Naročnina četrtletno 12 dinarjev.	trg), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Pojem o pravičnosti, ki ni pravičnost.
V zadnji številki smo prinesli poročilo o razpravi in obsodbi disciplinarnega sodišča nad tajnikom »Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije«. Ta razprava in potek njen je razgalil vse delo in nehanje današnjega gospodujočega razreda ter pokazal, kako gleda na podložni razred in kako mu reže kruh pravice in pravičnosti. Če v drugih slučajih, ki jih je vedno nešteto, delajo to bolj prikrito, je disciplinarna komisija ljubljanske železniške direkcije, ki je seve imenovana in ne voljena, kakor je bilo to prej s personalno komisijo, jasno in odločno s svojo obsodbo s. Stankota rekla vsem: Mi smo, ki vam razlagamo in delimo pravico. Ona je takšna, kakršno vam pokažemo mi, vaši gospodarji.
Dasi je vse to znano železničarjem, vendar je tako jasna izjava razburila vso proletarsko javnost. Tako jasno se namreč še dosedaj ni nikdar povedalo.
Če so vse priče izpovedale, da je bil shod v Logatcu samo strokovni shod, če je celo srezki poglavar Poklukar moral zapisati v svojem poročilu, da se je ves govor s. Stankota kretal okoli stanovskih zadev in da je na koncu govora pozival navzoče, da vestno vrše svojo službo, s. Stankota se je moralo obsoditi. In obsoditi se ga je moralo zato, ker je gospodujoči razred: pokazal, da je on tisti, ki lahko dela, kar hoče. Kako pa sme nekdo, ki je uslužben pri železnici, kritizirati — upravičeno kritizirati — železniško upravo? Temu se je tudi čudil v svojem poročilu srezki poglavar Poklukar, ki služi gospodujočemu razredu in sodniki disciplinarne komisije, ki tudi služijo temu razredu, so kajpada morali ^reči obsodbo.
Vse tisto, da je res, da se pri železniški upravi razmetava po nepotrebnem denar, ki bi se lahko porabil v svrhe, da bi ne trebalo in to še celo na zimo, železničarje reducirati —- kar pomeni jemati kruh tudi njihovim nedolžnim otročičem —; vse tisto, da je navedel konkretne primere o plačevanju nadur in o premogovnih premijah, o nerodnostih v Subotici, o premogovni aferi v Zagrebu; vse tisto, da je omenil malverzacije pri ljubljanski progovni sekciji, odnosno kurilnici, vsled česar je bilo aretiranih več uslužbencev, vse to bi ne smel govoriti. Da je na podlagi uradnega Poročila pokazal na korupcije, ki so se dogajale pri bolniški blagajni, je vseeno grešil, hudo grešil ter s tem rušil red in disciplino uslužben-stva. .To se pravi jasno in točno: Mi, ki vladamo, lahko delamo, kar hočemo; vi pa, ki ste nam sužnji, ne smete niti ziniti, nego molčati in delati. Tisto, da ste državljani in dd imamo zakone in ustavo, je sa-
mo tako, ker je to v modi. V resnici pa ste podložniki in mi gospodarji.
In ker je srezki poglavar Poklukar pisal v poročilu, da je Jurij Stanko govoril le o stanovanjskih zadevah ter pristavil »očividno z ozirom na mojo prisotnost«, je seve direkcija takoj »verjela«, da je s. Stanko mislil celo strašne stvari. Misliti pa podložnik tudi ne sme. Za misli ga treba kaznovati.
Vsa obravnava je pokazala, da s. Stanko ni nič zakrivil, ne kot državljan, še manj pa kot uradnik železnice. Sam obtožitelj je priznal, da manjkajo za krivdo vsi pozitivni dokazi. In kljub temu je bila izrečena drakonska obsodba na način, kot so jih izrekala v srednjem veku, v dobi inkvizicij, inkvizicijska sodišča.
Izrečena je bila ta obsodba, da pove, da je pojem pravičnost zelo širok in da ni vedno pravično to, kar dela človek-podložnik, proletarec, je pa vedno pravično tisto delo, ki ga opravlja gospod.
Ta slučaj s. Stankota je očivi-den pojav, kako predrzno zna nastopati kapitalizem in njegovi sluge zoper proletariat. Ta slučaj sodr. Stankota ni osamljen, nego se dogaja bolj ali manj odkrito vsak dan. In to vse zato, ker je delavski razred danes na tleh, ker je slabo organiziran in ker mu manjka samozavest, da je človek. Ljudje pa, ki jih je rodila kmečka ali delavska mati in so se izšolali s sredstvi od lačnih proletarskih ust odtrganih, danes več ne poznajo, od: kod so prišli. V njih je buržuazna psihologija. Prodali so ne samo svoje moči kapitalu, nego celo svojo dušo in so beriči. Zato tudi ni človeškega dostojanstva v njih in pojm pravičnosti jim je enak pojmu gospodarjev.
Mi pa, kar nas je svobodnih državljanov z neprodanimi dušami, obsojamo takšne nedostojne in nepoštene pojme o pravičnosti. In nas je mnogo, silno mnogo, samo organizirani še nismo, samo ne zavedamo se še svoje moči. Ali mi vstajamo, mi se organiziramo, javlja se že naša moč. Da nočemo biti podložniki gospodi, to je v naši krvi in naša zavest nas žene, da se pojavimo kot svobodni državljani, katere bodo morali upoštevati tudi Poklukarji s svojimi poročili in disciplinska sodišča s slugami kapitala.
