo, ne znajo ali pa preprosto ne poslušajo, ko polemizirajo z nekaterimi stališči ali pa dejstvi, ki jih nekateri poslanci tukaj interpretiramo. Ko sem jaz v prejšnji diskusiji govoril, da smo ujetniki zdaj, 3. decembra 2009, ravnanj preteklih petnajst let v zvezi z uveljavljanjem reforme lokalne samouprave, nisem o ničemer govoril, da smo ujetniki neustavnosti, nezakonitosti in tako dalje. Ampak sem govoril o tem, da petnajst let od prvega tistega drugega nabora, vala v bistvu zaobidemo in kršimo Zakon o lokalni samoupravi v 13. in 13.a členu; in sem prej navedel, zakaj. In seveda je to "politično kvačkanje" posledica tega "političnega kupčkanja", ki ga tudi danes poslušamo v temu Državnemu zboru. Zato bom za primer, ko vsi pravite, da nadaljnje drobljenje občin v Sloveniji prinaša k boljšemu in bolj perspektivnemu razvoju posameznih območij in Slovenije v celoti.
Spoštovane kolegice in kolegi! V Pomurju je sedemindvajset malih občin, mi smo mesec nazaj sprejemali zakon o razvoju Pomurja, o pomoči, zato ker tam preprosto ne gre s temi razdrobljeni občinami, da bi imeli neko razvojno perspektivo. In
sem tudi povedal, prvi nivo, prva faza tega razvoja se je v bistvu v dvajsetih letih končala. To je ta infrastruktura; cesta, kanalizacija, voda. Ampak, ljudje božji! Od tega ljudje ne morejo hoditi v službo, od tega ne zaslužijo 600, 800 tisoč evrov. Oni morajo nekje še za svojo eksistenco zaslužiti. Tega pa seveda te male občine ne morejo zagotavljati. In zato je moja poanta in moj "deal", da ta faza tega drobljenja se je končala in po mojem mora nastopiti druga faza, da bo res razvojno perspektivo to uveljavljanje lokalne samouprave dalo. In ta problem, ki ga vsi navajate, da imajo tiste, ki se izločijo iz sedanjih občin, neke probleme s centrom občin. Ali mislite, da mi v Ljubljani - jaz stanujem v enem zaselku ali pa kraju, ki se imenuje Podutik. Pa v Podutiku stanuje več kot 5 tisoč prebivalcev. Ali mislite, da mi nimamo problema s središčem, razvojem Ljubljane? Mi smo pa na obrobju, pa po 13. in 13.a členu šestkrat izpolnjujemo vse pogoje, pa vam bom nekatere naštel. Sem rekel, da imamo 5 tisoč prebivalcev, imamo pošto, imamo knjižnico, imamo šolo, imamo celo pasjo šolo in to eno najboljših v Sloveniji. Imamo dve cerkvi, imamo največjo cerkev, najnovejšo cerkev v Sloveniji. Imamo turistično točko, Toško čelo, kamor se zgrinja ljudi vsako soboto in nedeljo na Toško čelo. Imamo tri gostilne, imamo tri bifeje, imamo dva velika marketa, vse imamo - nečesa pa nimamo. Ljudje morajo hoditi iz Dolnic dobre pol ure do prve avtobusne postaje. In zato bi jaz tudi imel iniciativo za to, da ustanovimo občino Podutik, da lahko zgradimo, razširimo cesto v Dolnice, na Krivec, in da seveda mestni avtobus pripelje tudi tja in da ljudje ne rabijo pozimi po snegu pol ure pešačiti do prve avtobusne postaje. Pa seveda tako ne gre. Tako preprosto ne gre. Ampak še enkrat, ko govorite o tej centralizaciji znotraj sedanjih občin in o tem, kaj so argumenti za izločanje tega, tudi mi imamo podobne probleme kot vi.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Želi besedo gospod Jerovšek? Niste bili omenjeni. Ne, res ne. Gospod Jerovšek, ni. Gospod Jerovšek, omenjeni niste bili in jaz imam pravico oceniti, ali je vas zadevalo ali ne, in ugotavljam, da ne. In dajem besedo, če jo želi, predstavniku vlade. Gospod Gjerkeš, želite besedo? (Ne.) Ugotavljam, da smo razpravo k tej točki dnevnega reda zaključili.
Odločanje bomo opravili po 4. točki dnevnega reda. Upam, da prej kot ob 22.45. S tem to točko prekinjam.
Prehaj amo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA O UGOTOVITVI, DA PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA USTANOVITEV OBČINE ZGORNJA POLSKAVA TER ZA DOLOČITEV NJENEGA OBMOČJA NE IZPOLNJUJE POGOJEV ZA USTANOVITEV OBČINE.
Predlog sklepa je Državnemu zboru v obravnavo predložil Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Dajem besedo gospe podpredsednici Renati Brunskole za dopolnilno obrazložitev predloga. Izvolite.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.
Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 5. seji dne 1. 12. 2009 kot matično delovno telo na podlagi sodbe Upravnega sodišča, z dne 5. 11. 2009 ponovno obravnaval predlog za ustanovitev občine Zgornja Polskava, predlagatelja poslanca Jožefa Jerovška. Odbor je bil seznanjen z vsemi dokumenti iz dosedanjega postopka ustanavljanja te občine, to je z mnenjem občinskega sveta, mnenjem in predlogom Vlade ter sodbo Upravnega sodišča. Vlada Republike Slovenije je v mnenju o predlogu za ustanovitev občin z dne 2. 7. 2009 ocenila, da predlog za ustanovitev občine Zgornja Polskava ni v skladu s 139. členom Ustave, ker deli naselje. Neusklajenost je bila odpravljena s sprejetjem ustreznega amandmaja predlagatelja na seji Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj julija letos, tako da predlog po mnenju Vlade izpolnjuje zakonske pogoje po 13. in 13.a členu Zakona o lokalni samoupravi. Ob ponovni obravnavi predloga za ustanovitev občine Zgornja Polskava na seji Odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj 1. 12. je Vlada pojasnila, da jo mnenje z dne 2. 7. zavezuje, in načelno ne podpira nadaljnjega procesa ustanavljanja občin, za katere ocenjuje, da niso sposobne uresničevati zakonsko določenih nalog.
Predlagana nova občina bi imela približno 2.500 prebivalcev. Odbor je pri argumentiranju svoje odločitve, da predlog ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine z vidika načelnega stališča Vlade, da nova občina ne bo imela zahtevanih 5.000 prebivalcev in da je proti nadaljnjemu drobljenju občin, izhajal iz določbe 1. točke 3. člena Evropske listine lokalne samouprave, ki določa, da lokalna samouprava označuje pravico in sposobnost lokalnih oblasti, da v mejah zakona urejajo in upravljajo bistveni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist svojega prebivalstva. Na tej določbi temeljita tudi 13. in 13.a člen Zakona o lokalni samoupravi, s katerimi so določeni pogoji za ustanovitev občin. Število prebivalcev predlagane nove občine Zgornja Polskava bi po mnenju Vlade z dne 2. 7. z vidika načela upravno-organizacijske racionalnosti pomenilo, da bi nastanek še večjega števila razvojno šibkih novih občin povzročil slabitev ekonomske in finančne moči obstoječih občin. Odbor je pri tem izhajal iz stališča o odločbah Ustavnega sodišča iz leta 1988 glede razlage zakonskih kriterijev o upoštevanju enakosti z zgodovinsko primerjalnega stališča. Torej ob upoštevanju istih kriterijev kot v preteklih odločitvah Državnega zbora o podobni dejanski in pravni podlagi ter ob upoštevanih podobnih odločitev
ob obravnavi predlogov na 9. seji Državnega zbora. Ocenil je, da so ekonomske in gospodarske okoliščine, ki imajo velik vpliv na socialne razmere na posameznih območjih Republike Slovenije, bistveno spremenjene glede na prejšnje obdobje. Sprejeta odločitev odbora pomeni, da je odbor v pogojih gospodarske finančne krize, v kateri se nahaja država, kot predlagatelj odločitve zakonodajalcev izhajal iz odločb Ustavnega sodišča iz leta 1988 in njegovega stališča, da lahko zakonodajalec pri oblikovanju mreže občin ob upoštevanju celote vseh z zakonom urejenih meril in njihove vzajemne povezanosti po lastni presoji, upoštevajoč pri tem tudi načelo upravno-organizacijske racionalnosti, oceni pogoje, ki jih mora območje izpolnjevati, da se šteje, da bo občina, ustanovljena na tem območju, sposobna zadovoljevati skupne potrebe, interes prebivalstva ter naloge v skladu z zakonom. Odbor je sprejel tudi sklep, s katerim je Vladi predlagal dodatno mnenje na podlagi odločb Upravnega sodišča. Odbor je na seji glasoval o sklepu, da predlog za ustanovitev občine Zgornja Polskava izpolnjuje pogoje iz 13. in 13.a člena Zakona o lokalni samoupravi, tako kot je menil tudi predlagatelj in nekateri člani odbora v razpravi, vendar sklep ni bil sprejet. Na podlagi sprejete odločitve odbora je pripravljen predlog sklepa, da predlog za ustanovitev občine Zgornja Polskava ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine in predlagam, da ga Državni zbor sprejme.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Gospa Brunskole, hvala lepa. Vabim vas, da ostanete za govornico in predstavite stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa.
