IZ. strank trni, XLT. lito. .Slovenski Narod- vetja. v Ljubljani na dom dostavljen: telo leto.......K 24-— po! 'eta ....... m 12* — četrt leta ....... 6*— na mesec.......2*— v upravništvu prejemati: cek> 'eto.......K 22*— pol leta....... n-_ cetrt leta....... 5-50 na mesec...... 1*90 Dopisi naj se frankiraio. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo! Knaflova ulica it 5 v pritličju evo telefon št 34. Iskala vsak aaa svecor tofiiHI aedelfe ta Inserati veljaio: peterostopna petii vrsta za enkrat no 14 vin., za dvakrat no 12 vin., za trikrat ali večk i i no 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insereijah po dogovoru. Upravništvu nai se pošiliaio naročnine, reklamacije, inserati itd. to e administrativne s*vari. *t«vllka vsaj« tO vinar'ev. - Na pismena naročila Orez istodobne vnoslatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" teietoa it SS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto . i • • • • K 25*— pol leta . iSP-la**] leta....... 6*50 na mesec . • « • • • 2*30 za Nemčijo: celo leto.......K 28* — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*— Vprašanlem glede Inseratov se nai priloži za odgovor dopisnica afi znamka. Opravnis'vo Knaflova ulica Št S tspodaj. dvorišče levo) telesa st.3S Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico kranjsko. Trgovska in obrtniška zbornica ima pravico, da voli dva pcs'.anca v deželni zbor.Zaradi teh dveh mandatov bi klerikalci radi zavzeli trgovsko in obrtno zbornico. Poglavitno zaradi teh mandatov. Klerikalna večina v deželnem zboru je namreč že sedaj malenkostna, pri prihodnjih deželnozborskih volitvah pa je prav verjetno, da klerikalci še kak mandat izgube in da ne bodo nič več imeli večine, če ne dobe trgovske in obrtne zbornice v roke. Pri letošnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico se namreč odloči, kako bo ta zbornica volila pri prihodnjih deželnozborskih volitvah, ki se vrše najkasneje čez dve leti. Klerikalci napenjajo skrajne sile, da bi zavojevali stanovsko zastopstvo kranjskih trgovcev in obrtnikov. Kar ginljivo je videti, kaka ljubezen do trgovcev in obrtnikov se je naenkrat porodila v klerikalnih srcih. Zdaj jih imajo naenkrat tako radi, da bi jih kar snedli. Pri zadnjih volitvah jih še niso nič marali, zakaj takrat so npali, da jim bodeta Kre-gar in štefe z znanimi sleparijami pomagala do zmage. Res sta Kregar in Štefe sleparila kar se je dalo sle-parila tako, da jih hoče državno pravdništvo spraviti v kriminal, a pomaga'o ni to nič. Zato poskušajo zdaj klerikalci dobiti večino v trgovski zbornici še na druge načine in zato se zdaj skušajo prikupiti trgovcem in obrtnikom. Samo popoln tepec se bo dal od klerikalcev premotiti, samo človek, ki ne zna do pet šteti in ki ne vidi in ne sliši, kaj ee okrog njega godi. Razumen trgovec in razumen obrtnik ne bo glasoval za klerikalca. K7erikalci so agrarna stranka in torej naravni nasprotniki obrtnikov !n trgovcev. Trgovec in obrtnik čutita ravno tako, kakor delavec in uradnik sedanjo draginjo, ki so jo provzročili agrarci in ki je agrarci ne dajo olajšati. Trgovec nima hujšega nasprotnika kakor je klerikalec. Leta in leta še delajo klerikalci na to, da bi trgovski stan ubili.Poskusili so trgovce ubiti s konsumi, a ravno narodno-na-predna stranka je klerikalne konsu-me podavila in ugonobila načrt dr. Kreka, izpodriniti trgovce s pomoč- LISTEK. Rienzi. zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Spisal Edward Lvtton - Bul ver. Prva knjiga. (Daljo.) »Kaj ti nismo rekli,« je začel velikan in nagubančil čelo, »da so Co-lonni ravnotako sovražniki ljudstva, Kakor Orsiniji! Poglej na svoje spremljevalce in pristaše: ali ne more miroljubnih ljudi, da bi mašTevali sramoten čin velikaša t A na ta način kaznuje patrcij veduo nasilnosti drugih pa trici je v. Ljudstvo položi palico na hrbet in kliče potem: glejte, kako smo pravični.« »Zdaj ti ne dam nobenega odgovora,« je dejal Adrian, če pa obsojaš to krvoprelitje kakor jaz, pa združi svoje moči z mojimi, da je ustavimo.« »Jaz že ne! Naj teče danes suženjska kri; kmalu pride čas, ko jo bo odplaknila gosposka kri.« »Proč, lopov,« je zaklical Adrian. da bi se ubranil dalnjoga govora, m je udaril kovača s ploščato stranjo meča. V tem hipu je bilo že kovačevo kladivo dvignjeno in bi bilo brez jo konsumnih društev. Toda sovraštvo klerikalcev proti trgovcem se tudi tedaj ni poleglo, ko so videli, da jim nič ne morejo. Neštetokrat so klerikalci na shodih in v časopisih proglašali trgovce za oderuhe in goljufe, ki kmečko ljudstvo izsesavajo. Krvavo preganjanje trgovcev traja že dolgo — le zdaj, ko se bližajo volitve v trgovsko in obrtno zbornico, so naenkrat klerikalci našli, da trgovce pravzaprav goreče ljubijo. In obrtniki! Vzemimo samo gostilničarje. Ti plačujeio ogromne vsote davkov in doklad, a klerikalci jih preganjajo, kakor bi dobivali za vsakega uničenega gostilničarja posebne nagrade. V celi dežei agitira-jo klerikalci proti gostilničarjem. Tudi pod abstinenčnim gibmjcra se ne skriva prazaprav nič drugega, kakor gonja zoper gostilničarje. Celo škof se udeležuje in rohni v svojih pastirskih listih zoper gostilničarje. S pomočjo deželnega odbora so klerikalci dcsegli, da klerikalni župani gostilničarjem nagajajo pri policijski uri kolikor je !e mogoče in da jim prepovedujejo plese, pri katerih so gostilničarji še največ zaslužili. Kamor pogledamo, povsod vidimo le eno, kako klerikalec obrtnika in trgovca sovraži in preganja in mu skuša odjesti s trdim delom pridobljeni kruhek. Zdaj pa zahtevajo ravno isti klerikalci, naj trgovci in obrtniki pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornico glasujejo za klerikalne kandidate in naj spravijo svojo stanovsko korporacijo v roke svojih največjih sovražnikov. V celi Avs+riji ni ne ena trgovska in obrtna zbornica v klerikalnih ali v agrarnih rokah in upamo, da tudi kranjski trgovci in obrtniki ne bodo tako zanikrni in propadli, da bi volili klerikalce v svoje stanovsko zastopstvo. _ Tržiski tfemci sg se pritožili prati izidu občinskih volitev. Zakaj, tega ne ve nih^e razun njih. Najbrže pa radi tega, ket sc njim samim zde volitve neveljavne radi lastnega ravnanja. Kako so delavce mučili, da bi volili ž njimi! To je bilo naravnost grdo in ostudno. Kakor živino so jih gnali na volišče, kakor čredo so jih tam obstopili, da bi se kdo ne izgubil in med tem ne predrugačil svoje glasovnice. Seveda so jim prej poo:sali glasovnice, katere so morali de'avci oddati radi ali neradi. Slovenski delavci pri Nemcih so res trpini, da ni večjih. Razun svojih rok daj slovenski delavec nemškemu tovarnarju še svoje otroke, da se napolni nemška šola, daj mu še 6vrjo glasovnico, da ti zapis? nanjo gospodarje, ki te tepo potem z biči in škorpijoni. Ce to ni suženjstvo? Cas do rešitve svoje pritožbe porabljajo Nemci kaj dobro. Pri sudnji seji so sklenili znižanje občinskih doklad od 55% na 40%. Sami niso mogli shajati drugače, kakor s .V»% dokladami, slovenski odbor pa naj bi gospodaril samo s 40% dokladami. Pred no se pegreznejo, da jih ne bo videti nikdar več, so se hoteli pokazati slovenskemu prebivalstvu, kako vneti in goreči so bili, so in bodo za njegov blagor. »Mi Nemci smo vam doklade znižali, Slovenci vam jih bodo pa zvišali. Kdo je torej vas prijatelj? Ali ne edino m*:J« Tako se bodo bahati in slepili nevedneže. Ali tudi ta zvijača jim ne bo pomagala, da bi še kdaj gospodarili v Tržiču. Porjk za to je zavednost večine Tržieanov Občinske doklade so znižali, ker so si s tem olajšali lastne rame. Bre mena občinske uprav« so zvalili s sebe na druge, zlasti na najrevnejše. Naklado za žgane opojne pijače je dcsihdob pobirala občina potom >d-kupa in so plačevali prodajalci Tiranih opojnih pijač letno 2080 K V letošnji proračun so postavili dohodke iz te naklade z zneskom 250M K. Prodajalci žganih opojnih pijač so se odločili, da tudi ta znesek zb to. \lt Nemci niso bili s tem zadovoljni, češ naklado bo pobiral deželni daear, potem naj se nabere kolikor hoče. Da bi bil g. župan Karel B. Mallv sklical sejo občinskega odbo ra, da bi se bil posvetoval, kak.i naj se pobira naklada na žgane op.>ji:e pijače, se mu ni zdelo vredno. Kar okrožnico je posTal posameznim odbornikom, da naj se izjavijo o tem. Vsled pritožbe, da je tako sklepanje nezakonito, je deželni odbor vojvodine kranjske naročil, da naj sejo občinskega odbora takoj skliče. Ali tržški župan se tudi za to ne meni. Seje ae dosedej ni bilo. vkljub poteku pol meseca. Kaj pa se mu je bati T Saj ve, da ga ščiti vse, kar je veljavnega v naši deželi, saj ve, da velja za Slovence samo kazenski zakonik, saj ve. da se mu obnese vse. Bogatine so ti ž ški Nemci z znižanjem doklad razbremenili, otovo-rili pa so slovenske delavce s tem. da sc doklado na zgane opojne ^.jačo zvišali na 2500 K in nje pobiranje poverili delnemu dacarju. Slovenski delavec, ki ne n.orcš utrpeti, da bi si kupil kakor nenška gospoda kozarec vina, ki se moraš zateči h kupici žerania, da povzdigneš vsaj za hip svoje moči, ki jih vpregaš za svojega nemškega g >spo-darja, pri tej solo&ni dragnji so ti Nemci tudi požin k žganj* podražili. Ne ti, ki imajo od česa pla^r.ti. naj piačnjejo, anirak drugi, ki nimajo najpotrebnejšega. To je pravičnost ! Alle Sr>hrdd racht sich auf *^r-den. Ako je to res, potem se hojt* tržiški Nemci povračila na sebi in svojih otrocih. Kakšna velikanska imetja imate In koliko plačujete davkov in doklad? Desetkrat toliko bi moral plačati kakor plačat", če bi bili ptavič-ni. Stotine delavcev, namočeno strv je imajo Nemci in kakšno razmerje je med njUi obdavčenjem in obdavčenjem Slovencev, ki izdelujejo 5o vse po starem. Wirtschaft, Horatio! VVirtschaft1. Mnogo, mnogo gnilega je v Tr žičn. Gotovo b^ste pritrdili te».ui g. davčni nadzornik v Kranm. Vse si dovoliti! To je načelo tržiških Nemcev. Zupan K. B. Mallv naroča rr\ svoje delavce stotine kilogram >v zabele in moke. Da ne dela tega b~ez dobička, je jasno. In vendar mu ni treba plača*i eoste našli predmet našega skupnega sovražnika — Rienzija in ljudstvo.« Ko je izrekel te besede, ki bi bi le preveč vzvišene za njegov *!***, da ni pri vsakem razburjenem Rimljanu prevladovala neka vnema in pietiranost v izražanju in čustvovanja, je njegov glas preupil okrog njega vladajoči šum in za trenutek potolažil spVrni vrhV-; ko je nazadnje izgovoril besede »Bienzi in ljud- stvo«, so udarile sredi skozi narašča jočo množico in iz sto grl je odmevalo »Ricnzi in ljudstvo«. Naj so te rokodelčeve besede na druge nnpravle kakršenkoli vitak, najbolj ga je bilo vender zapaziti na mladem Colonni. Spričo imena R:?u-z. je izginila z njegovih lic rdj"»ica rezbur;en.ia; groza ga je izpreletela, mrmral je nekaj sam sebi in zdelo so je, da se je sredi burne vstale zatopil v globokoumna razmišljevanja. Prišel ;> zopet k sebi, ko se je vpitje raz-gubilo v zraku, in je s tihim glasom rekel kovaču: »Prijatelj, žal mi je, da sem te ranil; poiSei me jntr« in prepričal 6e boš, da si storil krivico.«* Pozval je Nemca, naj mu sledi, in je šel skozi množico, ki se mu je umikala na obe strani. Zakaj s srditim sovraštvom proti plemstvu sta bili v tistih časih spojeni hlapčevska ponižnost proti njegovim članon. in tajen strah pred njihovo tiepremng-Ijivo močjo. • Ko je Adrian korakal med tisto mncž'eo, ki Se ni začela s s< vra/nost-mi. mu je sledil aepet, kakršnega pač še ni slišalo mnogo ljudi njegovega stanu. »Eden Colonnov« se je og'asi) nekdo. »Pa vendar ne kateri nos«l-ti-kov,« je t divjim smehom rvKel drngi. »Tudi ne kateri morilcev« je mrmral tretji, stiskajoč roko k pr- sim. »Mo;ega očeta kri glasno kriči, a ne proti niemu.« »Blrgrujte ga,« je rekel četrti, »kajti doslej ga še nihče ne kou o.« »Ah, moj bog,« je dejal star mož sivih las, opirajoč se ob palico, »kača je še mlada; strup se nabere polagoma.« »Fej, oče; vljuden mlad mo/. je in prav nič ponosen. Kako se smehlja!« je rekla čedna žena, stoječa zu-naJ gneče. »Z bogom, čast tistega moža. čigar ženi se plemič nasmehne,« se je glasil odgovor. »Ne,« je dejal Luigi, vesel mesar šaljivega pogleda, »kar more moški brez goljufije doseči od dekleta ali žene to mu bodi, naj je p(.*bejcc ali patricij — to je m o1* a morala; ee pa grd star plemič za lepe besede ne dobi prijaznega pogleda in na hrbtu kakesra nemškega medveda odpelje žensko, moža pa utolaži z zbodljajem pod rebra — potem, pravi ui j?\««, je to slab človek in zakonolomec.« Med tem, ko so sledile plemiču take oromnje, je nemški najemnik videl drugačne poglede in slišal drugačne besede. Množica se je prav tako ali še raje umikala težkim korakom obtoženca, toda v njenih pogledih ni bi!o citati spoštovanja; o) o je žarelo, Če približal, a lice je obledelo — glava se je nagnila — nstniee so drhtele—sovraštvo in srd sta pretresala naj se odloči za prvo to je za httre rešitev. Tržiški Slovenci namreč že ko* maj čakajo, da bi pričeli gos«;'ninriti prav kmalu tisti, katerim *€» ori zadnjih občinskih volitvah zauprJi svoje koristi, in ela bi dali is ol^ črnsko upravo oni, katerih ne mahajo več. C. kr. deželna vlada! daj, da pri* de jo čimprej v Tržiču Sloveuoi na vrstoI HoMova klet v Idriji dovoljena. Deželni odbor kranjski j? z on* lokom z dne 6. t. m. št. 22314/11 izda i sledečo razsodbo: »Pritožbo Frančiške Poi.)an-:el*; in Ivane Vončina v Idriji proti svie* p-i emdotnega občinskega odlora e elne 26. junija 1910, s katerim je bile potrjena odločba županstva, ji se at Alojziju Kobalu iz Idrije št !Lte> h*v voljenje za zgradbo terase ?