6 KRONIKA KAKO OŽIVITI STARO LJUBLJANO FRANCE STELE Kovod za naslednje vrstice mi daje beležka, ki mi jo je poslal dunajski urednik znanega umet nostno posredovalnega časopisa »Die Weltkunst« (Berlin) dr. Štefan Poglayen-Neuwall in ki se glasi takole: »Dunajski ,Heimatschutz' je začel pred meseci akcijo, da naj se važne ulice in trgi v smislu svojih imen označijo z likovno umetnostnimi znaki. Za deva vzbuja široko umetnostno in kulturno zgodo vinsko zanimanje, pozdraviti pa jo moremo razen s patriotičnega in estetskega stališča (saj pospe šuje domoznanstvo in lepotno zanimivost mesta), tudi s stališča narodnega gospodarstva, ker omo- gočuje umetnikom, ki žive v stiski, delo. Razpisana je. bila tekma med člani Dunajske osrednje zveze likovnih umetnikov in njen rezultat razstavljen v nebotičniku ob Herrengasse. Pokazali so lepo šte vilo umetnostno visoko kvalificiranih osnutkov, izmed katerih je razsodišče po večini dobro izbralo. Za Karntnerstrasse je bil izbran in priporočen za izvršitev arhitektonsko plastični osnutek arhitekta St. Simonvja in kiparja E. Grienauerja: Mnogo- stranski slop podoben srednjeveškim spominskim slopom, okrašen z reliefi dunajskih pogledov. Plastični osnutki so bili izbrani deloma za okrogle plastike, deloma za reliefe za trg ,Am Hof in Himmelpfortgasse (z dvorjani obdani vojvoda in iz samostanskega dvorišča stopajoča nuna, prvi kot relief, drugi kot okrogla plastika J. Riedla), za Jasomirgottgasse (ob ogelno hišo postavljeni kip vojvode Henrika Jasomirgotta, osnutek A. Kautskega), za Rennvveg (konjar kroti dva splašena konja, osnutek O. Hofnerja), za Starhemberggasse in Josefstadterstrasse (podobi Starhemberga in cesarja Jožefa I. v plitvem re liefu R. Schmidta); osnutki za freske so bili iz brani za Wollzeile (tkalec z zavojem blaga stoječ pred vrsto hiš starega Dunaja, osnutek A. Ja- nescha), za Renngasse (konjska dirka, osnutek O. Rouxa), za Mariahilferstrasse (goreča cerkev, iz katere rešuje bežeč duhovnik Marijin kip, osnutek Brusenbacha), za Backerstrasse in Am Tabor (prizor iz življenja pekov in količevje na obramb nem nasipu, osnutek R. Kitta). Za nekatere izmed cest ni bilo predloženih primernih osnutkov in je razsodišče razpisalo ponovno tekmo. Stroške novih umetniških uličnih označb naj bi krili dobrotniki, katerih imena bi se zapisala na izvršenih delih.« Poročilo o tem tipično dunajskem in avstrijsko patriotičnem umetniškem načrtu je zbudilo pri KRONIKA meni pozornost, ker se mi zdi, da je misel, iz ka tere je nastal, zdrava in bi se v primerni obliki mogla uresničiti tudi pri nas. Staro dejstvo je, da je Ljubljana spomeniško sploh premalo oživljeno mesto, posebno velja to za staro Ljubljano, kjer intimni neprometni majhni trgi in zatišna sliko vita zakotja kar kričijo po poživitvi. Razen tega je staro mesto, posebno njegova magistrata Pred škofijo — Mestni — Stari trg — ulica sv. Florijana sploh nekam zadušena po neizraziti barvnosti fasad in posebno tudi po nepristni popotresni na vlaki na nekaterih izmed njih. Če navežemo na dunajsko misel, se nam zdi, da bi se Ljubljani dalo lepotno v več ozirih pomagati in pri tem mo goče kakor tam tudi tu zaposliti umetnike, ki žive v stiski. V treh smereh bi bilo mogoče doseči tako poživitev, ako bi jo mestna gradbena uprava energično in smotrno vzela v program: 1. S smo trnim, tonsko živahnim in arhitektonsko smisel nim barvanjem starih fasad, pri čemer bi bilo treba istočasno odstranjati arhitektonsko nesmi selno popotresno fasadno navlako. V ti smeri je pokazal arh. Avg. Ogrin z barvanjem Olupovega kompleksa ob Tranči in hiše ravn. Čeča na oglu Vegove