Tudi pri tej odločitvi smo v Poslanski skupini Socialnih demokratov jasni. Nasprotujemo razpisu referenduma in ustanavljanju novih občin. Območje nove občine Zgornja Polskava, ki bi se izločilo iz občine Slovenska Bistrica, bi imelo 2597 prebivalcev. Ugotavljamo, da območje ne izpolnjuje kriterijev, saj predlagatelj navaja, da je na področju šolstva na Zgornji Polskavi organizirana podružnična šestrazredna osnovna šola Antona Ingoliča na Ingoličevi ulici 6, 2314 Zgornja Polskava. Nato se učence vozi v matično osnovno šolo Antona Ingoliča na Spodnjo Polskavo. Že s tem predlog ne izpolnjuje osnovnega pogoja za ustanovitev občine, ki ga Zakon o lokalni samoupravi določa v svojem 13. členu, torej, popolna osnovna šola. Ustavno sodišče je v eni izmed svojih razsodb zapisalo: "Ne zadostuje samo zatrjevanje, da bo bodoča občina šele pristopila k potrebnim investicijam, h gradnji šole, zdravstvenega doma in tako dalje."
Zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov glasovali za sklep, da predloga za začetek postopka za ustanovitev občine
Zgornja Polskava ter za določitev njenega območja ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa še enkrat.
Sedaj imamo pred sabo predlog za ustanovitev občine Zgornja Polskava, ki se izloča iz še vedno velike občine Slovenska Bistrica, ki je nekdaj obsegala tudi sedanje občine Oplotnica, Poljčane in Makole. Seveda je logično, da so občani Zgornje Polskave ter njihova krajevna skupnost oziroma vodstvo krajevne skupnosti spoznali, da je samostojna občina priložnost za hitrejši razvoj. In tega jim nima pravice nihče kratiti. To je ugotovilo tudi Upravno sodišče v Mariboru, ki je 21.10.2009 odločilo, da se odpravi sklep Državnega zbora Republike Slovenije, ki govori, da območje Zgornje Polskave ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine oziroma za spremembo njenega območja.
Tudi v tem primeru je sodišče ugotovilo, da je takšna odločitev bila arbitrarna, da se je delovalo oziroma odločalo v tem zboru drugače, ko je bil predlagatelj vladni poslanec, in drugače, ko to ni bil vladni poslanec. In je ugotovilo eklatantno kršenje ustavnega načela enakosti pred zakonom. Prav tako je ugotovilo eklatantno kršenje načela pravne države.
Gospe in gospodje, danes boste imeli tri priložnosti se pokloniti Ustavi Republike Slovenije in temu, da pokažete, ali ste lekcijo sodne veje oblasti razumeli, da je treba spoštovati pravni red te države.
Torej, naj povem, da v poslanski skupini spoštujemo mnenja občanov, da je treba na tej seji razpisati referendum, ki daje občanom tega območja pravico, da se sami odločijo. Tu je bilo večkrat poudarjeno, da je zakon o lokalni samoupravi napisan tako, in pravilno je tako napisan, da daje s tem občanom večje razvojne možnosti. In ker gre za območje, ki ima razvojne probleme, je popolnoma jasno, da občani želijo dohiteti oziroma se želijo hitreje razvijati. Ravno na območju nekdanje Slovenske Bistrice vidimo, da tudi za ostanek občine je to dobro, ko so se ločile tri občine. Vsi vidite, ko se vozite ob avtocesti, da se Slovenska Bistrica izjemno hitro razvija, ampak se ostali deli tudi razvijajo.
To so argumenti, ki govorijo sami po sebi in smo v poslanski skupini prepričani, da bo trezen razmislek o tem, ali kršiti ustavo in zakonitost, ali pa spoštovati ustavo in zakonitost. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine DeSUS bo predstavil gospod Matjaž Zanoškar.
MATJAŽ ZANOŠKAR: Hvala, predsedujoči.
Tako kot je bilo povedano že pri prejšnjih točkah, Poslanska skupina DeSUS nasprotuje tudi temu, da bi se pričel postopek za ustanovitev občine Zgornja Polskava ter določitev njenega mejnega območja, ker menimo, da tudi tokrat ta predlog ne izpolnjuje vseh pogojev na podlagi katerih bi se lahko odločili za ustanovitev občine. Predlagano območje ne izpolnjuje pogojev po prvi alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki zahteva, da je na območju, na katerem se ustanavlja nova občina, zagotovljena popolna osnovna šola, saj je na predlaganem območju nepopolna osnovna šola, torej šest razredov. Na območju za ustanovitev nove občine pa živi 2.500 in nekaj več prebivalcev. Tudi tokrat bomo v Poslanski skupini DeSUS podprli sklep, ki ga je sprejelo tudi matično delovno telo, da je predlog da postane nova občina Zgornja Polskava nedodelan oziroma ne izpolnjuje vseh pogojev zaradi katerih bi lahko bila občina. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev. Gospod Franc Pukšič. (Ne bo razpravljal.) Gospod Srečko Prijatelj. (Ne bo razpravljal.) Gospod Dušan Kumer. (Ne bo razpravljal.) Vili Rezman? (Ne bo razpravljal.) Mag. Franc Žnidaršič? (Ne bo razpravljal.) Anton Kampuš? Ne bo razpravljal. Marijan Pojbič? Izvolite, besedo.