> kletjo ob njegovi hiši, je deželni odbor kot neutemeljeno zavrnil ter stav Lena dovoljenje spopclnil s tem, da %m Frančiška Poljanšek in Ivana Vončina nakažeti na pot elvilnc piavde, Pritožnioi ugovarjate s:avj i v prvi vrsti iz razlega iavre varno^tL Svet, na katerem naj bi staia reiasa, leži med Kobalovo h:Šo na oni strani in h:šami Frančiške Poiiana^k in Ivane Vončina na drugi Bitaatt. ^e-dnj je ta prostor širok 8—11 m m bi se z nameravano terrso še bolj z ž:L Po jarku, ki je med cbestr-inakim* hišama, teče potok, ki ob vLsoai i odi silno naraste in svet v bližt.i* pop1*-vi Zožen je prostora vsled natuerrva-nx stavbe bi po trditvi pf.tt žnie imelo za posledico, da bi bila pri nalivih visoka voda za ljudi i u njit| lastnino znatno večja kot do« ej, r l>t se po njihovi trditvi tudi v *!u«.t\ia pobara otežkočilo gašenje pnzafVtia stavbnih objektov. V slučaju o^njsj bi b?li zlasti hiši pritržnic, k: *te ele-Itaua leseni, v veliki nevarnu-ti Prvotno je deželni odbor vpe* števal te razloge, ki jih navaj?»ia nri-t' žnici. Držal se je namreč or?.dni cdbor pri izdaji svoje prvotne ood1*e pore čila in onisa županstva v i Viji, ketero je 1. T894. stavbo drvnmire, m prizidka na istem mestu prepo\"«»a-lo, ter svojo odločbo utemeljevala) tsko. kakor utemeljujeta svoje upro* vore oziroma svojo pritožb > -jntOB* n;ci. vsakogar, kakor da vidi v njem strašnega smrtneera sovražnika. % jezo je drzni vojščak zapazil znake občne nevolje. Surovo je s*lil naprej — časih se je zaničljivo nasmoar.U potem zopet grozeče naguban čil čelo, ozirajoč se na obe strani. Njegovi j dolgi, spleteni, svetli lasje, njegova rdeče - rjave brke in mesnato čelo sa bili vidno nasprotje temnim očem* vranastim kodrom in vitkim ponvam Italijanov. »Hudič vzemi dvakrat tega nemškega morilca« je izmed zob za-mrmral neki meščan. »Amen« je iz srca pritrdil drugi. »Tiho« je de?al tre*ji in se plaho oziral; »če te eden izmed njih Sta? ši, si izpmbljen človek.« »O Rim, o Rim, krko globoko si padel« je bridko vzkliknil tn;o oblečen meščan večjega ugleda od drugih »če se na tvojih ulicrh tresei pred koraki kupljenega barbara.« »Pcslušajmo — ta je eden našia učenjakov, nasvh bogatih someščanov,« -»e spoštljivo rekel mesar. »Rierzijrv prijatc'j je.« se ja oglnsil nekdo iz množico in snel svo-jo čepico. S povešenimi očmi in z obrazom, na katerem se jrsno zrcali bolest, srtmota in jeza je šel Pandulfo di Guido, meščan po rodu in ugledu« skozi mnežico in je izginil. (Dalje piibodnJiCl Pri lokalnem ogledu, !« ga je opravil deželni cdbor dne 2. novembra 1911, se je pa dognalo, ds ugovori, oziroma pritožba FranrTšV Po Ijanšek in Ivane Von'ina u:so utemeljeni. Stavbni izvedence Je namreč podal mnenje, da tok vode v sled projektovane s*avbe v škod* javne v.irnosti ne bi bil spremenjen. Rojevalo se je r»a tndi vprašanja, bi bil po deg-rdbi kl°ti tok vode 6| reme-njer v škodo pritožitelj!e. Strokovno mnon'e izvedenca pravi, da v slučaju velike poplave, ki se pripeti i. večjemu vsakih d"s~t l?t ink-at, stavba sama na sebi nrit~žHclj;enma ne bi povzročila r;T ak~ Š*:ouV, u^"*o bi bPo iskati vzroka za preplavijo-nje njmega svc'a v o^olncs i da propust rod ces*o, vodnih mr»s rte M m<> g»-l dosti nagi'* požirati. Iskn i je tort^ vzroka za ško*o ne v nam ravani Meti- ampak v slabem nrooust;n S:cer pa ni stvar stavbene 'bla-ati; varovati pos-»mezn;ka prod morebitno škodo, ki mu jo vteT*i*» povzročiti nameravana stavba ob ve*li, *tcs*o so oblasti prklicnne varovati javno varnost, medtem k«J je stvar s'rank s**mih, da naoravijo p«,.'robne cbramhne 1-orako rroti nevarnostim vode. 26. vodopravnega zak. za Kranisko.) ITgavorl so *~a neuternoMe^i t"'7i e jpržamo policijskega staljen. Deželni odbor se je na podlagi lokalnega ogleda in mnenja izv^dopen pro-rriča^, da prostor, ni kot°rom Hta stat» orojektovana Met, kot gasilni i»keijsT*i teren snloh ne princ v po-Štev, dnlje pa tudi, da bi o*~t;li K' b** luv svet v slučaju, če se klet sgrad*. kot teren za tr*^;leko nameno v s-ioii vroonos*i nr^fT4?~?*l. S f"raCrt klc*l M «e namreč vo^**| c~***ek veliko la^io dfr'rn^n1 v vsako vfšin^ tit*^^' ležečih hiš. kak^r *-a s sedan*?h tal. Javnonravnih pomislekov prof: nameravani stavbi ootori^ko»n n\ J*uč pa rst~*~e odprto vrra^ mje. ni-mnta li pritožniei kakih zasrbno-prevn'h ugovorov nr°t' sta-bi, zlasti onih. ki izvirnio iz e 364. o. d. z. Zato se ji je moralo nakazaVt na pot civile pravdo « D^želp' odbor Vran^ki je t'*rej r-otrd"'l sfnvbno devoljen.1- žunon-Sjtvr. zavrn'l nagaj've i,ffnv rc od kn-trbetn OswaMa nrbnis1 --nili rrito/-nlc in gost;lnT^*>r V Kobai bo smel sida + i pamrravn^ k,<5t. Tako je znHmeena are*a, ki j-nad potdrrfjo leto zanimala slovensko jnvn^s*. K^^orla se je z moralno zmo°"o no red^župoi rrp^ni^nr-n nMvie a°pra e-ostPH~arj-». Odprto je Iv T;e vprašani'7', kdo b~> tež^o pr:za-dotemu obrtniku povrnM ve'iko Št-o_ do Od firrvfa povzrrč" tri -a c. kr. lcatfbr,t'* Osvre^da se o^š'* dnine "»e bo fJ^b'lo. Bo li deželni odbor toliko pravioen. da bo odškrdnuBc nakazal iz dežrt1n:h sredstev. Pr«t<»ro bi to bilo Dokle*- klerikalna večina v deželnem odboru ne povrne grstilni-čorjn Koba'n nov7ročene Škode, toli1^ č**sh kle^^Va'ei ne moreVi govoriti o ka1*? n^lo^jerosti do oh-'r?^ stanu, k' b»ie da^es neiteitji b^i z't a*frr*#c eks:steneo. N' «e brt°l ) orizten-t" Kbbrl^vi rritozb; ra ap»*avmi so dišre od^ži^pe mori, da*?i sn b:Ti za to r^dao" v«i n^*roj:, "zvr*rri s° je morr^o klerikalno n->cn:p V.|-e7fib-'*r-nr. Za*o ra je dož:^ deželni odb r p^tri nnravn^m sod'".""m ^tr**hov:t^ bTomažo, za katero se ima z^bv^Tttl eo-no fvo'^ii zaupniku idrij.-konm Z -n:mivo je, da je p->*rf!51o de-žtirr o^b^r stavbno dovoden*e iz prav tistrb razlogov, kakor j^ žn-pr.nstvo 7avrn:,o nrvi nG*r,<"",' rrrtož- nie. Odlok deželnega odbora {a torej t*Jd: zadoščenje idrijskem j *>i|i*n-stvn za vsa Oswaldova obrekovanja in sramotenja po klerikalni listih. Zadeva naa korčno a"', tla se verdar ne mora tjavendaa -riniti ob-stiiječh zakonov na zalita v« t kakega Oc*walda. Izprememba turške istive. Carigrad, 15. januarja. V turškem parlamenta je ima-gala opozicija, Opozicijonalee bodža Snbri je sv včerajšnji seji parlamenta nadaljeval svoj govor in izrekel bojazen, da se vrača Turčija k absolutizmu. Naučni minister je nato utemeljeval potrebo, da ima sultan pravico parlament razpustiti, to pa ne zato, da more skleniti mir, marveč da more začeti z mirovnimi pogajanji. Zunanji minister Assiro beg je predlagal v imenu vlade konec debate, ker je vprašanje izpremembe ustave po desetdnevni debati že dovolj razjasnjeno. Konec debate je bil sprejet s 141 glasovi proti 89 glasovom. Nato je naučni minister izjavil, da sprejme vlada izpremembo člena 35. v obliki, kakor jo je predlagal o/aek. Opozicija je hrupno protestirala proti takojšnjemu glasovanju in zahteva, da se njeni predlogi preberejo. Predstnlnik in večina pa vztrajajo pri takojšnjem glasovanju. Nato sledi poimensko glasovanje ter glasuje za predlogo 125, proti predlogi pa 105 poslancev, vsi od česar je bila predloga, ker ni dosegla dvotretjinske večine, cdk'onjena. (Opozicija ploska in se smeje.) V včerajšnji seji se debata o iz-preniembi ustave ni nadaljevala, marveč je prišel na dnevni red re-krutni zakon, ki je bil tudi sprejet. Včeraj je imel senat pri polno zasedeni dvorani sejo. Senatni predsednik je izjavil takoj začetkom seje, da sultan ne mara nositi sam odgovornosti zaradi razpusta zbornice,ter hoče, da o tem vprašanju soodloča senat. Predsednik je nato predlagal, da naj izvoli senat pos bno konrsijo, ki naj odloča » izpremembi n«tave. N'a predlog pet senatorjev je bila seja proglašena za tajno ter je bil v* tej seji izvo'jen pos^b^n odsek, ki nai presodi, ali je bil člen '5. v konfliktu med parlamentom in kabinetom tndi popolnoma pravilno upoštevan. Člani tega odseka so izvečine mladeturki.ki hočejo na ta način doseči razpust parlamenta. Tudi Hilmi paša je v tem odseku in je sedaj za razpust parlamenta. Govori se, da so mTadotnrki Hilmi pašo skušali pregovoriti, da prevzame takoj po raz-onstu zborrioe veliko vezirstvo. Kako s e je Hilmi paša odločil, še ni znano. B'-Je je dekret za razpust parlamenta že podpisan. Itsironsno - Mka volna. Turški častniki kot*aviat«ki. Solun, 15. jer. Na poziv vojnega min*«t**a so se prijaviti štirje m fer* d: ttmV i častniki tukajšnje gar-ni/i;e. ki se hočejo vad:ti k^t aviati-ki. Odpot va'i lodo v Ne;u:iio. kjer se bodo učili vrdjfti zrrkoniove, ki jih je tam kupila turška vlada. IV.j pri Konfodi. — Italijanska pretiravanja* Rim. 15. jan. »Agenzia Štefani« objavlja nenavadno mJaneno Štajersko. poročilo poveljnika itali jaoaiu mornarice v Rdečeai morja na mimariika-gm ministra a pomorski bitki pri Konfudi ob arabski obali v Rdečem merju. Na široka ia d Iga «c opisuje amaga patih italijanskih vojnih ladij nad sedmimi turškimi topničar-kaml in eno jadrateo hal junaštvo. Turške topn č rke, hi seveda niso bile koa svojim nasprotnikom, so zažgali, jadrnico pa zaplenili. Konfado, kamor je nnbeffaltu moštvo turških ladij, so bombardirali, pri čemur ni bila, kak ;r pravi pttročilo, poškodovana nobena moše-ja in nobeno privatno poslopje. Iz poročila je razvidno, da so bile tur-h1 c ladje popolnoma neznatne maj h ne lad^e, ki so jih Italijani br^z vrč-| jih težkoČ premagali. »Agen/Ja Ste fan** namreč piše: Od razi učenih turških tonniČTk je imela er.a 5*X) ton in je bila oborožena s 0? milime-trskrmi tokovi in 37 milimetrskimi mitra'jezami, ne'*a dr**ga i» imela 300 ton. 65 milimetrske tooe in 25 milimetrske mitraljeze. 0<*rJ»i s«» imel; po 200 ton In so bili oboroženi s 47 m ?lr metrski mi tonovi «n H7 milimetrskimi mitralicami. 1^1 vendar iztavlja poveljnik: ^Ta sijajen uspeh je bi* omogočen vsled previ lnosfi it* poguma vseh poveljmknv. ki «o vsi navzlic vePkim hidro'rrafičnim »ež-kečam hrabro postopali.« Italijani pa morajo zdi j braniti svojo »slavno« zmago. Interesantna je polemika »Agenzia StefaLi« r*r°ti lond^os'im »C n'ral N ws". »A^ren-z*c S^efftni« namreč izjavlja; «Cen-trr.l News« skuhajo vz^ti ntiši zavrni pri K nfudi vcak nompn s tem, da objavljajo ;z Rima brzojavko, v kater* se trdi, da so bi'e topn-čarke. ki so bile v tej bitki umčene, že v Snecu : razorožene. To poroč'lo jt» p po'no-; ma neresnično, kajti od nas uničene topničarke so bile oborožene, sprani Ijrlc so jadrn'co »Pauvette« in so j?e zelo b-anile. Ne <*re torej za nna že razorožene ladje, ki so še lan'»s z neko drugo jadrnico v Pord-S'iidu.« Ravnatelj »Banre d I Rorra^c v Tripo-lisn dcmisionlraL Monakovo, 15. jiunarja. »Munchener Ncueste NaehricbKn« poročajo iz TripoM^a: Raviatelj tri-BaffPhe rB^nce di R^ma-^, Prespani, j je dem i si on i ral. To se n* --godilo po- [ po'noma prostovoljno. Pros^iani je eden »zmed tistrb zauonikov ?Aalijnn-sk-.» vlade, ki so dovezli s svojimi nn-paeTttm? poročili vlado do ♦*ga. dt= je pot'vzela eVsred*c"*o v Tri politimi jo z ne7ados^nimi sredstvi. Iz Celj**. O-krbnika tukajšnje boiu;šn*ce Temmerla so dopisi v -Slov. Narodu« strahovito razour^i. Grozil je, da b^de dopisnika z ieV"*'-ntm drogom ubil in da rad plača tisoč go Mir ar je v kazni za to! Ta i grožnja TemmerTa povsem označuje! Istofako krilate besede, ki .tih je rekel nekemu svojemu intimnsn, ko sta govor'la o rtop'sih v »S'ov. 1 rorJnt: »Ko bi vedeli, hnj se-i<* letajo drn«^l oskrbniki!« T^rej g Tem-merl je s tem priznal, da on ne d* ?r* prav. da pa kradejo In goljuf njo drvgi bo!nišn:čnt oskrbniki r*o*em-lakom kar po d°belem deželo! Opozarjamo naše deželne poslane**, not rra?<» potrkajo tem ljudem po rtrsfih! l'begi bo'ni'i stradajo po bf'nši i-eab. r*Vrbnik' pa na njihove «troči*e dobro živijo. Cttdimo se tem razmeram tem boli, ker je referent o bil-n*š":enb deželni odbornik R^hm. člaa slovenske klerikalne stranke, ki sadni vodijo tako oster in načelen boj proti gnjili deželni upravi! Ali g Robič svoj posel zanemarja, ali pa sa Temmeriov, ki so se razvili iz nekdanjih narednikov po protekciji do mastno plačanih upravitelja v javnega denarja, boji t Gomjegrejski okrajni sastjp je sklenil, kakor smo poročali že pr*» telil teden, resolucijo, v kater* r*> i-va štajerske deželna poslance, naj se posvetijo v d°želnem zboru mirneiru deiu. ker prinaša obstrnkcija preb' valftvu, zlasti pa okrajnim as'o-pom. ki so zgubili vse subvencije za okrajne ceste, veliko a^*po*tan^eo škodo. Ta resolucija je vzbudila vsepovsod veliko pozornost in 'ategn-delj psu jejo sedaj klerikalci kot stekli, češ. da so »Nemci naročili to vabo.