in Rimske ceste velik smisel in pot, po kateri naj bi se ta preuredba vršila. Poudarjamo posebej, da je razen barvnih kombinacij, porab ljenih v teh dveh primerih, še nebroj drugih, s ka terimi bi se dosegla na omenjeni staromestni ma gistrati neverjetna živahnost. Po zgledu warszaw- skega Rvnka dopuščam tudi možnost, da bi se nekatere teh fasad figuralno poslikale, saj so bile mnoge ljubljanskih hiš še do nedavnega časa okrašene s freskami. Pri tej okrasitvi bi bilo seve po dunajskem zgledu računati z zgodovino kraja, kjer bi stala slika. — 2. Prav v smislu dunaj skih predlogov, bi tudi v Ljubljani ne škodoval kak pomemben kiparski okras na kaki ogelni hiši. Po njem bi bilo mogoče oživiti odmirajoče izročilo, kjer tega ni, pa ga nadomestiti z zgodo vinskimi spomini iz novejše dobe. — 3. Večkrat sem že opozarjal na nerazumljivo dejstvo, kako počasni in malomarni smo v Ljubljani v narodno spomeniškem in narodno vzgojnem oziru. Raje kakor par pompoznih spomenikov bi videl večje število skromnih a umetniško dovršenih spomeni kov, kakršen je n. pr. Rernekerjev nenadomest ljivi Trubar ali vrsta pred Glasbeno Matico, Ilirski spomenik in Cojzova piramida. Cojzova piramida je tudi dober primer za to, kaj naj bi bila umet niška označba ulic ali trgov. Napisne table, ki bi spominjale, kakor ona na Pogačarjevem trgu, na važne zgodovinske dogodke ali na naše velike može, bi morale zgodovinsko oživiti mesto in do mačina in tujca stalno opozarjati na naš zgodo vinski in narodni razvoj. Ime Kongresni trg na primer je le nema označba zgodovinske pretek losti kraja — zakaj bi mu ne dali na primeren način v umetniškem izrazu zgovorne? Zakaj bi veža mestnega magistrata ne spregovorila v na pisih ali reliefih o važnih zgodovinskih dogodkih v razvoju slovenske in jugoslovanske Ljubljane, katerih je bila priča? Fantastični načrt za zgodo vinsko simbolično fresko na prazni steni dvorišča, ki ga je predložil Tone Kralj, vsaj po svoji ideji nikakor ni tako prezira vreden, kakor bi se po vršnemu opazovalcu zdelo. Zato bi predlagal v interesu lepotne izpopolnitve arhitektonsko že tako prelepega starega mesta, v interesu zgodovinske oživitve nemih prič ljubljan ske in narodne zgodovine in v interesu krepitve naše narodne in državne samozavesti, da mestna uprava energično vzame v svoj načrt: 1. Načrtno estetsko ureditev fasad v starem mestu, ki bi jo s svojo odločujočo avtoriteto in po potrebi tudi z gmotnimi prispevki izvajali polagoma, kakor bi se javljala obnovitvena dela na teh hišah; 2. da se z umetniško izvršenimi znaki (freskami, reliefi, prosto stoječimi kipi ali spomeniki) vidno in zgovorno označijo po zgodovinskem pomenu važne ulice in trgi; 3. da se mesto smotrno prepreže z okrašenimi ali neokrašenimi spominskimi tablami in s primernimi, na važne dogodke iz slovenske in jugoslovanske narodne zgodovine opozarjaj očimi napisi. Tako oživljena Ljubljana bi našla zopet del tiste romantike, ki jo je izgubila po potresu, po stala bi stalen buditelj narodne samozavesti, tujcem pa bi pričala, da nam sedanjost ni bila podarjena od drugih ali celo brez lastnega aktiv nega sodelovanja. Voditelji usod našega mesta naj ne pozabijo, da bo kapital, naložen v take »buditelj ske« drob narije, dajal od roda do roda nenadomestljive obresti. Mesto, ki hoče biti duhovno središče na roda, je kakor čarobna mreža, ki jo je spletel pajek-človek sebi za bivališče, ki pa s svojo dušo tudi sama tega človeka neprestano ustvarja in izpopolnjuje. Njen duhovni svet mu je podobno očetovemu domu vzgojitelj za vse življenje. Bo dimo zavedni oblikovalci pedagoške duše svojega mesta! 7