MARIJAN POJBIČ: Spoštovani predsedujoči! Enostavno ne morem zaobiti tega, kar je zapisano v odločbi sodbe v imenu ljudstva, ko gre za ta primer, o katerem sedaj govorimo. Zadnja dva stavka te sodbe v imenu ljudstva bom citiral. Predzadnji odstavek piše naslednje: "Glede na obrazloženo, sodišče ugotavlja, da Državni zbor v obravnavanem primeru pri ustanavljanju občin zakonskih kriterijev iz 13. a člena Zakona o lokalni samoupravi ni ugotavljal oziroma pomena, ki ga je dal o navedenemu kriteriju, v enakih primerih ni uporabil enako. Za neenako obravnavanje pa ni navedel prepričljivih razlogov, ki bi bili skladni z zakonom. O stališčih Ustavnega sodišča, ki jih Upravno sodišče tudi v obravnavanem primeru mora upoštevati, pa takšno ravnanje predstavlja kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije, načelo zakonitosti, in načela enakosti, drugi odstavek 14. člena Ustave RS."
In pa zadnji odstavek: "Po vsem navedenem je sodišče na podlagi četrte točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem
sporu (Ur. l. RS, št. 105/06, ZUS/1), tožbi ugodilo in sklep tožene stranke v izpodbijanem delu odpravilo ter v tem obsegu vrnilo zadevo toženi stranki v ponovni postopek. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS/1 je sodišče toženi stranki določilo rok 60 dni, v katerem je dolžna ponovno odločiti o zadevi. Pri ponovnem obravnavanju je Državni zbor v skladu s stališči v tej sodbi dolžan ugotoviti, ali obravnavani predlog izpolnjuje z ustavo in zakonom določene pogoje za ustanovitev občine Zgornja Polskava. Pri tem mora za svojo odločitev navesti prepričljive in razumne razloge, tako da mu ne bo mogoče očitati arbitrarnosti. To je zapisano v sodbi v imenu ljudstva, ki jo je zapisalo Upravno sodišče. In sklep, ki ga je predlagal Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, tega, kar je v tej sodbi zapisano, ni upošteval. Odločitev ne samo, da je arbitrarna, odločitev je v nasprotju s sodbo Upravnega sodišča.
In spoštovane kolegice in kolegi, še enkrat, kot sem že enkrat povedal, ne morem sprejeti in ne morem razumeti, da si v Državnemu zboru poslanke in poslanci koalicije dovolijo sprejemati odločitve in glasovati drugače, kot je zapisano v sodbi, ki jo je zapisalo Upravno sodišče, ki je sledilo Ustavnemu sodišču, ki pa je jasno povedalo. In jaz sem tudi ta dva ključna odstavka iz te sodbe Upravnega sodišča prebral.
V prejšnjem izvajanju kolega poslanca Socialnih demokratov, ko je govoril, da se je zaključil proces cest, vode in ne vem česa še vse. Moram povedati, da se je zelo zmotil. Zakaj? Govoril je, da je ta situacija v Ljubljani drugačna. In na takšen način, kot je on poskušal prikazati, da so v Ljubljani te stvari urejene, kar se tiče lokalne samouprave. Če pa pogledamo Slovenske Gorice, da ne govorim o Pomurju, Prekmurju, da ne govorim o Koroški in tako naprej, ogromno ljudi nima niti vode, pitne vode. Bog ne daj, da bi imeli še cestne povezave in tako naprej, da bi imeli to problematiko rešeno. Še kako rabimo to prvo stopnjo lokalne samouprave. In ta prva stopnja lokalne samouprave je zagotovilo ljudem v tej državi, da imajo lahko izpolnjene tiste najbolj minimalne pogoje, ki so potrebni, da lahko živijo.