« Naj »Straža« pove imenr«! Kdo je naročil in komu? Pavšalna snmničenja nič ne izdajo. Ali se pa klerikalci boje, da bi se oglasiti tu'l| drrgi okrajni ras opi, ki težko trne vsled obstrultcij?, in Id obsodili kleriku Ino politiko v Gradcu? Rcsolu -i-ja okr. zrstopa g^rnjegraj^ke^a jo toliko boli razumljiva, ker .ic v>jcte v I r garsko dolino, za katero tvdi hoče držala dati p' lov'co, to je 3*> isoč kron Tako se je maščevala klerikalna politika nad takrzvanim očrnim kotom«, k" je vodno sVoraj en. *ti s-no vo"il klerikalne nosl^nee iu r» £il že več ko enkrat klerikalce pi I volitvah poraza. Somišljeniki, pov**jte to ljt.d'*rn da bado verlelf. kaj s<» prrvi štajerskem deželnem zboru za strankarske klerikalne politične kip-čtje obstrnirati! Dosledna klerikalna politika. Kleiik^lni list' neprestano v!>ije"o. da r:r bo poprej konca boja ^reti nei"»ški večini v deželnem zbnMi. dokler se ne »izpolnijo ž^lfe sioven-si* i "a l*nds*va po a^rmnlst- ati mi delitvi d^žel".« A pri tem a-e pogajajo h*po P'irno v Gradcu naprej. vJn e ri'ere želje in zahteve služijo ki ^ri-kf.lcem tTej samo zr» par«Ho prt trarikarsk'h kravjih kurtčijah z A7*'ri!. ei in obenem za »r»ao* v nnlno toor*«' pri vol"fvab. To je do^l^^-^a in poltena dr. K^r^ščeva polit'Va! In z>*ra-d« take polit'ke bi nai trpel S;.. S*a-j?r ka^o gosnodarsko š"*odo? Ne — tako se G*l*"»ci tisoč kTicev oel v-eh strmi in klerikalcem bode Zal, nko wm b^d^ V splošne zahteve in svarila upoštevali! Iz Ormoža nam pišejo; Ob Novem letu je stopila v veljalo nova naredba gV'le dobave tob^'-n. Sedai ne zadostujejo več samo knj'ž'ce. treba je iznolnj^vati nekake tiskovine. OO^r trofik*-ntov v našem okraju (in mcm'a bo tudi drnerod trko> ne zna nemško, a reči proti neruskim tiskovinam, ki jih ne razumejo, tndi ničesar ne uprjo. Ljudje se boje vsega, kar je v zvezi s fimnčno stražo, kakor hudič križa. Z-»to bodo morali pritisniti drugi Činitelji, da bomo dobili slovens-Vp rdi vsaj dvojezične tozadevne tekovine. Iz Ptuja. Nenacfom« odpuščeni uradni preflstojnik dr. Hogler je v odgovor na to. da je mestni občinski odbor njegov odpust na Omigov migljaj seve odobril, priobčil v »M. 35.« še rno odprto pi*mo, ki je za ptujske razmere značilno. Dr. Hogler pravi, da je odpuščen pred vsem zato, ker ni hotel voditi rajnih volitev tako, kakor je žel~l vitez Franc Jože-fovega reda Josip Ornig. To se pravi po domnče, da ni hotel slcpariti, alf ne? Dalje ga ni maral Ornig zato, ker je bil objektiven napram vsem strankam. To je istotako sila značilno priznanje! Zanimivo je, da ljudskega štetja niso poverili dr. Hogler-ju, temveč Ornigovemu in ti m usu, tajniku Wagnerju. Kako se je vršilo ljudsko štetje v Ptuju, smo svoj čas veliko slišali in dr. Hogler med vr-stleami potrjuj?, da on, ki je bil kot stari državni uradnik, vsaj kolikor toliko objektiven, ni imel te važne zadeve v rokah. Dr. Hogler pravi, da bi se godilo vsakemu državnemu uradniku sila slabo, ako bi tako preziral vse predpise kot to dela župan Ornig, ki je načelnik avtonomnega mesta in se ga mora smatrati nekako za okrajnega glavarja. Vse to potrjuje znova našo zahtevo: na ptujski magistrat mora priti vladni komisar, da bo naredil mir in red. Vlada mora uvideti, da so bile pritožbe Slovencev proti krivičnemu in nepo-stavnemu postopanju ptujskega magistrata z njimi popolnoma upravičene. Saj se n;č bolje ne jod i Nemcem samim, ki so prisi pri vladajoči kliki v nemilost. Celo leto ne slišimo iz tabora nemške opozicije ni-č sar drugega kot pritožbe o nečuvenih nepostavnostih in nasiljih orni-gijancev; kako se šele postopa v Slovenci! Ali se hoče vlada identificirati s takimi ljudmi v Ptuju, ki kakor pravi nemški list »M. Z.«, kradejo pisma in zlorabljajo uradnike za izvrševanje infamnih in nepoštenih činov? Slovenske poslance pozivamo, naj se tudi,oni zanimajo za to, kar se godi v Ptuju. Kamen za kamnom nemškutarske trdnjave v Ptuju se ruši, pospešujmo ta proces, ki je v našo korist! Čitalnica v Slov. Bistrici je imela svoj letni občni zbor ob lep; udeležbi 7. t. m. v dvorani hotela »Avstrije«. Predsednik dr. Lemrž se je v sve jem nagovoru predvsem sp~ml-njLi umrlega častnega *ljni dr. Josipa V o š n j a k a , ki je bil ve-- čas v najožjem stikn z našo 0f* talnico. Tajnik Založnik je p^'.nl prtgl dno poročilo o društvenem dole \anju; število članov je doseglo svoj maksimum. Napredovanja se opaža osobito tudi v vzorna ji našlo vanju čitalni&kih odsekov in »»oer knjižničnega, dramatičnega, goJV-e-nega in strelskega. P« eebno lepa je bilo poročilo knjižničarke gdč. O. Feiglove, ki vzorno vodi dr. Jos. V njakovo ljudsko knjižnico; v krarki dobi svojega obstanka je slo n.rd Ijrdstvo do 4000 knjig. Zanimive so bilo tudi date glede vzgojnega vpliva te institucije. O ostalih odsekih sta poročala prav ugodno gg. Sarsj-n;k in Pinter. Blagaina izkazuje Vt-mga prometa 856 K 22 v, in s>er brli K 73 v d< hodkov in 282 K 40 v izdatkov. Poleg tega, da ima Čitalnica 18 časopisov, je vendar moči o aktivna. Za društveno leto 1912 i»? je izvolil in konstituiral sledeči odb »r: dr Frban Lemež, predsednik, Milna Vršič podpredsednik, Vekos'av P-n-ter blagajnik, Rudolf Sta rovašu i*, tajnik. Gusta Janežičeva. M i jo Sehwarz in Mirolav Pirkmajer odborniki. Odhajajočemu mnogoletue~ mu tflintku g. Ign. Založniku je priredil občni zbor prisrčno ovacijo s tem. da ga je v cčigled — izrednih zaslug, ki si jh je stekel za naradno probnjo v Slov. B:strici sploh ter za d n št veno življenje posebej. izv,»!il soglasno svojim častnim članom. Po občnem zboru so vprizorili domači diletant je burko »Borba za kafro«, ki je vzbuiala salve smehu; posebno režiser g. Viktor Starovašnik v vlogi MemelnV-nlnsa je brl izvrsten. Prava in neirava ruSszsa, (Povest. — Spisal Blaž Pohlin.) inaiiw.ii »Mrtite s^,« je dejal toplo, »vala bolečina je moja bolečina, vaše veselje je tndi moje veselje.« Ko je molčala na te besede, je nadal ieval: »Glejte, Marijanica. do vas čutim več kot do koga drugega. Skoraj vsak dan sem vas iskal zdaj tu zdaj tam, da bi se z vami sešel, a nikdar vas nisem mogel najti. Miroval pa nisem preje, da sem vas naposled dobil. Vedite, da mi je bilo silno d Igraš, ko vas toliko časa nisem videl in govoril z vami.« »A za kratek čas vam bi naj bila, za igračo, kaj ne?« je dejala, a vendar ji je šel obrazvlabea nasmeh. »Nr* sodite slabo vsake besede! Kdo se hoče z vrmi igrati, je oporekali »A zdaj mi povejte, zakaj ete se pr^j jokali!« Obraz se ji je zoprt zresn'1. Važen je moral biti vzrok njeni bolečini srca. Sprva mu ni hotela povedati, češ Vaj ga res to briga, ko pa je prosil, lepo presP, naj mu pove, ko sta ai vendar prijatelja, povedala mu je vse. Bolna je bPa te dni, da je morala biti v hiši t. j. v sobi in da ni smela iz nje, imela je hudo bolezen v grlu, angino, da so že mislili, da jo zaduši. Ko precUnočnjem ni mogla za- spati, f-u?a je med očet< m in matrrjo Jevševčevima pogovor. Doslej je mislila, da je ona nj'jn hči, iz tega pogovora je pa povzela, da ni. ampak dp je »špitaleriee«. Kdo ji je moti in rd> o?e, ne ve č:sto nič. ve le. da bo morala v par mesecih služit. Kvkor sta se menila njena rednika. tisti človek, ki je do njenega štirinajstega leta Pofvl.ial zanjo denar. n"č več ne pošilja, ker je ona, Marjan;ca, stara že ?estn~jst let, njen rodni oče je pa m^ral p\a~evnti za njo do š'irin~j>te-ga Teta. Zrla j bosta Jevševea počaka-j la, da bo ra polju vse podM-ino, po-t~m jo pa d^s*a služ:t, da jima kaj I prisluži. JevŠevka je sicer nekoliko ugovarjala tej možfvi zahtevi, a se prtem vdala, češ »če se starši ne menijo nič zanj a, pa naj bi se tuji i ljudje?« • »Zdaj bi šla sama najrajša po svetu, da bi si poiskala staršr,« je rekla Marijanica koncem svoje pripovedi, »zdaj vidim, da so me tn imeli le zato, da so dr bivali za mene denar In da sem jim delala; ker denarja ni več, sem jim tudi jaz odveč. Zafo me z~d*\ii čas svinkata in kažeta kar sovražnost proti meni.« »Grdo, umazano je to!« Je vzkliknil Sedmič, »sirovo, ostudno!« »Ali bi se v Ljubljani dobila kaka služba za mene?« je vprašala d k V na Pavloma, »a ne povrnila bi se sem več.« »Seveda se dobi. kolikor jih hočete,« je dejal S dmič in nova vesela . misel mu je šinila v glavo. »Ali bo varuhu to prav?« je vprašal. »Saj Se ne vem ne, kdo yi« S dmič je pomišljal nekoliko, stavil par vprašanj, na katerih nobeno mu MarTjanica ni vedela odgovora, razen t^era, da se piše Kokalj, potem pa dejal: »Čakajte, jaz vam bom uredil vse. Ce se le da zvedeti, bom dognal vaše starše, vašega varuha bom pa prinr^vtl do tega. da vam bo dovolil v L ju V.rani v e?užbo, ki vam jo bom jaz poiskal.« . »Vi ste res dober človek« je rekla Marnan>a, »že ker imate vo-Po to storiti. Iz srca vam bom hvaležna, če se vaši nameni posrečijo.« »In potem bova prijatelja, iskrena prijatelja za vedno?« je vpraSal Sednvč in g'edal zvesto v mile Mori-janičine oci. »Da, prijatelja, prav dobra prijatelja!« je potrdila Marijanica veselo. In Sedmič ji je pripovedoval, da ji preskrbi službo, kjer ji ne bo treba nbiiati se ji kot tukaj z živino, da bo lahko brala poučne in zabavne »ajppjf v razvedrilo in izobrazbo, ne da bi jo kdo v tem oviral, kot jo zdaj Jevševea, in 6>kliel ra *e cd veselega pričakovanja smejal obraz sam od sebe. Mlad nič ae ji je dozdeval kot rešitelj is njenega otožnega stanja in ko sta ae ločila, podala mu desnico s veeelieai in ni bila hnda, da Jo Je obdržal p«r trenutkov v svoji in ae zmenil a ajo, kdaj aa apet snideta na tej lepi zeleni trati, oddaljena od drugih zlobnih ljudi. V. Ko se je vračal Sedmič z ravnokar onisanega sestanka domov in so mu šle po glavi najraznovrstneiše misli najrazličnejše vsrbine, je začul naenkrat — še v gozdu — pasje lajanje ne dal č rd seb^ ter divie Človeško kričanje. Samo lajanj? bi ga ne bilo zanimalo, pač pa mu je človeško kričanje vzbudilo radovednost, da je nameril korrk proti oni strani, odkoder so se čnli omenjeni glasovi. Prišedši iz gozda na posekan in gol paro bek nad Dobravo, je našel ondi Matižarja, ki je držal v roki kratek bičevnik s kratkim bičem ter podil ž njim dva psa no na tleh zaznamovani mestih. B'l je napravljen kolobar, ki je bil razdeljen v štiri dele. Psa sta morala letati v kolobarju ter po predfdVih tn sicer natančno, kot je zahteval njiju trdo-srčni krotitelj. Ako je kateri napačno 7avil, zakričal je Mntižar, da se je pas:e telo streslo od strahu, takoj nato je pa zažvižgal bič po hrbtu greš-nikovem. »Solo imamo!« je pojasnil Mati-žar Sedmicu, ko se je ta približal in strune gledal n~n«vadni prizor, »veste. Jas sem nekod čnl nekoč, da se Je bistroumen in napreden šolnik s vso vnemo zavzel za pouk v presti naravi in da sa Je to obneslo menda v Ameriki, kier so poskusni. Pri nas si tega seveda ia ne upajo, kar se boje, da bi jim vsi otroci zbežali čez polja in travnike od pouka. Smo pač še daleč za Ameriko! Jaz sem si pa mislil: Kar je v Ameriki z otroki uspešno, zakaj bi ne bilo tudi pri psih, ki so nadarjeni in bistrega razuma kot otroci ali pa še bolj. Res sem poskusil pasii pouk pod milim nebom, prav v božji naravi in zatrditi vam moram, da so uspehi naravnost presenetljivi.« »Vi ste res izboren učen:k,« je pohvalil Sedmič vnetega pasjega krotitelja, »zdi se mi, da imate celo pristno slovenski pouk.« »Prav imate,« je potrdil Mati-žar samozavestno, »moji psi razumejo samo slovensko komando. Ce je človek natančen, tndi v učnem jezi-j k« ne trpi polovičarstva ali morda celo tu išči ne. Vsa moja pasja zaloga Ima slovenska in slovanska imena, vsa dresura je č*sto domača, izključno slovencka. Zato se je psi tako lahko prince. Svoj čas sem bil pri človeku, ki ;e tudi pse iieil raznih spretnosti. Ker jih je učil po nemško, ogrsko in laško, zraven pa klel po kranjsko, šel je nauk kaj sir bo v pasje bn-Uee. Pri meni je pa drugače; moji psi kapirajo po par poizkus;h vsako stvar, tako da imam res ves Pe z njimi. Da dokažem, da imajo psi tudi za muziko posluh, napravim v kratkem predstavo, pri kateri bom jas b~en-kal na citre, psi bodo pa po taktu plesali.« (Dalje arlBođnjie.) -Modrijan« g. Pinterja je tudi tokrat xe' buren aplavz; v odmorih pa se je oglašal pohorski srame! sekstet. Iz Celja. Za prvo letošnje zasedanje porotnega sodišča so izžiebani »ledeei gospodje za glavne porcioi-U: Peter Derg^nc, mestni ekonom, Celje, Otmar Goli, gostilničar, Veža, Rajmund Gabron, gostilničar, Št. Peter pod Sv. gor., Jože Pr**ker, trgovec. Zreče, Janez Zechner, h »sni ri sestnik, Brežice, Karel Košeu ^tc, Jože Blanz, trgovec v Peifov-o?h, Anton Gregi, kovač, Janez tanovič, Karel Ferjen, trgovce, Fr. Pfcnik trgovec, vsi v Celju. Iz Zgornje Radgone nam p-ro-ea;o: Slovenci so se letos udeležili Očinskih volitev v 3. razredu. Voli! cev je 142, volilo jih je 126. Nem-&kutarji so dobili 81—91 glasov, slovenski Vandidatje Alojz Stradi er, Anton Škerlec, Janez LančiČ in France Korošec pa 39—40 glasov. V 2. razredu jih je volilo od 26 volileev 14, V prvem od 12 volileev 9. Izvoljeni so sami nemškutarji. Ker so Slovenci razkrili marsikatero rakrano sedanjega nemškutarskega občinskega gospodarstva, je vladalo med kliki res seeve veliko razburjenje in privlekli so z dobrega, največ pa šiloma zadn/ega »svojega« moža na vOliŠee. Slovenci sedaj ne smemo vreči puške v koruzo 1 Še se bodemo videli z nemškutarji na volišču! Tistim neznača.inim Slovencem pa, k: ^o se dali zapeljati in podkupiti, klimo: sram vas bodi, izdajalci! Kdo so spodnještajerski Nemci? Marb. Zeit.« piše iz Ptuja: Kdo predstavlja spndnještajersko nem->tvo? Ptujski Blanke menda m se par bahaeev! Ljudje, ki kradejo za-nrta pisma in hočejo zapeljati uradnike, da taka pisma zlorabijo. Ljudje, ki sklepajo z najhujšimi ernnlii slovenskimi klerikalci oficijalne volilne kompromise. Ljudje, ki izrabljajo politični in gospodarski ter ri-zem za svoje zasebne interese. TnKe individue imenuje (v ptujskem občinskem svetu) veliki diplomat Vi-!j< m Blanke »spodnjoštajersko nem-•«! — Ta karakteristika ni slaba! V hudič, da bi ne imenovali ptujski 'likovni »Marb. Zeit.« za največjega lljivea spodnještnjerskih Nem« cevi Iz Šoštanja nam poročajo: /a župana v šošt'anjski okolici je bil izvoljen g. Anton Drmol. posestnik v Lokovici. Upamo, da bo vreden naslednik nepozabnemu našemu Ko- Vranske novice. Klerikalno m a s <• e v a n j e. Človeško blato je h ko priljubljeno politično orožje naše duhovniške stranke: Glej afera Kozjem, Žalcu in Gornilskem! S«> daj so se pa v tem ozirn odlikovali tudi vranski klerikalci. Neznani zli- ivci so namreč obmetali dvorano g. Hiinovca v noči po dr. Kukovčevem -hodu s človeškim blatom! Ta vin predstavlja gotovo »maščevanje« klerikalcev nad g. Brinovcem, Ker je dal svoje prostore za napreden .. Klerikalci, zlasti vranska duhovnika, ali vaju nič ni sram takih rase v in take politične borbe1 Vi duo vpijete o izobrazbi — in resnične izobrazbe in nauka o zasebni in politični dostojnosti ste krvavo potrebni! Nad tem grdim klerikalcu falotatvom se zgražajo vsi trža-ni in vsi pošteno misleči ljudje! — I k r a d e n a je bila posestniku Oreh ovcu v Ločiču zlata ura. Sumi 6e nekega popotnika. — V z k 11 e a proti obsodbi ni prijavila Marijina devica Kovče, kakor smo poročali, temveč je svojo kazen odsedel a. Drobne novice. Iz V e r ž e j a. I'oroči 1 se je tržan in trgovec Alojzij Sršen z gospo Julijo Rozmanovo, trgovko in gostilni čarko. Bilo srečno! — V novosezidano takozvano »Ma-rijaiiišee« bojda ne pridejo Salezi-janci, temveč nekake heraške nune iz Portugalskega. — Iz Celja. Poročil se je solicitator Avgust Vaš z gdč. Tončko Zabukovškovo. — V Vodraneih nad Središčem so se vršile občinske volitve. Na-prednjaki bo zmagali v III. razredu, klerikalci v II., v I. razredu pa so se vršile pri volitvah neke prepovedane manipulacije z eno glasovnico, za katere se bode zanimalo državno pravd-ništvo. Agitacijo za klerikalno stranko so vodili neki pritepeni kaplani. —- Nova deželna bolnišnica v Stiftingalu blizu Gradca bo začela poslovati s 1. aprilom. Cel zavod obsega 40 poslopij in bo eden največjih in najmodernejše urejenih v celi Avstriji — Iz M ar i b o r a. Urednik bivšega kr-scans ko - socijalnega lista »Unterst. Volkszeitung«, katero so sedaj kupili nemški nacijonalci. Kari Jand, je bil pred okrožnim sodiščem obsojen na 6 mesecev težke ječe zaradi različnih goljufij. Ropošho. Umor in samomor računskega podčastnika. Kakor smo ž~ svojec s 6-no poročali je pred kratkim ustrelil računski podčastnik Modrijan svojo ljubico v n~*ki celovški gostilni. Ddke je obležalo mrtvo. Nato je ustrelil sebe. Včeraj so Modrijana ozdravljenega odpeljali iz gnrnizij-ske bolnice v garnizijsko ječo. V prihodnjih dneh se bo vršila obravnava, ki naj dožene, ali je izvršil Modrijan uuior in samomor sporazumno s svojo ljubico ali je izvršil zločin samo voljno. Primapsko. Goriški deželni zbor. Včeraj »e je vršila druga seja. Navzoči so bili, kot pri otvoritvi, izključno člani večine. Slovenski napredni poslanci vzdržujejo abstinenco. Poročevalci so poročali o različnih zakonskih načrtih, med katerimi je najvažnejši zakonski načrt glede vpeljave novega občinskega reda in občinsko volilnega reda. Prihodnja seja bo v četrtek 18. t. m. • Tržaški deželni zbor. Včeraj je bila prva seja. Poročevalec deželnega odbora dr. Brocehi je poročal o delavnem programu deželnega zbora K debati o programu sta se osrlasila socijalist dr. E. Puecher in poslanec Budinich. ki je odločno zahteval nujno in končno rešitev vprašanja o uvozu argentinskega mesa. Češ, da Trst mora dobiti v kratkem na trg cena živila, da se odpomore vsaj nekoliko bedi srednjih in rnž.jil* stanov. Na to se je vršila volitev verifi-kacijskega odseka, ki naj potrdi štiri novo izvoljene poslanca. Slovenski deželni poslanci so oddali nri volitvah prazne glasovnice. Italijanska večina je izvolila v od6ek štiri člaue. Imenitna kupčija. Administraciji skladišč v prosti Inki v Trstu se je posrečilo razkriti velike sleparijo, ki .-ta jih uganjali dve tvrdki že več let. Ti dve tvrdki sta se nastanili tik pri prosti Inki. Od leta do leta je bil njihov uspeh leoši in obe trgovini sta izborno izhajali. Sedaj pa se je dognalo, da sta oba lastnika trgovala izključno le z ukradenim blacro n. Delavci iz proste luke so nosili blago, po malem sicer, na prodaj, ta dva sta poceni kupovala in delal i izborno kupčijo. Policija je aretirala oba trgovca, osobje in več drugin pomaga čev. Ponesrečeni parnik v tržaški luki. Mali parnik »Svrio«, last paro-brodne drnžbe »Austro-Arnerieana";, je peljal včeraj k velikemu trans-anilantišloemn parniku iste družbe, »Gerty«. Ko se je »Svrio« že tik velikega paraika hotel ustaviti, je odpovedal stroj in parnik je zadel z vso silo v bok »Gerty«. Moštvo se je rešilo s tem, da so poakakali mornarji v zadnjem trenotku v morje. »Svrio«. je dobil težke poškodbe na krovu in pri stroju. Nevaren ropar. Žandarmerija v Delnicah je aretirala nevarnega roparja, ki je že delj časa izvrševal predrzne tatvine na. železniški progi med Reko in Zagrebom. Ovadi) ga je neki ameriški izseljenec Posarkovič. ki se je pred kratkem vrni1 iz Amerike. Med vožnjo iz Reke v Zagreb se mu je pridružil mlad človek, ki se je izdal tudi za izseljenca. Med pogovorom rnu je ponudil cigareto. Ko je Posarkovič napravil par potegi jo-jev, je zaspal. Prebudil se je sele v Zagrebu, kjer je tudi opazil, da sta izginila njegov prijazni spremljevalec in njegova denarnica, v kateri je imel 800 kron prihrankov. Na ta način je bilo okradenih na tej progi že več izseljencev, ki so se vračal: do mov. Aretirani je neki Rudolr Korit-nik in je doma iz Štajerskega Pri njem so dobili C00 kron denarja in več steklenic kloroforma. Električni tok. V konstrukcijskem arsenalu v Pulju je prišel pri stavbi velikega električnega dvigala nad ladjedelnico v dotiko z močnim električnim tokom neki delavec tvrd-ke Wagner, rodom Dalmatinec. Tok ga je ubil in ves sežgan je padel ponesrečenec z višine 30 m v ladjedelnico. Italijanski vohun v Pulju. Policija je aretirala včeraj v Pulju poštnega oficijala v Pulju, Friderika Trigarija, ker je na sumu, da je najet italijanski špijou. Pri hišni preiskavi so našli baje zelo veliko obtežilnega gradiva. Trigari je bival dalj časa v Rimu in se je šele pred kratkim zopet naselil v Pulju. Bil je v zadnjem času v jako živali u i pisemski in brzojavni zvezi z Rimom. Dnevne vesti. + Deželni odbor. Predseduje g. deželni glavar, ki izraža upanje, da se bode tudi v bodoče kolegijalno delalo v deželnem odboru. Svojim namestnikom v deželnem odboru imenuje dr. Lampeta. Nato razdeli g. glavar referate med posamezne odbornike. On sam prevzame personali je, muzej iti umetnost. V drugem pa ostane skoraj vse pri starem. -f- Kranjski deželni zbor. II. seja deželnega zbora kranjskega bo jutri, v sredo, dne 17. januarja ob 10. dopoldne. Dnevni red obsega naslednje točke: 1. Naznanila dezelnozbor-skega predsedstva- 2. Volitev enega reditelja. 3. Volitev odsekov. 4. Poročilo o delovanju kranjskega deželnega odbora za dobo od 1. januarja do ko*** decembra 1910. 5. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca v kmetskih občinah volilnega okraja Trebnje - Višnja gora - Žužemberk - Mokronog - Litija - Radeče. 6. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega posojilnega /ns/ada /a iet 1910. 7. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep zaklada deželne prisilne delavnice za leto 1910. 8. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep gledališkega za>klada za leto 1910. 9. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep garancijskega zaklada Dolenjskih železnic za leto 1910. 10. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi ustanovnih zakladov za leto 1910. 11. Poročilo dež. odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželno - kulturnega zaklada za leto 1910. 12. Poročilo deželne ga odbora, s katerim se predlaga ra čunski sklep pokojninskega zaklada okrožnih zdravnikov za leto 1910. 13. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep muzejskega zaklada za leto 1910. 14. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep normalno-šolskega zaklada za leto 1910. 15. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi bolnič-nega. blazničnega, porodničnega in najdenškega zaklada za leto 1910 in razkazi imovin teh zakladov koncem lota 1910. Ki. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi grmskega zaklada za leto 1910. 17. Poroč. dež. odbora o ureditvi in zvišanju dosedanjih plač deželnim cestarjem ter njihove starostne preskrbe. 18. Poročilo dežolnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep rnelijoracijskega zaklada za 1. 1910. 19. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželnega zaklada za leto 1910. 20. Vladna predloga i načrtom vodo-pravnega zakona za vojvodino Kranjsko. 21. Poročilo deželnega od-Itora, s katerim se predlaga izpreme-njeni načrt novega lovskega zakona. 22. Poročilo deželnega odbora o prošnji Friderika Kauckega, učitelja na petrazredni ljudski šoli v Kočevju, za vštete v na zasebni ljudski šoli steklarn ice v Kočevju prebite službene dobe pri svoječasni odmeri pokojnine. 23. Poročilo deželnega odbora o načrtu zakona o pravnih sredstvih proti odločbam in odredbam občinskih in drugih avtonomnih oblastev. 24. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga deželni proračun za leto 1912. 25. Poročilo deželnega odbora v zadevi načrta zakona glede uprave skupnih zemljišč. 26. Poročilo deželnega odbora o preosnovi pouka in gospodarstva na kmetijski šoli na Grmu in o izpremembi šolskega statuta. 27. Poročilo deželnega odbora o nekaterih priredbah v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. 28. Poročilo deželnega odbora in zakonski načrt o uravnavi Sore od Godešič do Goričan. 29. Poročilo deželnega odbora glede dovolitve letnega prispevka 600 K za 4 gojence ustanovnega zavoda za gluhoneme. 30. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga načrt o izpremembi § 13 zakona z dne 13. junija 1882, dež. zak. št. 25 1. 1886., o odkupu novčnih in prirod-n irski h davščin za cerkve, župnije in njih organe. 31. Poročilo deželnega odbora o dopolnilnih volitvah dveh poslancev iz volilnega razreda mest in trgov, volilnega okraja mesta a Ljubljane. 32. Poročilo deželnega odbora o razdružitvi krajne občine Mošnje v tri samostojne krajne obči-ne Lese, Ljubno in Mošnje. 33. Poročilo deželnega odbora o ustanovitvi samostojne krajne občine Sela pri Sumperku. 34. Poročilo deželnega odbora o Pobiranju 140% doklade od interesentov vodovoda v Godoviču 1. 1912. 35. Poročilo deželnega odbora o pobiranju doklad za občino Vrhnika za 1. 1912., in sicer v davčni občini Vrhnika 130%, v davčni občini Stara Vrhnika od udeležencev vodovoda pa 180% doklade. 36. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 166% doklade v občini Čel je 1. 1912. 37. Poročilo deželnega odbora o prevzetju kmetijsko - kemičnega preizkuševa-lišča za Kranjsko v Ljubljani za deželni zavod. 38. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 110%, odnosno 109% doklade v občini Sv. Križ pri Svibnjem 1. 1912. 39. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 126% doklade v občini Trava 1. 1912. 40. Poročilo deželnega odbora glede volitve višjih nego 20% priklad za cestne namene. 41. Poročilo deželnega odbora o pobiranju 120% doklade po davčni občini (mestu) Postojna leta 1912. 42. Poročilo deželnega odbora o novih splošnih volitvah za deželni zbor vojvodine Kranjske. 43. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca za volilni okraj kmetskih občin Vipava - Idrija. 44. Poročilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca v mestnem volilnem okraju Novo mesto, Višnja gora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško in Ribnica. 45. Poročilo deželnega odbora v zadevi živinozdravniške službe na Kranjskem in o vpeljavi tečajev za izobrazbo živinozdravDi-ških pomočnikov. + Naših klerikalcev nikoli glava ne boli. »Slovenec« se je v soboto tako-le pobahal: »Hvala boga, da pri nas nimamo med katoličani tistih najrazličnejših stru j in frakcij, kakor na Laškem, Francoskem, zadnje čase celo na Nemškem, pri nas V Avstriji pa na Tirolskem in Češkem. Posledice te needinosti so v prvi vrsti za vero in cerkev kvarne. »Krščanski demokrati«, »sillonisti«, »konservativci«, »demokristijani«itd. se med seboj prepirajo, polemizirajo in pišejo dolge članke, iščejo dlake v jajcu, generalizirajo, prorokujejo, vsi skupaj pa nikamor ne pridejo in prepuščajo javni politični teren svo-bodomiselstvu in socijalni demokraciji. Bog vari, da bi se kakšna taka reč med nas zanesla.