Da bi pa lahko reševali probleme, s katerimi bi se pa naj srečevala druga stopnja lokalne samouprave, bi pa morali imeti regije. In to je tista rešitev, to je tisti nadaljnji korak in postopek, ki bi ga morali že zdavnaj uresničiti. V prejšnjem mandatu je Vlada storila čisto vse, kar je bilo mogoče za to, da bi storila ta ključni korak k razvoju in prihodnosti razvoja celotne slovenske države. Ne samo določenih mest, ki danes uživajo v primatu, uživajo in si lahko privoščijo vse, kar je na tem svetu mogoče. Lahko imajo za 30% boljše življenjske pogoje, kot večina periferije v tej slovenski državi. In je eden izmed ključnih razlogov, da se danes tudi na to temo pogovarjamo, je
ravno to. Ampak večina koalicijskih poslancev, ki jim je ključni cilj in interes, večina govorim, se opravičujem, da ne bi kogar koli izmed koalicijskih poslancev žalil, interes, da se nadaljuje to, kar je bilo pred petdesetimi, štiridesetimi, tridesetimi leti, ko je bila edina in najpomembnejša centralizacija. Važno je, da ima Ljubljana vse, periferija pa samo toliko, da lahko preživi. To je tisto, kar jaz nikoli, kar sem poslanec, ki prihajam iz periferije, ne morem sprejeti. V Državnem zboru imam enako pravico, enako nalogo in enako odgovornost, da govorim v interesu vseh državljank in državljanov Republike Slovenije in uresničujem v interesu in interes vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. To je moja naloga. To je zapisano v ustavi. To je tisto, kar moram in kar sem dolžan narediti, ker so mi ljudje dali glas, da sem lahko danes del te ključne zgodbe, ki ji pravimo Državni zbor. In vsem tistim, ki si niste vzeli čas, da bi vsaj prebrali sodbo Upravnega sodišča, polagam na srce in vas opozarjam, dajte vsaj upoštevati in prisluhniti tistemu, kar je Upravno sodišče zapisalo. Tukaj se mi smeji gospa iz Socialnih demokratov, pa ne mislim na vas, gospa, ampak mislim na gospo Bebler. Gospa je pravnica, ampak to še nič ne pomeni, če je pravnica. Norčevanje in smeh, s katerim me poskuša znervirati, ne prinese ničesar. Pokaže samo na to, koliko razumete stvari, o katerih sedaj govorimo. In če govori nek poslanec s periferije, pa se mogoče ne izraža najbolje, je za vas, tudi če govori o kvalitetni, odgovorni vsebini, ki je ključna za prihodnost te države, se vam zdi smešno, zato ker imate v tej državi čisto vse, kar ste si zaželeli ali pa večino. Večina periferije v Republiki Sloveniji pa tega nima. Zato si ne morem dovoliti, gospa Beblerjeva, moram in želim to povedati ter poudariti, da imam pravico to povedati, vi pa lahko replicirate. Vaš smeh je ciničen in je skrajno neodgovoren. Mislim, da ni samo neodgovoren, še bolj je problematičen zaradi tega, ker s tem ciničnim smehom poskušate negirati tisto, kar želim povedati. Želim pa povedati to, da ni dovoljeno v tej državi, v Državnem zboru odločati o istih zadevah na drugačen način. In ravno sodba Upravnega sodišča je skozi odločitve v vseh treh, štirih primerih ali kolikor se jih bo še zgodilo, dokazala, da Odbor za lokalno samoupravo že drugič ni odločal v skladu z zakonodajo niti v skladu z odločitvami in pogledom Ustavnega sodišča ter sodne veje oblasti. In če tega ni naredil, se pravi, moramo reagirati na to, moramo iskati rešitve, ki bodo v skladu z zakonom in ustavo ter tistim, čemur je najbolj podvržena ravno zakonodajna veja oblasti. Ampak mi to negiramo, v Slovenski demokratski stranki pa zagotovo ne. Podprli smo vse tisto, kar je Upravno sodišče zapisalo, ker točno vemo, želimo, verjamemo in delamo v skladu s tistim, za kar smo bili izvoljeni. Spoštujemo zakonodajo, spoštujemo zakonodajno vejo oblasti in spoštujemo sodno vejo oblasti. In želimo, da v
skladu s tem, kar nam nalaga ustava in kar nam nalaga zakonodaja, ki smo jo sami sprejeli, to tudi izvajamo. Tisti, ki pa ste glasovali proti temu na seji Odbora za lokalno samoupravo, in to ste poslanke in poslanci iz SD, LDS, Zaresa - tu pa moram zelo jasno povedati, in se opravičujem poslancu, članu tega odbora, gospodu Gumarju, ki je nasprotoval takim odločitvam, ker je razumel, da je treba spoštovati odločitev Upravnega sodišča, ki jasno pove, za kaj gre. Še posebej sem vesel, moram tudi to povedati v svojem izvajanju, da je danes gospod Gumzar napovedal, da bo LDS odločitve, da se lahko izvedejo referendumi v vseh teh treh predlogih, podprl. To je gospod Gumzar jasno povedal v stališčih te poslanske skupine.
In še za konec. Spoštovani dragi prijatelji, spoštovane dame in gospodje in poslanke in poslanci! Jaz tukaj ne želim danes, da bi kdo dobil občutek, da nastopam zaradi medijev, ker nas tako ali tako večina ne prenašajo, ne prenašajo te seje Državnega zbora, govorim pa v interesu Slovenske demokratske stranke, ker imamo jasno izoblikovane cilje, stališča in odnos do državljank in državljanov Republike Slovenije. Mi se zavedamo, da je treba spoštovati ljudsko voljo, da je treba dati možnost tudi tistim, ki se želijo drugače organizirati v tej državi. Dokler imamo zakonodajo, ki nam določa, da imajo možnost priti v svoje občine na tak ali drugačen način okolja, ki pa morajo spoštovati pravila, ki so zapisana v Zakonu o lokalni samoupravi, in vsi tisti, med drugim, tudi predlog te zakonske določitve, zakonske pogoje izpolnjujejo. In ne morem razumeti, ne morem razumeti, še enkrat, da je Odbor za lokalno samoupravo lahko sprejel drugačne rešitve od tistih, na katere jih navaja Upravno sodišče in sodba, ki je bila sprejeta.