« — Kar ginjeni smo bili, ko smo čitali. Kot natančni poznavalci domačih razmer, lahko »Slovenca« zagotovimo, da se mu ni ničesar bati. Taka reč se ne bo zanesla med kranjsko duhovščino. To, kar »Slovenec« tako obžaluje, da se godi med Lahi, Francozi in Cehi in celo med Tirolci, to se med kranjsko duhovščino ne bo nikoli zgodilo. Nikdar in iJkoli. Kar namreč »Slovenec« pri drugih narodih tako obžaluje in obsoja, ni v bistvu nič drugega, kakor dokaz, da je med duhovščino tistih narodov kaj duševnega življeaja. Samo ljudje, ki imajo kaj v glavi, so v stanu pretresati filozofska, teološka in socijalna vprašanja in o njih pisati ter o njih polemizirati. Kjer pa duhovniki nič nimajo v glavah, kjer ni med njimi nič duševnega življenja, tam seveda se tudi ne menijo za taka vprašanja in tam vlada idealna edinost. Naši krajski duhovniki se omejujejo na to, da po klerikalnih časopisih psnjejo liberalce v obče in napredne uradnike, učitelje, trgovce in obrtnike po-sebe, sicer pa si ne belijo glav z vsakovrstnimi problemi, nego se posvečajo raje studiranju vprašanj praktičnega pomena. Francozi, Lahi, Nemci pretresajo filozofična vpra-šanja.naši duhovniki pa le vprašanje, če so pošrekani nudeljni boljši z omako ali s kuhanimi češpljami. »Slovenec« je lahko pomirjen; edinstvo med našimi duhovniki je neomajno in med nje se ne bo zanesla nobena taka reč, za katero je treba kaj znanja. Nikdar in nikoli! + Slovenski klerikalci in hrvatski pravašl. V soboto je imel vrhovni odbor hrvatske stranke prava sejo v Zagrebu, katere so se udeležili dele-gatje pravaških organizacij iz vseh hrvatskih dežela. S tega sestanka so poslali cesarju brzojavko, v kateri ga pozivajo, naj uresniči hrvatsko državno pravo. Hrvatski listi so pisali, da se tega sestanka udeleže tudi slovenski klerikalci, ki so pri ustanovitvi vrhovnega p ra vaškega vodstva tudi obljubili, da se pridružijo pravaški organizaciji. Toda ostalo je vse samo pri obljubi, ker je med tem jel pihati drug veter od zgoraj. Ko se je ustanovila vseprvaska organizacija, se je zdelo, da gledajo raerodajni krogi na Dunaju radi gibanja za uresničenje trializma. Toda kmalu se je izkazalo, da so odločilni dunajski krogi vrgli idejo trializma med staro šaro in da jim ni nič ljubo, ako se o tej stvari mnogo razpravlja. Naši klerikalci so takoj okrenili plašč po vetru ter obmolknili o trializmu. Ker pa spada med kardinalne točke pra- vaških zahtev trialistična preustro-jitev naše monarhije, zato se sloven-hamed h gori. Vodja stranke prava, merah niso več upali, da bi se aktivno pridružili hrvatski vsepravaški organizaciji. Zbog tega tudi niso sodelovali pri ustanovitvi vrhovnega pravaškega vodstva preteklo poletje. Z imenovanjem dr. Susteršiča za deželnega glavarja kranjskega je postal položaj slovenske klerikalne stranke nasproti vladi še bolj kočljiv in delikaten, zato so klerikalci enostavno molče odklonili vabilo, da se po svojih odposlancih udeleže seje vrhovnega pravaškega vodstva. Tako ni bil na sobotnem sestanku v Zagrebu navzoč nobeden slovenski klerikalec, da, klerikalci celo niso to pot sestanka niti brzojavno pozdravili* kar so poleti še storili. Ker torej gora ni prišla k Mohamedu, je šel Mohamed k gori. Vodja stranke prava, dr. Mile Starčevič, je poslal dr. Šn-steršiču brzojavko: »Sakupljeni pravaški zastopnici iz svih hrvatskih zemalja pozdravljaju sa svog sastanka suplemenike iz slovenskih zemalja u nadi, da 6e što prije sjedinjeni na skupu nadjemo.« In na ta pozdrav je odposlal dr. Šnsteršič ta-le brezbarvni odgovor: »Vseslovaneka ljudska stranka zahvaljuje prisrčno za bratski pozdrav. Čutimo se kot del plemenitega naroda hrvatskega in hočemo vedno skupno delovati za blagor in napredek našega ljudstva. Iskreno pozdravljamo gospoda predsednika ter vse zbrane gospode pravaške zastopnike kot najožji somišljeniki in sobojevniki. Bog živi zje-dinjeno Hrvatsko!« — Kakor je razvidno iz tega odgovora, ni v njem nobene iluzije, naj bi se zjedinj^ni Hrvatski pridružile tudi — slovenske dežele. Dr. Šusteršič je sedaj pač vladni zaupnik in kot tak se mora previdno izogibati vsega, kar bi moglo zgoraj izzvati nevoljo ali nezaupanje. Zato so se tudi hrvatski pravaši morali zadovoljiti z vseskozi platonskim Susteršičevim odgovorom. + »Grazer Tagblatt« je priznan kot eden najneumnejših listov, kar jih izhaja v nemškem jeziku, a v nedeljo je še samega sebe prekosil. Priobčil je članek »Anzeichen«, v katerem trdi, da se je začelo pošlo van je-nje Avstrije s tem, da je Blaž Žemva postal šef generalnega štaba, dr. Šusteršič deželni glavar na Kranjskem, in da se je v Dalmaciji upeljal hrvaški notranji uradni jezik. Intelektualni štirinožec. ki je zagrešil ta hedasti članek, zasluži, da bi ga za nekaj časa spravili v kak sanatorij. Blaž Žemva, šef generalnega štaba, je »Grazer Tagblattu« nevaren, češ, s Kranjskega doma in izgleda tudi nevarno, dasi je »gemiitlich und wohlgenahrt«, toda »die Augen ver-raten slavische List und ZahigkeiU-. Zato mu za zveni Ime Conrad-Ho-tzendorf »wie eine klingende Fanfare, fest und deutsch«. Seveda se je »Grazer Tagblatt« urezal. Sef generalnega štaba, Blaž Žemva, je rojen v Celovcu in je Nemec, toda njega oče je bil doma s Pokluke pri Gorjah, sin slovenskih kmetskih staršev. Nič pametnejše ni pisal »Grazer Tagblatt« o dr. Šusteršiču. Bil je imenovan za deželnega glavarja, ker je vodja klerikalne stranke. Kaj misli »Grazer Tagblatt«, da bo še kdaj kak Nemec deželni glavar na Kranjskem! In hrvaški notranji uradni jezik v Dalmaciji? »Grazer Tagblatt« še tega ne ve, da nemščina ni bila nikoli notranji uradni jezik v Dalmaciji, samo tn in tam so jo utihotap-ljali, sicer pa je bila italijanščina uradni jezik. Res, »Grazer Tagblatt« je vreden, da je glavno glasilo nemških nacijonalcev. -f- Iz Kotredeža. C. kr. deželna vlada razveljavila je izvolitev dveh odbornikov v II. in dveh odbornikov v III. volilnem razredu, in se bodo dopolnilne volitve kmalu vršile. Volitev drugih odbornikov je potrjena. Treba je, da se združijo vsi napredni volilci — kmeti in delavci — kajti nasprotnik je mogočen. Odborniki, ki bodo sedaj izvoljeni, bodo odločevali, če bode odbor deloval v naprednem zmisJu, ali pa na komando iz fa-rovža. Kadar pridejo zopet kaplani na agitacijo, povejte jim, da spada njih delovanje v cerkev, kajti Kristus, naš Gospod, je rekel: »Moje kraljestvo ni tega sveta!« Vera tudi ni v nevarnosti, kajti občinski odbor ne sme sklepati, da se naj cerkve podirajo, da se naj duhovniki izženejo i. t. d. Gre se za same gospodarske stvari. — Napredni kmetje In delavci! Pridite do zadnjega moža na volišče, in zmaga je gotovo vaša! + Rdeča brošura še vedno cerkveno izobraževalno sredstvo, Due 13. t. m. je prišVa h kamniškemu oblastveno avtoriziranemu krepostnem! krepostniku, namreč k dekanu Lavrenčiču hči nekega klerikalnega meščana k izpraševanju. Ko je bilo izpraševanje končane, je volk v ovčji koži rekel: približno tako-le: Kako se imate vesti pred zakonom in v zakonu, Vas ne bom jaz podučeval, ampak poučila Vas bo tale knjižica, katero pazljivo* preberite in mi jo potem nazaj prinesite. Toda pazite, da ne priđe komu drugemu ▼ roke,« In s temi besedami ji je podal škofovo — rTcčo brošuro. Dekle je po re-nomeju že vedelo, kake kvalitete je ta brošura, a ni se npalo ugovarjati dekanu ter je s povešenimi očmi in su-rudelim obrazom sprejela brošuro in x njo zapustila dekanijo, globoko užaljena, da ji dekan ponudi tako grd spis k^t dušno pripravo za zakonski stan. Rdeča brošura kot cerkveno izobraževalno sredstvo — temu se bodo ljudje gotovo začudili. A če pomislijo, kakih izobraž valnih sredstev se klerikalci sploh poslužujejo, potem j:h bo začudenje hitro minilo. -j- Imenovanje. Adj.mkt ravnateljstva kranjske kmetijske družbe g. Franc S t u p a r je imenovan za drugega ravnatelja Kranjske kmetijske družbe v Ljub'jani. + Iz južncžrlezniške službe. Prestavljena sta asistent Ivan Gori-šek iz Šentpetra na Kranjskem v Divačo in uradniški nspirant Leopold Gruden iz Litije v Šentpeter. — Brezvesten avtomobilist. V nedeljo ob pol 3. popoldne bi se bila na Starem trgu lahko zgodila velika nesreča in to pred Zormanovo hišo. Ob istem času, ko je elektr. voz pripeljal iz Florijanske nlice na Stari trg do postajališča, kjer ga je že čakal od rotovža dospeli električni voz, pripeljal se je neki civilist mimo šentjakobske šole na Stari trg. V istem trenotku je šel preko ceste iz Florijanske ulice proti Zormanovi trgovini nadofieija! g. Matija Der-žaj. Avtomobiiistovega signala ni mogel slišati, ker je od zadaj tramvaj prisopihal. Avtomobilist je videl, da ee pešec pred njim ne umika in da je skrajna nevarnost za veliko nesrečo njegova dolžnost je torej bila, ustaviti svoj voz. Tega pa ni storil. Napravil je le velik ovinek kar proti trotoarju, a če bi se pešec ne bil držal tik tramvaja, bi bil prišel pod avtomobil. Številke avtomobila si gosp. Držaj vsled prevelikega pr^strašenja in momentanega razburjenja ni mogel ogledati. Tako postopanje avtomobil ista je nečuveno. — Sofija Borštnikova in afera Od i Ion-Pečić. V zadnjem času so poročali listi, da se namerava znana igralka Odilon ločiti od svojega sedanjega moža lekarnarja Bele pl. Pečica v Zagrebu. Nekateri listi so na-migavali. da je v zvezi s to ločitvijo gospa Sofija Borštnik Zvonarjeva. Gospa Borštnikova priobeuje sedaj v »Agramer Tagblattu« to-le izjavo: »Nekateri listi so imenovali moje ime v" zvezi z zakonsko afero Odilon-Pe-čić, dasi nimam s to afero čisto nič opraviti. Belo pl. Pečica sem spoznala pred 15 leti kot mlada neizkušena ločena žena, toda to znanstvo sem po nasvetu nekaterih meni naklonjenih prijateljev kmalu opustila in se nisem od tistega časa nikdar več sestala z Belo pl. Peeičem. Za otroka se Pečic ni nikdar brigal. Dete sem dala izobraziti, in jaz sem zato žrtvovala vse svoje dohodke. Sele po 14 letih se je Pečic spomnil svojega otroka, pa samo zategadelj, ker se je nahajal, kakor mi je pisal njegov prijatelj Vladimir pl. Borota, v veliki zadregi. Pritisku, ki so ga izvrševali na-me, sem se morala ukloniti in tako je priš'a moja hčerka Stanka v hišo gospe Odilonove, kjer se mi je, zaslepljena od bleska in obljub, popolnoma odtujila. Toda kakor se zdi, ni mogel niti otrok več rešiti Belo pl. Pečica iz njegovega težavnega položaja, ker bo vendarle prišlo do ločitve zakona. Sedaj je Bela pl. Pe-Č;č otroka zopet zapustil ter ga izročil popolnoma neoskrbljenega neki šivilji. To je resnica. Natančnejše podrobnosti te rodbinske drame bodo obelodanjene v knjigi, ki v kratkem izide na Dunaju.« — Pozor na vžigalice! Prejeli smo ta-le popravek: Prosim, da z ozi-rom na to notico, objavljeno v »Slovenskem Narodu št. 287 od 14. decembra 1911, objavite v zmislu $ 19. tisk. zak. ta-le popravek: Ni res, da »prebrisani agent je v zadnjem času usiljujejo vžigalice »Ljepa naša domovina« z namenom, spraviti slovensko občinstvo v zmoto, kakor da bi bile te vžigalice kako narodno blago,« — pač pa je res, da jaz kot edini ^asbpnik češke sirkarne kot produ-eontinje omenjenih vžigalic ne na prebrisan način, temveč vseskozi do-atcjejl način spravljam v konsum izdelke te tovarne, ki sloni na strogo narodni podlagi in z izdatnimi odstotki podpira tudi slovenske narodne težnje s svotami, ki odgovarjajo količini na Slovenskem razpečava-nega blaga. Tvrdka »Češka sirkar-na« ni tuje, pač pa bratsko češko narodno podjetje. — Zahvaljuje se za uslugo, beležim spoštovanjem Pavel Cešnik. Trst, 10. januarja 1912. — Kje jc denar? Z ozirom na včerajšno notico pod tem naslovom se je oglasil v našem uredništvu gospod P. ter se izkazal, da je naroČil vtnec na grob pokojnemu Ivanu Oražmu pri vrtnarju Šimencu za 24 krcn, a da ga Še dosedaj ni mogel plačati, ker več gospodov svojih ob-ljub'jenib prispevkov še ni plačalo. Ciin ti gospodje store svojo obljubo, bo venec plačan. — Kar pa ae tiče vprašanja, če je bil venec položen na grpb, prosj g. p. dvomljivce, pni as obrnejo na Oražnovo vdovo, ki ima shranjene trakove dotičnoga venca. — Vojaške »glasitve. Do 21. t. m. se imajo v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu oziroma pri dotičnih okrajnih glavarstvih zglasitt z vojaško, domobransko, odnosno črno-vojniški knjižnico: I. Leta 1901 potrjeni vojaki, ker so prestopili v domobranstvo. 2. Leta 1899. potrjeni vojaki, ker so prestopili v črno vojno in 3. leta 1869. rojeni bivši vojaki, da oddado črnovojniške knjižice ter prevzamejo odsl užnice. — VojaŠkotaksno zglaševanje. Po vojaškotaksnem zakonu se je vsem vojaški taksi podvrženim osebam meseca januarja zglasiti pri onem županstvu, kjer so 1. januarja bivali. V Ljubljani se vrši zglaševanje v mestnem vojaškem uradu, v Mestnem domu. Kdor opusti ali zamudi zglasitev, se kaznuje z globo do 50 K ali z zaporom. Zglasitev se more odpraviti tudi pismeno. Tiskovine ima omejeni vojaški urad na razpolago. Elektroradiograf »Ideal«. Spored za torek, dne 16., sredo 17. in četrtek 18. januarja 1912: Popoldanski spored: Crno morje. (Lep naravni prizor.) Slabo plačan rešilec. (Komičen prizor.) Ćutnica. (Znanstvena slika.) Pipa za opij. (Prekrasna drama.) Rozalijina sabotaža. (Veleko-mično.) — Večerni spored ob 7., 8. m 9. uri: Komična novost. Sreča je. Velika d~arra. (S nrae:.i«ka privlačnost Nonliskfilm Co.) Od začetka do konca jako zanimivo. Pozor! V petek, 19. januarja specijalni večer z izbranimi slikami. PopoUbn ke cene za dijake: Num. sedež 30 v. I. prostor 20 v, II. prostor 10 v. — V soboto 20. januar'a: 5**75 prebivalcev. SaJir;č-na malomesfna tragikomedija in zi-goto. Komična privlačnost za vse one, ki so videli velike detektivske drame. Delovanje mestne policije v letu 1911. Kakor smo že poročali je policija v preteklem letu aretovala 1750 os- h in sicer: zaradi razžalienja Njegovega Veličanstva 1, zaradi jav nega nasilstva 41, zaradi motenja vere 1, zaradi nenravnesti 11, zaradi težke telesre poškodbe 2, zaradi požiga 1, zaradi vloma 6, zaradi hudodelstva tatvine 32, zaradi poneverbe 3, zaradi goljufije 4, zaradi sondo ležbe tatvine 4, zaradi prestopka proti javnim naredbam 27, zaradi prestopka proti telesni varnosti 32. zaradi prestopka tatvine 243. zaradi prestopka javne nravnosti 91, zaradi prestopka vojaške postave 45, zaradi zapeljevanja izseljencev 1, paradi pijanosti in razgrajanja 515, zaradi sumljivega st".kanja po hiš^h 10, ljudi brez stalnega bivališča in brez srrdstev 244, zaradi beračeva-nja in vlačuganja 366. zaradi prepovedanega povratka 100, v policijskih listih zasledovan;h 45, in končno 31 drugih sumljivih oseb. K deželnemu sodišču je bilo od teh izročenih 122 oseb, k okramemu sodišču pa 437 os~b. Proti 260 osebam pa so bile zaradi raznih prestopkov napravljene ovadbe na državno pravdništvo. Proti 1053 osebam pa se ie postopalo po policijskih predpish. Nadalje je bito 8662 oseb naznanjenih državnemu pravdništvn in sicer: zaradi javnega nasilstva 26, zaradi motenja vere 1, zaradi nrnravnih dejanj 8, zaradi po skušenega umora 1, zaradi težke telesne poškodbe 1. zaradi hudodelstva tatvine 20, zaradi sokrivde hudodelstva 2, zaradi prestopka proti var nosti življenja 2, zaradi prestopkr proti zdravju 23, zaradi prestopi« proti javnim naredbam 169, zarad' prestopka proti telesni varnosti 730, zaradi tatvine 373, zaradi beračeva-nja in vlečuganja 18, zaradi prestopka pasje kontumacije 5, zaradi neopravičenega poslovanja pri izseljencih 3, zaradi trpinčenja živali 80, zaradi prestopka policijsko postavo 22, zaradi prestopka volilnega zakona 8. Dalje se je izsledilo bivališče 52 policijsko zasledovanih oseb. katere so se javile sod'Ščn. Policijsko se je postopalo proti 1537 osebam ie sicer: zaradi prestopka obrtnega reda proti 2139 osebam, zaradi izgredu pa proti 718 osebam. Okrajno sodišče je izreklo v 28 slučajih razsodbo za oddajo v prisilno delavnico oziroma v poboljŠevalnico. V ce'em je bilo 15 oseb oddanih v poboljševalne zavode, kar se pri ostalih radi napak in bolezni ni moglo zgoditi. Najdenih je bilo 465, izgubiienih pa 837 predmetov. Zlasti velike nezgode se ni-o pripetile. Največ nezgod se je zgodilo na veliih obrtovališčih. Relativno zelo malo nezgod pripetilo se je v Groharjevem kanalu, kje je bila zaposlena velika množica delavcev. Eu delavec padel je pod voz in so ga umirajočega prepeljali v bolnico. Zaradi lastne neprevidnosti bilo je v mestnem okrožju 11 oseb ubitih. Utonilo je 5 rseb. Raz okno pa so padlo tri in tri osebe so bile povožene. Tatov je bilo v pretečenem letu ovadenih 669 in se je prišlo 70 odstotkov storilcem na sled. V mestu je gorel j osemkrat. Večkrat so ae napravili po mestu pogoni ip se je vedno več sumljivih oseb aretovalo. Buna no*. V nedeljo ponoči so bi'i nekateri duhovi zelo burne in je policija imela precej posla, da je napravila red. Ko je stražnik prišel z de-lavceni, zaradi kalenja nočnega miru aretovanim Danielom Ovčarjem iz Brezove gore na Karlovški most, je za njim pritekel nek topničar in priskočil mes+o 8trežn:ku, aretovunou na pomoč. Oba sta se varnostnega organa dejansko lotPa in ga hoteli vreči z mosta v strugo Gruberjevega prekopa. Ko je stražnik uvidel, da jima ni kos ter da je zanj že skrajna nevarnost, je aretovanca izpustil, na kar sta zbežala Ovčar in vojak proti mestu. Stražnik je pozneje Ovčarja izsledil in aretoval, a tudi o vojaku ie dobil take podatke, da bode mogoče dognati njegovo ime.— Na ncKom dvorišču na Zabjaku sta se bila »prla dva hlapca in je pri tem eden svojemu nasprotniku vrgel v glavo kepo premoga in ga znatno poškodoval. Poškodovanca so na osrednji stražnici potem za silo obvezali, njegovega tovariša pa utaknili v zapor. — Tudi na Sv. Jakoba mostu so se bili ponočnjaki sprli in pri tem delavca Avgusta Marenkota na levi roki in hrbtu tako obrezali, da bi bil ta kmalu izkrvavel. PePcijski zdravnik je opasno poškodovanemu Marenkotn dal prvo pomoč, nato pa odredil, da so ga z reš^mm vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Policija je pozneje napadalce izsledila in aretovala. Le-ti so tapetnik Anton Cemažar. posestnikov sin Jak^b Goli, mesir Ivan Smole in Jakob Petrin. Vsi se b< do morali zagovarjati pred pristoj"im sodi vem. — Kakor thi jemo so tudi v Šiški pri Anžrku pretepači nekega civilista tako oklali, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico, kjer imajo baje malo upanje, da okreva. Polnitev ledenic se je zadnje dni vendarle pričela. Led je nenavadno lep. ker ni snoga, in je dosecel že debelost od 15 do 18 cm. Z delom hite, da j;h južno vreme ne preseneti. Ce se vreme ne izprevrže, bodo ledenice tekom osmih do desetih dni napol-njne. Komaj je nastopil mraz, pa so se že po;avili Šoec'telni tatovi. 2e sno-či je b:la kljnčavn'čarju Alojziju 8f rakija v neki gostilni v Trnovem ukr?dena s:va suknja br z podlag?, vredna okoli 40 K. — Danes zjutraj je bila pa v Frančiškanski ulici ukradena nekemu gosnodu črna zimska suknja s črno svilnato podlago in tvrdkinem napisom »Ancher-mann« z Dunaja. Prekupovalci, pozor. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odnelialo v Ameriko 43 Hrvatov in 37 M°coden°ev. 30 Hrvatov je šlo v Solnograd, 27 pa v Bukarest. Izgubi! jr dijak Ferd;n^nd Dieb-ler bankovec za 10 K. — Posestnica Terezija Rotarjeva je izgubila de-narn;c>, v kateri je imela čez 30 K denarja. — Fčenka Avgusta Rudova "e izgubila srebrno zapestnico. — Neki hlapec je izgubil od tovornega voza kolo in kap:co. Popravek. V včerajšnji drnsri listek se je spet vrinilo več grdih napak. V drugi koloni v 14. vrsti od zgoraj se mora brati: stokanja (ne stopanja), v četrti koloni v peti vrsti: nčdotvorka (ne čndotovrka). v petem stolren v reti vrsti odso^daj se mera glasiti: čutil se je užaljenega v svoji ljubezni in rekel; v deveti vrsti iste kolone tudi odspod^j pa: AH vas kaj boli. kar meni ni prav? (ne ker meni ni prav). Popravek. V včerajšnjem gledališkem poročilu mora stati v sedmi vrsti mrsto toeno sočno! V poročilu o koncertu »O1 as bene Matice« je čitati v 38. vrsti »izvrstno občutena« in ne »občutna«. Današnji številki je priložen koledarček >Kraniske betonske tvornice TribuČ k Komu. v Ljubljani« za vse naše nar*^čnike. Korodira obramba. Konstituiranje odbora narodno-obranibn ga društva »llranilmra:«. Odbor društva »Braniror« ie ime! sijoči v prostorih »Družbe sv. Cirila in Metoda« svojo prvo sejo v tekoči poslovni dobi. Opravičila sta svojo odsotnost gg. Rajko Perušt k in J. Gorup. Odbornik g. Ferdo Primožič je naznanil, da odlaga svoj mandat. Novi odbor se je konstituiral tako le: notar Aleksander H u do vernik, predsednik; ur dnik Rasto Pusto s 11 m š e k , podpredsednik; prof. Anton Jug, blagajnik in dr. Fran L i p o 1 d , tajn'k. Odbor ie razpravljal o raznih, društvenega napredka in razvoja se tičočih vprašanjih Sklenilo se je, da se naj društvene seje \ bodeče sklicujejo v ponedeljkih ob polu 9. zvečer. Društvena naznanila. Društvo »Pravnik« objavlja, da se redna slavna skupščina sa letoš- nje leto vrši dne 20. t. m- ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« po dnev nem redu: |. Nagovor načelnika. 2. Letna poročila: tajnika, blagajnika in knjižničarja. 3. Poročilo računskih preglednikov. 4. Volitve: načelnika, odiornikov in računskih preglednikov. 5. Posamezni nasveti. — Pred tem zborovanjem bo istotam ob 7 uri predaval c. kr. okr. aodnik dr. M o h o r i č »o pravrem /.načaju do-stavitve plačilne prepovedi dolžnikovemu dolžniku po §-u 294. izvrš. reda.« Telovadno društvo »Sokol« v LJubljani ima v sredo, dne 24. t. m. ob polu 9. uri zvečer redni abJot* zbor v restavraciji »Narodnega doma« s sledečim dnevn>m redom: Nagovor st°rofcte. poročla tajnika, načein>ka. hlagajmka ter računckih preglednikov, dalje volitev odbora, ndborni-ških namestnikov, računsKih preglednikov, praporščrka, zastopnikov za občni zbor Ljubljanske sokolske župe in Slovenske sokolske zveze končno slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. »Sokol I.« v L i ubijani vabi bratsko č'ans^vo na V. re^ni občni zbor. ki se vrši v soboto, dne 20. prosinca 1912 točno ob 8. uri zvečer v gostilni br. Jerneja Cerne, (pri Jer-nejfku), Sv. Petra cesta št, 87, z običajnim sporedom. I. ljubljansko uradniško gospodarsko društvo ima jutri, v sredo, 17. t. m., ob 8. zvečer v salonu restavracije »Pri Levu« izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. Sklepanje o razdružitvi društva. 2. Eventualna volitev likvidacijskega odbora. prostovoljno gasilno in r sevalno društvo v Kranju priredi v soboto, dne 20. januarja, v rrostorih »Narodne čitalnice« v Kranju plesni venček. Litijska podružnica »Slovenskega planinsk°tra društva« ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 21. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne v prostorih »Sokolskega doma« v Litiji. »Sokol« v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 28. januarja 1912 »maskarado« v telovadnici v »Sokcd-skem dnmu«, pri p'esu svira tamburaški zbor glasbenega društva v Zagorju. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstonnina za osebo 60 v:n. Vsa bližnja bratska društva se prosijo, naj ne prirede na ta dan kake veselice ter se obPno nd°l^že »Sokolove« ma-skarar»e v Zagorju. »S~kol« v TrbovHab ima svoj letni občni zbor v nedeljo, 21 t. m. ob 4. uri nopoldne v gostilni br. staroste A. Po ivavše^a v Lokah. Rniiževnost. — Slovenski Ilustrovani Tednik ie izdal slike Prešerna, Jurčiča in Gregorčiča, ki so 47/63 cm velike in v d v h barvah tiskane. Naročnik; jih dobe brezplačno kot nagrade. — Vijesti »Hrvatskega družtva inžimra i arhitekta u Zagrebu« in Društva inženirjev v LmVjani« št. 1 za 1. 1912 (mesečnik) skupno hrvaško - slovensko tehničnoznanstveno elasilo obeh društev, so pravkar izšle in imajo naslednjo vsebino: Ing. Josip Ivančič (Zagreb) : R:bnjačar stvo Grudnjak (hrv.) ; ing. Miroslav Kasal (Ljubljana): Vplivnice statično nedoločenih konstrukcij nekon stantnega prereza (slov.) : in«r.Valentin Lanajne (Zrgreb): Uspjeh regulacije Save kraj Zagreba (brv.); ing. Viktor S^aberne (Ljubljana): K ustanovitvi »Društva inženirjev v L^uhPanT« (slov.); Osobne vijesti; ^ruštvene vijesti; Seznamek Članev »Društva inženirjev v Ljubljani«; Različno; regled časopisa. Lastnik ii-sta: Hrvatsko društvo inžinira i arhitekta u Zagrebu. Prednik: ing. Mijo pl. Philippovič, Zagreb, Zrinj->ki trg 17. Sourednik za slovenski del: ing. Dragotin GustinčiČ. Lju!>-Ijana. dež Ini stavbni urad. Vse slovenske članke, dopise, inserate, naročnine, reklamacije itd. je pošiljat; suuredniku v Ljubljano. Izpred sodišča. Kazenske razprave pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Proti črvom v vodnjaku. Bili so trije — star, že večkrat kaznovan ribji tat, 181etni Peter Zimerman, sicer še m^ad ribič, toda sodišču že tudi znan Anton Babnik in najmlajši Petrov učenec, Alojz Dobruta, — ki so se šešli prilično ob Ljubljanici, odpeli čoln ob bregu in se odpeljali nad sinjo globino tam doli na Mlaki pri Slapah. Anton Babnik je bil takrat »na prostih nogah«, ker mu je sodišče na lastno prršnjo dovolilo, da sme ostati čez bož'čne praznike pri materi in nastopiti šele po praznikih dvomesečni zapor, katerega je dobil zaradi neke denarnice. Našel jo je namreč, tisto usodno denarnico v neki gostilni, bila je polna bankovcev iu avril jo je hitro doma za •*pe-rovc«. Toda te drugi dan se je izdal, ko je prodajni strgan 20kronski bankovec za 2 kroni nekemu tovarišu. ki ga je zato velikodušnost ovadil. — Med vožnjo so opazili ti možje ob bregu v blatu trnk, ki je bil že nasajen na palico, in mojster Prter ga je vrgel v vodo. F jeli so ž:» štiri ribe. Peter je lovil, Babnik je ujetim ribam zalival v kot čolna vodo, katero je zajemal s klobukom, Dobrota na je vozil čoln, ko jih je iznenadil orožnik. — B°bn*k je cdšel med tem v zapor in danes šele se je sešel zopet s svojima tovarišema pred okrajnim sodiščem. R'biči pripoznajo, da so lovil'. Tcda lovili so le za kratek čas, in ujete ribe je nameraval vreči Dobruta v domači vodnjak, da bi pojedle črve, ki so se v nevarni mn.»