Spoštovati, prepričan sem, da bo Državni zbor v nadaljevanju te seje in ob sprejemanju odločitev upošteval sodbo Upravnega sodišča in poskušal zaključiti to problematiko na tak način, da bodo zadovoljni državljanke in državljani Republike Slovenije in vsi tisti, ki so izkazali željo in interes po svojih občinah, da jim damo možnost, da lahko izvedejo referendum. Ker konec koncev bo itak po izvedenem referendumu še odločal Državni zbor in se odločal, ali smo za to, da nastane katera izmed novih občin, ali pa ne. In verjamem, da bomo zmogli toliko modrosti in verjamem, da imamo toliko odgovornosti kot zakonodajna veja oblasti, da bomo upoštevali tisto, na kar nas je opozorilo Upravno sodišče. In to je edino, kar od Državnega zbora pričakujem. Če tega nismo sposobni, potem je bolje, da kot zakonodajna veja oblasti v tem Državnem zboru ne sedimo. Ali pa smo zavestno naredili, da kršimo ustavo, zakon in vsa tista pravila, ki veljajo v demokratični družbi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala.
Besedo ima gospa Renata Brunskole? (Ne bo razpravljala.) Predstavnik Vlade želi? Gospod Jožef Jerovšek, želite besedo? Izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa.
Vprašajmo se, ali je bilo treba, da je Državni zbor dobil zaušnico, trikratno, da mora Upravno sodišče in sodna veja popravljati vladno koalicijo, škodi pa to seveda celotnemu ugledu Državnega zbora, da se odloča v nasprotju z zakonodajo. Ljudje si včasih domišljajo, da smo poslanci posebej zainteresirani za nastanek več občin. Jaz moram reči, da svojim občanom in volivcev stalno pojasnjujem, da z vidika komoditete je bilo za poslanca najboljše, ko sem bil poslanec volilnega okraja, to je v nekdanji občini Slovenska Bistrica, ko je bila samo ena občina. In če je bilo kaj treba, sem kontaktiral samo z enim županom, in to je bil dober župan, bivši minister gospod Žagar. Vendar nikdar v teh letih nisem mogel želje ali pa razmisleka naših ljudi negirati, da bi pa morda bilo v kakšni drugačni obliki boljše, in takšne želje nespoštovati. In na podlagi takšnega razmisleka takšnih želja so nastale tri občine: Oplotnica, Poljčane, Makole. Bil sem pri vseh odpornik. In danes so mi vsi hvaležni, da se te občine dobro razvijajo in kot sem že omenil prej, izredno dobro se razvoja tudi občina Slovenska Bistrica. To priznavate. Tudi zaradi tega, ker je moja stranka ves čas v tej koaliciji, občinski, in se dejansko trudi za dobro vodenje občine. Podobno je z željo krajevne skupnosti, vodstva krajevne skupnosti Zgornja Polskava, da se preizkusijo na referendumu za lastno občino. To je nekoliko drugačen teren od sosednjega dela občine, in seveda upravičeno razmišljajo, v skladu z zakonodajo. In tej načelnosti se nisem nikoli odpovedal in temu boju. To, upam, verjetno vsi priznavajo, da sem štirinajst let tukaj vedno isti, da se bom vedno zavzemal tudi za svoje kraje in za decentralizacijo Slovenije in za tisto, kar prinaša razvoj v vse pore Slovenije. Ne pa tako, kot vidim, da je filozofija in usmeritev sedanje koalicije, da je treba zopet podpreti samo neke finančne centre, neke oligarhije, da potem bodo oni odločali, kaj je pravilno za razvoj Slovenije. S takšno filozofijo se Slovenci ne bodo sprijaznili, pa če jo še tako trmoglavo forsirate. Slovenci bodo večinsko odločali v korist svojih otrok, da se njihove občine razvijajo, da se tam razvijajo nova delovna mesta. In pravilno je tako. To, kar ste že nekaj časa po teh centrih moči in v tej politični opciji pospeševali, to tajkunizacij o Slovenije, s tem je treba prekiniti. In če so taj kuni največji župani oziroma imajo takšne želje, jim je treba jasno povedati, da ni prostora za to, da gre razvoj Slovenije v to smer. Slovenijo je treba razvijati skladno. In če bo z neko spremembo nastalo za milimeter
boljše stanje, kot je bilo pred tem, dosedanja praksa nam pa kaže, da gre to v to smer, je treba takšno stvar podpreti. Ljudje se naj odločijo. Potem pa bomo odločali. Takrat pa bo odločitev na Državnem zboru, kako se bo odločil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Zaključili smo razpravo poslank in poslancev. Želi besedo minister? (Ne.)
Končali smo z razpravo o predlogu sklepa. Ker amandma, ki bi bil sposoben za odločanje, ni vložen, s tem prekinjam to točko dnevnega reda. Sejo bomo nadaljevali z glasovanji danes ob 19.05.
(Seja je bila prekinjena ob 18.33 in se je nadaljevala ob 19.05.)
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Nadaljujemo izredno sejo Državnega zbora.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda - razglasitev odločitev, ki so bile sprejete na referendumu o ustanovitvi občin oziroma o spremembi njihovih območij, ki je bil 8. novembra 2009.
Državni zbor Republike Slovenije razglaša, da so bile na referendumu o ustanovitvi občin oziroma o spremembi njihovih območij, ki je bil 8. novembra 2009 izveden po Odloku Državnega zbora Republike Slovenije o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin oziroma za spremembo njihovih območij, sprejete odločitve volivk in volivcev, kot so ugotovljene v poročilu Državne volilne komisije o izidu glasovanja in izidu referenduma o ustanovitvi občin oziroma o spremembi njihovih območij, ki je objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije številka 94/09 z dne 20.11.2009. Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, 57 je glasovalo za, nihče proti.
(Za je glasovalo 57.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Prehaj amo na 2. točko dnevnega reda - Predlog sklepa o ugotovitvi, da predlog za začetek postopka za ustanovitev občine Dobrova ter za določitev njenega območja ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine.
Glasujemo. Navzočih je 56 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 21.
(Za je glasovalo 33.) (Proti 21.)
Predlog sklepa je sprejet.
Prehajamo na 3. točko dnevnega reda, to je na Predlog sklepa o ugotovitvi, da predlog za začetek postopka za ustanovitev
občine Fram ter za določitev njenega območja ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine.
Odpiram čas za prijavo za obrazložitev glasu. Najprej v imenu poslanske skupine. Izvolite. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi!
Obrazložitev bo praktično za obe točki, tudi za naslednjo, kajti točki sta dokaj identični. Kot pri prejšnji točki bomo tudi pri tej glasovali proti takšnemu sklepu, kajti zavedamo se, da so to občine, ki izpolnjujejo pogoje za ustanovitev občin, in je treba izvesti referendume, na katerih naj se ljudje odločijo, v kakšni skupnosti želijo živete. Hkrati pa je to tudi glasovanje o spoštovanju ustave in zakonitosti. Upam in sem prepričan, da je bilo dovolj opozoril, ki nam jih je dalo sodišče, da Državni zbor ne sme odločati arbitrarno, kot je o teh dveh zadevah in predhodni, nam sporočilo sodišče. Treba je spoštovati načelo enakih možnost in načelo pravne države.
Šlo bo slabo sporočilo, če bo vladna koalicija proti načelu pravne države. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Hvala lepa.
Želi kdo obrazložiti glas v svojem osebnem imenu? (Ne.)
Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 60 poslank in poslancev, za je glasovalo 35, proti 21.
(Za je glasovalo 35.) (Proti 21.)
Predlog sklepa je sprejet.
Prehajamo na 4. točko dnevnega reda in na odločanje o sklepu, da Predlog za začetek postopka za ustanovitev občine Zgornja Polskava ter za določitev njenega območja ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev občine.
Ne vidim prijave. Glasujemo. Glasovalo je 38 poslank in poslancev. Ponavljam glasovanje. Predlog sklepa dajem na glasovanje. Glasujemo. Prijavljenih je 40 poslank in poslancev.
Odrejam 10 minutni odmor.
(Seja je bila prekinjena ob 19.12 in se je nadaljevala ob 19.21.)
PODPREDSEDNIK MIRAN POTRČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Nadaljujemo z delom.
Prehajamo na tretje glasovanje o predlogu sklepa, da predlog za začetek postopka za ustanovitev občine Zgornja Polskava ter za določitev njenega območja ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev
občine. Glasujemo. Navzočih je 62 poslank in poslancev, za je glasovalo 36, proti 21.
(Za je glasovalo 36.) (Proti 21.) Sklep je sprejet.
S tem smo zaključili 4. točko dnevnega reda in današnjo sejo. Hvala lepa in lahko noč.
(Seja je bila zaključena 3. decembra 2009 ob 19.22.)