-žini razplodili v s*abi vodi. Ce so nameravali ribiči ribe, ko bi te enkrat črve v vodnjaku poj d le, zopet ujeTi in jih prinesti nazaj, tega niso povedali. S^dn'k je obsodil Petra Zin.er-mana na 14 dni, Babnka na 5 dui ;n Dobruto na 2 dni strogega zapora s posti, ne oziraje se na to, da so imeli ribiči tako plemenit in človekoljuben namen, očistiti s pomočjo ujetih rib črv i v vodnjak. Razne stvari. * Nesreča na morju. London, 15. januarja. Angleški parni k »Ty-ne« iz Ne\vcastla je valov je zanc&bi na skalovje aldernevske obali, Pet mornarjev in kapitan so utonili. * Nezgode pri zimskem športu. K e m p t e n , 15. jnnuarja. V* \Vin penbachu je padlo več otrok pri sankanju čez neko strmino v ribnik. Desetletna Karolina Bech in devetletna Jožefina Zeger r ste utonili. — E m d e n , 15. jaiuarja. Pri hsanj i se "»e včeraj na reki Vezri vec o*« udrlo. Dozdaj so potegnili 27 trnpel iz valov. Več oseb pogrešajo. Najbrže so utonili. * Dva zrakoplova trčJIa. P a -riz. 15. januarja. Na letal:š/-u v Iss> le Moul"n"anx se je v>-ku3jd bivši dirkač Ruger, da dobi diplomo kot pPot. Ko se je v zraku obrnil, .je trČii ob zrakoplov aviatika Anonilha. Oba aparata sta pad'a na tla ter se razbila. Ruger je bil lahko, Anonieh pa težko ranjen. * Lineanje. h v o v , 13. januar ja. Na tukajšnjem kolodvoru so naznani zlikovci že dalj časa kradh različno blago iz skladišč. Eden teh tatov, Stanislav Piwonski, je hote? sehe rešiti s tem, da izda svoje tovariše. Ko so ti izvedli o izdajstvu svojega tovariša, so sklenili, da se inašČ«i.ieja nad Piwonskim. Pri neki priliki *.o ga prijeli ter ga vrgli pod lokoii.oti« v o, ki je z največjo hitrostjo mi m u vezila. Piwonskega je stroj popjI notna razmesaril. Nekatere delavce, Vi so bili udelež ni pri umoru in tatvinah, so že zaprli. * Grozovita eksplozija heneim. Haida. 13. januarja. V steklarni Grohmann je poskusil danes Frn>* Grohmann pogreti bencin, ki ga .ie imel v pločevinasti posodi. Pari, ki so se pri tem rrzvili, so vrgli samo-šek ven ter se uneli. Nato je pi • do grozne eksplozije, ki je popoln. -ma razrušila fabrikacijski prostor. Gospod Grohmann, nlegova žena, pomočnika Anton Fiedler in Maka Geissler in učenec Leng so bili Jelo-rna težko, deloma lahko ranjeni. Hiša je tako razdejana, da jo bodo morali demolirati. Požarna brauib.i ji pogasila požar, ki se k sreči ni bolj razširil. * Aviatika. Krakov. 13. an, »Czas« por* ča iz Varšave, da ^ta t.il došla dva francos! a aviatika z imunem Dubonnet in Dupont. Z zrakoplovom »Cendor« sta se vzdigni'a v Parizu in sta preleula v tridese:ifi urah iz Par?za čez Reno, Prag * ;n rusko mejo do vasi Sakolowske. \*av večja visečina, ki sta jo dosegla, f b:la 3500 metrov, največja hitrost 100 kilometrov v eni uri. Tempjr»-tura je znašala 20 stopinj pod nieio, tako da j'm je pijača zmrzuia Aviatika sta prenočila v ruski \a*i Sakolowska ter se od tam izdala v Varšavo, odkoder se vrneta v Pariz. Ko sta se vzdignila, sta bila priprav* Ijena le za kratko pot. Grozno st* trpela vsled velikega mraza. Na Praa* coskem je namreč velik vihar vzdignil zrakoplov v visočino 3500 me-trov. * Goljuf Gindrl. Rim, 15. jann arjn. 2e več let je občeval v klerikalnih krogih Franeije in Nemčije neki mladi mož. ki je pod razlčnimi imeni, kakor Sulatti, knez Granito Ai Belmont? itd., izvrš-1 mnogo goljufij-Policija ga je zaman zasledova'a. L-1911. ga je zasledovala do Lyona. Od tega časa. je izginil. Pred tednom se je zopet pojavil v Rimu, ter se imenoval niFgr. Jean de SevTgne. Policija je takoj dognala, da je tu;ec turinski goljuf Gindri, ki je 1. 1910 neko katoliško družbo v Picmontu ogoljufal za 50.000 lir. Goljufa so danes opni-dre na piazza Cclenra aretirali, ko je hetel sesti v voz, da se popelje k nekemu kardinalu. Pr'znal je, da Je Gindri. V njegovem talarju je n°š 1 policijski komisar veUko množino juvel, zlate ure, denar, nakaznico n» »Cred'to italian^« za več, tisoč I i r. »Gicrnale d' Italla« zatrjuje, da jolnor»:a ustavljen, ker ostajajo vlaki v snegu. Tudi brzojavne in telefonične zveze so na več krajih pretrgane. — Berolin. 13. jan. Zadnjih 24 n. je tu natopila huda zima. T*, iomer je kazat v Berolinu 10 stopinj n3lzija pod >iičl°, v okolici celo — lf stopinj. — \z Rima poročajo: Na apeninskem polotoku je predvčerajšnjem divjal grozovit orkan. Temperatura se je n:/ala, kakor že več let ne. V Kala->.riji je padla temperatura na 1? sto-ninj pod ničlo, v Abrncih na 10 stopinj pod ničlo. V obeh krajih je padlo mnogo snega. Bolniška ladia rdečega križa, ki se je predvčerajar njem vrnila iz Tri po! i tanije, je imela težavno pot in je bila vsled nevihte hudo poškodovana. Tudi iz Barija, Lucce, Tarenta in drugih krajev po-rcČajo o hudih v;hnrjih in od vinarjev povzročeni škodi. — Iz Pariza poročajo, da Seine zelo narašča in .'a je položaj za prebivalce ob obsiJi telo kritičen. Iz različnih krajev Francije poročajo o velikih škodah, lil so jih povzročili viharji. Telefonska in brzojavna poročila. Štajerski deželni zbor. Gradec, 16. januarja. Danes je ula le kratka seja. Prihodnja seja v •etek z brezpomembmm dnevnm redom. Položaj nejasen. Razpusta se-aj še ne bo. Novi namestnik v Dalmaciji. Dunaj, 16. januarja. Novi dalma-iriški namestnik grof Attems ?e po->žil danes v roke cesarja prisego. Socijalno • demokratični poslanec se ponesrečil. Dunaj, 16. januarja. Sceijalno-iemokratičnl državni poslanec Siibe-rer je porabil svoj dopust za kratko -iro v gore na smučin. Od 6. t. m. je zginil in je bil nazadnje v Zeli am See. Iskat ga je šla posebna reševalca eksredicija. Zeli ob jezero, 16. januarja. Sem [e dospela danes rešilna eksped:cija Dunaja, da poišče poslanca Silbe-erja, ki se je najbrže ponesrečil. Vehrenthal In krščanski socijalei. Lilienfeld, 16. januarja. Pater '»aucbinger je imel tu zborovanje, v aterem je izjavil, da mora krš^an-\o-sccijaIna stranka stopati v dele-acijah v najostrejšo opozicijo proti - imanjemu ministru grofu Aehren-balu. To pa zato, ker je namenoma -dtujil Avstriji najz veste j šega za-eznika v Nemčiji. Vseslovanski sokolski zlet. Praga, 16. januarja. Včeraj so riceli s pripravljalnimi deli za vse-lovanski sokolski kongres. Dela gle-e telovadišča je prevzela tvrdka vubeš. Najprvo se prično graditi lavoloki, svečanostni in godbeni pa-iljoni. Načrte za vse to je napravil rhitekt Drval. Načrt za zlrtove nake je napravil Stanislav Suchar-ja, izgotovi pa jih tvrdka Pichl. Zna-: ov se bo dalo napraviti 40.000 ko-: aadov. Iz Amerike je pravkar došlo uročilo, da bo prišlo iz Amerike na let tisoč Sokolov. Splošno se računa, a bo se udeležilo zleta 40 do 50.000 -lovanskih Sokolov. Rusinsko - poljska sprava. Lvov, 16. januarja. Poljski pola nci so imeli včeraj zborovanje za-adi deželne volilne reforme. Od tega boro van ja je odvisno, ali vst rajajo *usini v obstrukciji ali ne. Meniislja bana Tomašiča. Hrvaški sabor. Zagreb, 16. januarja. Kakor se krogih koalicije zatrjuje, odpotuje an Toniašič, katerega denrsja je ila od cesarja pri zadnji avdijenci v rincipu sprejeta, te dni za del j časa Italijo, od koder se ne vrne več na voje mesto. V njegovi odsotnosti ga 0 nadomestoval s?kcijski šef Levin aavrak, ki bo vodil tudi hrvaški sa-or, ki se sestane 7. februarja in bo ;koj odgođen. Kot naslednika ba-3 Tomašiča imenujejo bivšega ba-a Božidarja Pejačeviča. Odločitev a a? ni padla temveč bo stavil ogr- 1 ministrski predsednik cesarju Še- začetkom februarja tozadevne red loge. Ogrski državni zbor. Budimpcša, 16. januarja. Ogr- na kar je bil proračun domobranske-r ° ministrstva sprejet. Sledi razpra-o proračunu finančnega ministr- i. iva. Budimpešta, 16. januarja. V ogrskem državnem zboru poteče to dni premirje med vlado in opozicijo. Kofsuthova in J ust h ova stranka grozite zopet z obstrukcijo. Baje bo poskusil ministrski predsednik Kuhen z novimi spravnimi pogajanji. Avstrija in Italija. — Klerikalci obsojeni. Berolin, 16. januarja. l«r.uvojvo-da Lerpold Salvator je ~b:skal danes italijanskega poslanik?, vojvodo Avarna in ostal pri njem nad eno uro. V političnih krogih se zatrjuje, da je nadvojvoda .»biskal poslanika na izrecno ž^l^o cesarja, da mu sporoči, da vstraja cesar neomajno pri prijateljski zvezi z Italijo in da oft* efjozni avstrijski krogi najstrožje obsojajo klerikalne hujskarije proti Italiji. Italijanski poslanik je ta dogodek takoj brzojavno sporočil italijanskemu kralju in vladi. Volitve v nemški državni zbor. Berolin, 16. januarja. Nacijonal-no - liberalna stranka je izdala na svoje pristaše oklie. s katerim jih poživlja, da naj pri ožjih volitvah glasujejo proti socijalnim demokratom. Berolin, 16. januarja. »Nord-deutsche allgemeine Zeitung« piše glede na volitve: »Vorwartsx priob-čuic cele kolone čestitk, ki jasno ka- ju primerno odškodnino. Peking, 16. januarja. Ii &angaja poročajo, da so 3 križarke in 3 transportne ladje prepeljale 3 bataljone revolucijonarne pehate in 11 topov iz Šangaja v Cifu Več vojaštva se odpelie v prihodnjih dneh. Peking, 16. januarja. Sanitetni odde'ek, obstoječ iz Angležev in Svedeev. zlasti iz misijonarjev je dospel iz Sianfuja v provinciji Šensi v Honaufu. Provincija Šensi je vsa zrevolncijonirana. Potrjuje so. dr j° bilo 10.000 Mandžnjev umorjenih Peking, 16. januarja. Ko se je danes zjutraj ministrski predsednik JuanŠikaj *ra%sl iz cesarjeve palače je bi! proti njemu izvršen atentat. Neki neznan 'Sn 3* vrgel v nj«*ga bombo. JnanšVkcj ni bil ranjen. Pač pa je bomba raztrgala dva redarja in dva vojaka, dva policijska uradnika pa težko ranila. Ijondon, 16. januarja. Iz Pekinga poročajo, da ho razglasila dinastija Mandžn tekom 3 dni svojo demisijo. Provizorično vlado prevzame baje JnanšTkaj. P-emirje m **t monarhisti in rerublikanci je bilo aa 10 dni podaljšano. V preiskovalr nn zaporu umrl. Dunaj, 16. januarja. V preisko-va'r'* n zaporu je ^Čeraj umrl tudi na Slovenskem rnrtni agent Fran Kapun. V slovrus^b krajih je prodajo1 srečka. Obtožen je bil zaradi maiverzacij v škodo svojih komitentov. Prehladi 1 se ie med sprehodom na hodniku in ie umrl za pljučnico. Nesrečna tjv.bcwn. Dunajsko Novo me*to, Id. januarja. V nekem tukajšnjem hotelu so Bospodarstvo. I Ne silite otrok »__j_i______ —"__! 9 žejo brezdno, ki loči nacijonalne i ***** danes zjutraj ustreljenega mla- stronke od socijalnih demokratov. Nemški državni zbor je zastopstvo nemškega naroda in se sme ponižati, da bi služil socija»no - demokratičnim interesom. Kaieri meščanski volilec bo še pomagal socijalnim demokratom ?« Monakovo, 16. januarja. Bavarski klerikalni centrum je izdal za ožje volitve parolo: »Povsod proti liberalcem in socijalnim demokratom. Berolin, 16. januarja. Zaradi bahania klerikalnih listov, eeš. da so reakcijoname stranke na Nemškem velikansko napredovale, je interesantno konstatirati napredovanje posameznih strank v glasovih. Klerikalnemu centru je priraslo samo I — Tečaj za dekorativno slikarstvo. Kakor nam poroča * Za vod za pospeševanje obrti na Kranjskem,« ae bo vršil ie objavljen tečaj za s'i-karstvo sporazumno s ravnateljstvom, na državni obrtni šoli v Ljubljani. Urnik za pouk se je sestavil tako, da se bo poučevalo 16 ur na teden dekorativno risanje, 4 ure nauk o slogih, 9 nri geometrija in računstvo ter 14—18 ur praktično slikanje, skupno ns. teden 36—40 ur. Tečaj se bo otvoril dne 22. januarja točno ob 9. dopoldne v prostorih državne obrtne šole ter bo trajal 5 tednov. Podu-čevalc gA ho vsak dan od 8.—12. dopoldne ter od 2.—4. popoldne, oziroma 5 r opoldne. V tečaju se bo oziralo pred vsem na sobno slikarstvo, deloma pa tudi na p'eskarstvo tako, da se lahko udeleže tečaja obrtniki obeh strok. Sprejme se še nekaj udeležencev. Kdor se namerava udeležiti tečaja, naj se zglasi takoj, da se bo moglo ozirati na njegovo pr šnjo. Zn nadaljna pojasnila naj se obrača na zavodno pisarno na Dunajski cesti št. 22. — Potni Hsti v Ttipolitanijo In Bengh^sl. Laške obl"sti delajo pri izdelovanju potnih pravic za Tripoli-tanijo in Benghasi veUke ovire in težkočo. Taka dovolila se ženskam kar na krako odrekajo, nakar se opozarja ono občinstvo, ki namerava morebiti potovrti v označene kraje. — Srečke. Salmove srečke. Glavni dobitek 105.000 K dobi številka 83.164, 8400 K ?*. 