VSEBINA
Določitev dnevnega reda.........................................2
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O RAZGLASITVI ODLOČITEV, KI SO BILE SPREJETE NA REFERENDUMU O USTANOVITVI OBČIN OZIROMA O SPREMEMBI NJIHOVIH OBMOČIJ, KI JE BIL 8. NOVEMBRA 2009, EPA 173-
V, EPA 253-V IN EPA 328-V.......................................2
RENATA BRUNSKOLE................................................3
ZVONKO LAH......................................................4
ZVONKO LAH......................................................4
VITO ROŽEJ......................................................4
FRANC BOGOVIČ...................................................5
MATJAŽ ZANOŠKAR.................................................6
BOGDAN BAROVIČ..................................................6
ANTON ANDERLIČ..................................................8
DR. LUKA JURI...................................................9
FRANC PUKŠIČ...................................................10
SREČKO PRIJATELJ...............................................11
MAG. BORUT SAJOVIC.............................................12
MIRAN GYÖREK...................................................12
VILI REZMAN....................................................13
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ...........................................14
BOGDAN BAROVIČ.................................................15
FRANCO JURI....................................................15
IVAN GRILL.....................................................17
ZVONKO LAH..................................................... 18
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O UGOTOVITVI, DA PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA USTANOVITEV OBČINE DOBROVA TER ZA DOLOČITEV NJENEGA OBMOČJA NE IZPOLNJUJE POGOJEV ZA USTANOVITEV
OBČINE, EPA 254-V..............................................19
RENATA BRUNSKOLE...............................................20
DR. HENRIK GJERKEŠ.............................................21
DR. HENRIK GJERKEŠ.............................................21
FRANC PUKŠIČ...................................................23
MATJAŽ ZANOŠKAR................................................24
BOGDAN BAROVIČ.................................................25
MILAN GUMZAR...................................................26
MIRKO BRULC....................................................27
MILAN ČADEŽ....................................................28
FRANC PUKŠIČ...................................................29
JOŽE TANKO..................................................... 30
JOŽE TANKO.....................................................32
JOŽE TANKO.....................................................32
RENATA BRUNSKOLE...............................................33
MARIJAN POJBIČ.................................................35
RENATA BRUNSKOLE...............................................37
DUŠAN KUMER....................................................38
BOJAN KONTIČ...................................................40
JOŽEF JEROVŠEK.................................................41
ANTON KAMPUŠ...................................................42
MILAN GUMZAR...................................................43
ALENKA JERAJ...................................................44
MILAN ČADEŽ....................................................46
3.	točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O UGOTOVITVI, DA PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA USTANOVITEV OBČINE FRAM TER ZA DOLOČITEV NJENEGA OBMOČJA NE IZPOLNJUJE POGOJEV ZA USTANOVITEV OBČINE, EPA
264-V..........................................................46
RENATA BRUNSKOLE...............................................46
MATJAŽ ZANOŠKAR................................................48
ANTON KAMPUŠ...................................................49
JOŽEF JEROVŠEK.................................................50
RUDOLF PETAN...................................................51
MATEVŽ FRANGEŽ.................................................53
ANTON KAMPUŠ................................................... 55
DARJA LAVTIŽAR BEBLER..........................................56
MIRKO BRULC....................................................58
BOGDAN ČEPIČ...................................................59
JOŽEF JEROVŠEK.................................................61
ANTON KAMPUŠ................................................... 64
JOŽEF JEROVŠEK.................................................64
DUŠAN KUMER....................................................64
4.	točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O UGOTOVITVI, DA PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA USTANOVITEV OBČINE ZG. POLSKAVA TER ZA DOLOČITEV NJENEGA OBMOČJA NE IZPOLNJUJE POGOJEV ZA USTANOVITEV
OBČINE, EPA 385-V..............................................65
RENATA BRUNSKOLE...............................................66
RENATA BRUNSKOLE...............................................67
JOŽEF JEROVŠEK.................................................68
MATJAŽ ZANOŠKAR................................................69
MARIJAN POJBIČ.................................................69
JOŽEF JEROVŠEK.................................................73
Glasovanje k 1. točki dnevnega reda............................74
Glasovanje k 2. točki dnevnega reda............................74
Glasovanje k 3. točki dnevnega reda............................75
JOŽEF JEROVŠEK.................................................75
Glasovanje k 4. točki dnevnega reda............................75
SEZNAM GOVORNIKOV
A
ANDERLIČ, ANTON.................................................8
B
BAROVIČ, BOGDAN.........................................6, 15, 2 5
BOGOVIČ, FRANC..................................................5
BRULC, MIRKO...............................................28, 59
BRUNSKOLE, RENATA....................... 3, 20, 34, 38, 48, 67, 69
Č
ČADEŽ, MILAN...............................................28, 4 7
ČEPIČ, BOGDAN..................................................61
F
FRANGEŽ, MATEVŽ................................................54
G
GJERKEŠ, DR. HENRIK............................................22
GRILL, IVAN.................................................... 17
GUMZAR, MILAN..............................................27, 4 4
GYÖREK, MIRAN..................................................12
J
JERAJ, ALENKA..................................................45
JEROVŠEK, JOŽEF........................ 42, 51, 63, 65, 69, 74, 76
JURI, DR. LUKA..................................................9
JURI, FRANCO...................................................16
K
KAMPUŠ, ANTON...................................... 43, 50, 56, 65
KONTIČ, BOJAN..................................................41
KUMER, DUŠAN...............................................39, 65
L
LAH, ZVONKO.................................................4, 18
LAVTIŽAR BEBLER, DARJA.........................................58
P
PETAN, RUDOLF..................................................52
POJBIČ, MARIJAN............................................35, 71
PRIJATELJ, SREČKO..............................................11
PUKŠIČ, FRANC..........................................10, 23, 30
R
REZMAN, VILI...................................................13
ROŽEJ, VITO.....................................................5
S
SAJOVIC, MAG. BORUT............................................12
T
TANKO, JOŽE................................................31, 33
Z
ZANOŠKAR, MATJAŽ.................................... 6, 24, 4 9, 7 0
Ž
ŽNIDARŠIČ, MAG. FRANC..........................................14