41.557 in 4200 kron št. 32.614. — Srbske državne tobačne srečke. Glavni dobitek v znesku 100.000 frankov dobi serija 1615 št. 3. dega moža in deklico. Dognali so, da je mož neki Werner z Dunaja. Vzrok timora in samomora najbrže nesrečna ljubezen. Stavka nslnžbeneev cestne železnic*. Praga, 16. januarja. Uslnžbeuci cestne železnice se pripravljajo na stavko. Njim se bodo pridrnžili tudi nslučbenci cestne železnice v Plznu. Podali so na upravni svet memorandum, v katerem zahtevajo rešitev njih zahtev tekom 14 dni. Nevare&i sloelnee. Lvov, 16. januarja. Policija je « izsledila pri nekem Sopskem ne var- i nega zločinca Bi a Jona. Vnel se je boj j med njim in policijo in je Bialon I ustrelil enega policijskega ngenUi. I 32.000 glasov, konservativcem 90.000 j p^-,. .p strc]ia1f, nazaj ;n fe^ ko • glasov, nasprotno pa napredni ljud- » - wn BiaTon ronipn se je nosrečilo ski stranki 320.000 glasov in socijnl- j *" ajct" '"jen, J« posrečilo j ni m demokratom skoro en milijon | glasov. Pruski deželni zbor. Berolin, 16. januarja. Pri otvoritvi pruskega deželnega zbora je prebral u> in istrski predsednik pre-stolni govor, ki pravi, da je f?naučni razvoj Pruske bil tudi v tekočem računskem letu ogrden. Deželni zbor ima rešiti novelo k zakonu o dohodninskem in dopolnilnem stavku in druge zakone. Prestolni govor naglasa nadalje, da je vedna skrb vlade, ohraniti In ojačiti nemštvo \ dvoje, žičnih delih dežele. Za predsednika deželnega zbora je bil izvoljen baron Erfaa. Romunski prestolonaslednik v nevarnosti. Bukarešta, 16. januarja. Ko se je vTačal romunski prestolonaslednik Ferdinand z lova pri Tibanesti, je prišel s svojim avtomobilom v snežene zamete tako, da ni mogel naprej. Z ve'iko nevarnostjo za zdravje se je pripeljal na kmečkih vozovih do železniške postaje in od tam v Bukarešto. Odpeljani princ* Rim, 16. januarja. Neznani ljudje so snoči s silo odpeljali mladega sina princese A lice Burhonske. ločene žene saksonskega princa Friderika. Sodi se, da je dal princa odvesti oče sam. Pri Dardanelah. Pariz, 16. januarja. »Matin« poroča, da je neka turška ladja pri Dardanelah streljala na francoski poštni parni k »Sinaj«. Italijani zopet poraženi. London, 16. januarja. »Morning Post« poroča iz Tri pol i ta nije, da se je vnel v soboto pri Fondnku oster boj med Turki in italijanskim ženijskim vojaštvom. Italijani so bili zopet poraženi. Perzija. Teheran, 16. januarja. Vsa Severna Perzija je v ruskih rokah. Na jugu prodirajo Angleži. Perzija je nezmožna za vsak odpor. Regent ima namen Perzijo zapustiti. Revoluciji na Kitajskem. Peking, 16. januarja. Shod Mandžnjev je prišel do sklepa, da je Potres* J Liplk, 16. januarja. Tu je bilo j čutiti med 2. in 3. nro zjutraj močen J potres v smeri iz zahoda. Potres je | trajal več sekund. Škode ni napravil i nobene. j Vohuni* 1 Berolin, 16. januarja. V trdnjavi \ Klodsko se je obesil tam zaprti an- i g lesk, stotnik French. Posrečilo se ga ! je pravočasno rešiti. j Dunaj, 16. januarja. Pred kazen- j skim senatom se je danes začela raz- i prava proti vohunu Simonidesu. Železniška nesreča. Vratislava, 16. januarja. Pri po. staj* Katovice je zavozil brzoviak Dunaj - Varšava na napačen tir ter trčil s tovornim vlakom. Lokomotiva in prvi voz sta se prevrnila. Pet oseb je bilo mrtvih, 11 težko ranjenih. Stavka baletnega zbora. Pariz, 16. januarja. Med predstavo Mone Vane so začeli stavkati člani baletnega zbora zaradi plačilnih diferenc. Predstavo so morali odpovedati. Zima. Inomost, 16. januarja. Po celem Tirolskem vlada hod mraz in je mnogo sneženih žametov. Tudi plazovi so napravili veliko škodo. Berolin, 16. januarja. Po celi Nemčiji je hud mraz. V Kmbolenu je več oseb zmrznilo. London, 16. januarja. Iz New Yorka poročajo, da vlada po celi Severni Ameriki huda zima, ki je zahtevala Že mnogo žrtev. V New Tor-škem pristanišča je promet skoro popolnoma ustavljen. Bolnišnice so polne ljudi, ki so jim odmrzli dali telesa. Dunaj, 16. januarja. Na Dunaju ae je m ras poostril. Danes opoldne je bilo 14* C. Promet na ulicah je zelo slab. Posebno huda je zima na Nemškem. Visi a in Laba sta zamrzli. Inomost, 16. januarja* V tako* svanem »Rosengartnu« so napravili včeraj 4 prostovo'jci izlet. Ker ae do večera niso vrnili, ae sumi, da so se ponesrečili v sneženih zametih. Vojaške patrulje, orožoištvo in rešilna ekspedicija jih iščejo. t Hmelj. Norimberg, 16. januarja. Pri 30 Zahvala. Gospod Dav. GluŠie, slikarski in pleskarski mojster v Ljubljani, ki dela v tovarni g. Petra Kozine v Bistrici pri Tržiču, se je ponudil telovadnemu društvu Sokol v Tržiču, da poslika njegovo telovadnico popolnoma zastonj. To delo bi veljalo vsaj 300 K. Ali ne samo to! G. Dav. Glušič je obljubil tudi, da bo potrebno barvo naprosil sam pri tržiških trgovcih. Telovadno društvo Sokol naj mu postavi samo oder. Nekako boječe je sprejelo telovadno društvo Sokol v Tržiču to dragoceno ponudbo g. Dav. Glušiča, Češ, to bo zanj preveč. Kar je g. Dav. Glušič zagotovil telovadnemu drn fetvu Sokol v Tržiču, je tudi spolni!. Barvo in druge potrebščine jo nabral pri tržiških trgovcih, telovadnico pa je tako okusno poslikal, da ^e loči, kakor dan in nrč od poprejšnje. Sam in trije pomočniki so dclal; čez cel teden: pridno in veselo, lepo in čedno, kakor bi bili za to prav dobro plačani. Telovadno društvo Sakol v Tržiču ceni visoko to lepo d<"»!o, le hudo mu je, da ga ne more g. Dav. Gluš»-ču in njegovim pomočnikom vsaj nekoliko nagraditi, ker nima za to pripomočkov. Ako more g. Dav. GlnŠiča kaj odškodovati z* dragoceno delo, naj ga odškodnie hvaležnost tel. društva Sokol v Tržiču, ki mu je izreklo na svojem občnem zboru toplo zahvalo in ga imenovalo svojim ustanovnim članom. Pa tudi s tem se hoče tel. drj-štvo Sokol v Tržiču g Dav. GIuš7ćn vsaj nokoliko razdolžiti, da ga priporoči širšemu občinstvu, kakor jak i spretnega in oknsnega pleskarja iti slikarja želeč. da naj b? mu nadomestili imovirejši krogi, kar je podaril in poklonil tako darežljivo tel. društvo Sokol v Tržiču, ki kliče g. Dav. GlnŠiča: bodite vedno tako zaveuni in darežljivi! Na zdar! Odbor telovadnega društva »Sokol« v Tržiču. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pitstoslcmšek. i Uržavni zbor nadaljuje debato v 1 neobhodno potrebno, da se dinastija balah dovoa neispremenjen* Umrli so v Ljubljani: Dne 13. januarja: Karel Gaber-šek, sin delavke, 4 mesece, Streliška ulica 15. — Peter Melik, posestnik, 52 let, Črna vas 42. Dne 14. januarja: Marija Ravnikar, zasebniea, 78 let, Radeckega cesta 11. Dne 15. januarja: Josip Ci perle, dala veo, 64 let, Radeckega cesta 11. Dne 15. januarja: Rafael Snoj, rejenec, 3 mesece. Streliška ulica 15. — Fran Mihelič, delavec, 66 let, Radeckega cesta 11. Dne 16. januarja: Marija Knop-fer, delavka, 78 let, Radeckega cesta štev. 11. V deželni bolnici : Dne 10. januarja: Josip Sker-janc, železniški mojster, 28 let. Dne 11. januarja: Martin Rataj, mestni delavec, 35 let. Dna 12. januarja: Anton Celeš-nik, delavec 34 let ako ne gre za trmoglavost nego za resnično mržnjo. Na tako mržnjo bomo pri navadnem ribjem olju pač največkrat za-deli, ki je 2e sploh otrokom to raswk<> *» in tudi odraslim zoprno. Kdor ^bi*e"» — :: za nadomestilo poseže po :: atop*»ja. ScottoVi emulziji ne bo občuM ropmosti. Sestavljena po za 35 let starem Scottovem načinu, je Scot* tova emulzija tako lahko prebavna, da ja celo slab želodec lahko prebiva. Tudi ni rodcenjevati slast pospe5ujo"ega učinka Scotto e emulzije, kise kmalu pokaže pri naraščanju telesne teže in zboljšanja :: splošnega počutka. :t Pri nakupu zahtevajte izrecno S co 11 ovo emulzijo. Saj znamka „Scott,*4 ki je že čet 35 let vpeljana, jamči za »zborno kakovost in učinek. Cena origina'ni steklenici ? K 10 h Dosi se v vseh lekarnah. _9_ Samo vsakdaaja nparase žgmii krepi mišice in živce. Dobiva se povsod. I RHiKi MU ]t najboljše čistilno sredstvo. Okusa je slano-grenkega, ni neprije-:: ten, — celo otrokom ni zopem. :: G'avni zastornilc za Kranisko: Franc Schantel, Ljubljana, Franc škanska ul. Zatoga v .1 liublanskem javnem skladišču, Krisper-Tomažič, družba z o z.« Serravallo vo ieleznato Kina-vino Ri^ijeničita razstava aa Dunaju 1906: Drža bo odlikovioje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom In malouTrnim zelo priporočeno od zdrav* niskih avtoritet u Izborni okus. n Večkrat odlikovano, s Kad 7000 zdravniških spričeval. J. SERRAVALLO, L »kr. tfv:rai febarilBlj TRST-! ari; ovije. 4484 J Borzna poročila;« „Kreditna banka v Mubliani". tfratei kart! aaaajske aorte 18. januarja 1112, ir»f«tt*f»wv aaptrft. tna'ev« renta . . , 1"5*.'. srebrn* renta . . , !•/• svttr. kronska renta , 1% OPT. „ %* t tcranfstrn de'etno noso?Uo 4% k. o. teke de?, banke Sreclre fa !. 1**0 . . •t n 1864 • • • • tt»ire..... čemel take l.iad.ijc II- „ omVe Mnofecne . m dw». Vomrmalne . w avatr. Vrerfftnc • * m lfnW?«n«We ... J, svttr. rde?, križa . »• orr. mm* m Mrr^tka .... m tvrike • • . • » n«*«**o«* t fnMfmtsV* Vred* ne hiHika Avttr. Vredltne«rt zavoda . nonnitke bsn^tie družbe . ?n*ne felezntce .... •V^vnr 'e'ezitlce • . . %IHwe-Montan .... f> 9c 10 90 31 i 922S <>3 2S 9290 93 90 4^0 — 442 — rV7 0 6^9 50 295 — 30« — 2 4 5 300 50 27.175 979 75 247 bi) 753 50 12J — 129 — ^16 — 51 s — 77 - S? — f8 7: 74 75 4C75 51 75 ~ 75 39 75 247-9J U0 9O j '68 — 472 — 1 *>S3.0 F54.SO 1 'V-50 r45 fO 110 i 727-60 7?S60 fi&7 — J 38*w 39H _ J 2S3-.0 284-50 f U 37 11 49 i 117 60 11780 95 95 1 9 - 95 25 j 254- 255 — P5en?ca za april 1912 . Pšenica za oktober 1912. . tiž za april 1912..... Koruza za mai 191? . . . Oves za aptil 1912 . . . [foktlt Najtrdneje. za 50 kt? U-83 za 50 kg 10-9» aa 50 ke 10 ?* ta 50 fin 86S za 50 kg 9-6* Meteorologa norocua. IS li 2. pop y. sv. 7. si. 7418 -6-5 sr. vzh. 143 41 — 96 ] sr. sever 7424 -101 sr.avah. jasno Štednja t/ćerajšnia temperatura —f-, tovarna". Dobro ohranjen 214 t 3 ki bi svoj zakon končno-veljavno in pravokrepno radi razvezali, naj se zaupno obrnejo na: „Panno-nla**, obl. konc. informacijska pisarna, Budapešta, VI., Szendygasse 98 a III., 12. Strogo pošteno Honorar po izvršitvi. 3 l 3 Zenitna ponudba J09 Zenitna ponudb* Gospodična, izobražena gospodinjskem tečaju, 23 et stara, z nekol ko premoženjem se želi seznaniti z uradnikom, trgovcem ali z gostilničarjem. Pisma s sliko, ki se vrne na; at blagovolijo poSiljati na upravniStvo »S sv. Naroda« pod V1J. A. 127*'. Tainost strogo zajamčena m jjjjdijjj ctsli Z, l mi str. Izjava. ilUUlI.Uu J.I. UlfliilUJ naznanja, da ni plačnica za kakršnekoli dolgove, ki bi iih naprav la na naš račun kaka tre? a o cba, tuli če bi se cla-ili na ime Hol ert ali Herbert ali slišno, ker mi plačujemo vse sproti v g< tovmi 208 i ggt mib z Teč sobami z balkonom, velikim vrtom, veliko drvarrico in kletjo se proda ali da v najem. Hiša ie nanovozidana, obrt dobro vpe-liana, obstoji že nad 30 let. 180 Naslov v upravništvu »Slov. Naroda«. Zenitna ponudba obstoječi iz lokala za trgovino, skladišča, kleti in pisarne, so takoj za oddati, na Dolenjski cesti Št. 48, preje špecerijska trgovina Jos. Jebačin. Najemnik dobi na željo v istem poslopju prijazno stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, kakor tudi hlev za živino. 186 ponudbe pod Jaakj hml Ljiljana. 170 ki je Ze z aspehom akvlzltorlčno poslova!, prott visoki uro vizi H sa proia'an'e brezkonku" renčnega izdelka prve Trste svetovne firme. Strokovnega znanja in glavnice ni treba. — Ponudbe v nemškem ;ezika ped „w. K. 9299" na anonćno ekspldicijo Rudolf Mossa, Dana] L Kapuce ln zahtevajte edino le ti „Zlata kaplja" .'303. Sv. Pelra testa M11 l Priporoča lepe zračne tujske so&e j po znižanih cenah. i Priznano Mn knliiija in Izborna mm vlj3. i Za večje pofodiae, tenl ovanja alt draS vena xoorovrn*a sta seds! vedno ns razpolago dve lepi posebni sobi. Postrežba dobra, cene nnmerne, za večie pojedine po dogovoru. Stalni rrostje imao znliana cene. | Prinoroxata ae cenj. občinstvu in s'avn društvom z velesnoštovanjenti I i El je najboljii. Glavna zaloga pri Prti jim. zalogi čaja in rana na debelo f Lintliani. Rožna nllta M ki 47 eno posteljno par Anton Polednak, Gradec, Marlahllferstr. 111 301 L. A. Tratnik. ftlestno županstvo v Kamniku, dne 15. januarja 1912. 221 X K K K Šolske ootrebžčine X X X X vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v ^ Narodni knjigarni :: v Prešernovi ulici št. 7. n Zadnji čas je, da naročite wwwwwwwwwgg Koledar za antetovalsa Spisal J. Legvart c)o zrno ■ap^^^SI ■^■aV^a^Maa^BBBBSk. ~v*V t^^^^^BB*',*r ¥Š4 Ustanovljono 1827. Sire perje (', kg) ad K —-7» po na{niijih cenah •d K Boljše pnljeno . Belo perje . Siv nanol poh . Siv pnb „ Bel napol puh Bel pob Žima • • 9 9 1- 20 2- -2*60 3-4 — 6- -•95 Posteljni koci Posteljni vstavki . Blazinice Pernice * Rdeče (ronge) odeje . Satiaaste odeje , Svil io tok loto ve odeje „ Modroct iz morske trave 2- 80 6- 3- -9*— 5- -«•73 8-70 8'— Cenik posteljnega perja, postelnin, perila ln Ustanovljeno 1327. Modreci iz afrika od K 12*— Modrocl iz afrika 3del. „ . ■ v Zimnice w m 32* — 2imnice 3 delne „ 40 — Rutic brez šiva „ 2*— Pregrinjala posteljna „ „ 4*— Prevleke postljne „ „ P— Prevleke za pernice * m i' — iime gratis in Iranko, Sposoben kolporter dobi obilo zaslužka pri razpečavi obče priljubljenega in zanimivega spisa, ki bo izhajal v zvezkih v slovenskem jeziku. Za to mesto naj se oglase samo taki. ki imajo za to potrebne zmožnosti. VpoStevali se bodo samo resni reflektanti. ki se morajo osebno pedstaviti. Natačneje v upravništvu lista »Laibacher ZeitungM v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. ker Je le ie milo Izthtr t galoni. Naroča se pri Ivan Bonacu! wm BB Pri d.a.tih i^tis.h se eden naWze. SSB Redka prilika! Ne zamudite! Prao lepo posestim (grajščina) v lepem in rodovitnem kraju slovanske apodnje Koroške, ne daleč od železn. postaje, se radi družinskih razner iz proste roke z ali brez fundus instruktusa ceno proda. Posestvo m:ri ca. 233 (toraj: 230) oralov, je arondirano, ima najlepše in rodovitne, vse v ravnini ležeče njive; ima veliko lepih in rodovitnih travnikov (senožeti); velik in lep vrt z vodo na treh krajih in z zimsko vrtnarsko hišico (VVarmhaus); ima lastno ribljenje, lastni lov, bogat na kuretnini (posebno fazanih), kakor na zajcih, srnah in vsi drugi divjačini; ima veliko lepe pašne za govedi itd. Poslopja so vsa zidana, lepa, dobra in vsa v najboljšem stanu. Kopalna soba z vodo. MoJem« h!evi za govedi, konje, svinje itd. Ledenica. Odpre se lahko gostilna, prodajalna ali vsaka druga obrt. Posestvo je tudi zelo pripravno za mlekarstvo. Domača voda, ki žene vse gospodarske stroje in ki se porabi lahko za elektriko, je tik pri hiši. Domač ribnik. Cena po dogovoru. Polovica ostane lahko na posestvu. Pisma pod: ,993v pošta Galicija, Koroško". Zglasite se takoj, ker se da posestvo drugače v najem! 172 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 7%7 0011 8446 3D2 18