Vsem železničarjem pa, ki trpe in ki jih gloda jarem krivice, naj bo slučaj s. Stankota v pouk. Ta sim čaj naj bo luč, ki razsvetljuje vso gnilobo, višjih in njih pojmov o pravičnosti. Naj jih žene v organizacijo do poslednjega. Ker nastal je tak čas, da si morata stopiti nasproti dve fronti: Ona, ki jo tvori gospoda in njeni sluge, in ona, ki jo tvorijo državljani, živeči danes kot podložniki.	Starogorski.
Oblastni odbor „Zveze Jugosl. železničarjev“ dela.
Kako dela »Zveza« za koristi železničarjev je jasno razvidno iz njihove okrožnice št. 15, ki jo v celoti prinašamo, da si lahko sleherni železničar naredi o tej organizaciji in njenih namenih jasno sliko.
Okrožnica se glasi:
Pokrajinsko udruž. jugosl. narod. žel.
odbor, Ljubljana, Kolo-26/1. dvorišče.
Pokrajinski dvorska ul.
Zaupno!.
Štev. 1319/26. Ljubljana, 11. sept. 1926
Okrožnica štev. 15.
Oblastni odbor U. J. N. Ž. i B v Ljubljani je v zadnjem času primoran započeti z energično akcijo in s pobijanjem agitacije Ujedinjenih železničarjev, ki na vse mogoče načine blatijo in v jako mnogih slučajih celo lažejo čez naše udruženje. V tej zade-
vi je bil pokrajinski odbor primoran vložiti v zadnjem času kar 5 tožb proti Ujedinjašem. Ker pa predvideva Obl. odb., da bo ta borba, ki so jo pričeli Ujedinjaši s svojim političnim rovarenjem proti našemu U-druženju dovedla do končnega raz-čiščenja pojmov, mišljenja in delovanja tudi v širših vrstah železničarjev in njim dokazala, kedo pravzaprav deluje v korist železničarjev, a kdo v korist politike, pričakujemo, da bodo tudi podružnice zadevno začele z ži-valnim delom in usmerile vse svoje duševne sile v obrambo pravic železničarjev tudi v smer agitacije za razširjenje našega udruženja med najširšo maso železničarjev. Iz raznih krajev dobivamo dnevno pritožbe, da so Ujedinjeni blatili naše Udruženje na vse mogoče načine, a po največ z lažmi. Na vseh koncih in krajih iznašajo proti našemu Udruženju vse mogoče in nemogoče vesti, ki jih širša masa železničarjev tudi deloma verjame, ker njih resničnost ne more kontrolirati.
Da se ta brezvestna in špekulativna politična agitacija onemogoči in dovede krivce do eksemplarične zaslužene kazni, prosimo podružnice, da nam preskrbijo najkasneje do 20. tm. sledeče podatke;
1.	Ugotovite imena odbornikov U. S, Ž, J. (Ujedinjašev) v Vašem območju in nam sporočite o njih sledeče;
a)	ime in priimek, službeni značaj in kje opravljajo službo1.
b)	kakšno funkcijo ima v odboru podružnice U. S. Ž. J,
c)	ali agitira proti našemu Udruženju in kako?
d)	kako se je zadržal ob času stavke 1920, oz. kako deluje in s kakšnimi argumenti nastopa v agitaciji.
Ako nastopa z lažnjivimi argumenti ali pa takimi, ki se Vam zde dvomljivi, nam te podatke točno opišite in navedite priče, ki bi Vaše navedbe lahko tudi pred sodiščem potrdile.
2.	Ugotovite ali se pod 1. navedeni funkcijonarji U, S, Ž. J. udejstvujejo tudi na kakem drugem polju (kultur-
nem, socialnem, političnem) in kje ter ali so v tem delu agresivni in
3.	med kake vrste ljudi hodijo posebno agitirat (med delavce, kmete, železničarje itd.) in s čim agitirajo. Navedite točne podatke. Vse dotične, ki dobe to okrožnico naprošamo, da jo smatrajo strogo zaupno in da delajo po njej samo s sodelovanjem naj-zaneslivejših naših članov, o katerih so prepričani, da ne bodo nasprotnikom izdali niti črke o tej zadevi. Vendar pa delajte s polno paro in Vam posebno polagamo na srce, da točno vzdržite datum 20. tm., ker te podatke bomo event. primorani porabiti proti tožbi, ki je naperjena proti našemu Udruženju v obrambo interesov železničarjev in našega Udruženja,
' Pričakujemo od vseh, ki to okrožnico prejmejo, da nam bodo na njo točno točko za točko do določenega časa odgovorili in poslali s pošto tako, da jo zanesljivo dobimo, ker ravno v poslednjem času opažamo, da nekatera na Udruženje naslovljena pošta izginja. Povdarjamo, da v odgovoru navajate vse v istem vrstnem redil kot je naveden v okrožnici in čim obširneje z dovoljnimi pričami (za vsako zadevo vsaj dve, če pa je mogoče več, je pa tem bolje,) da bomo mogli končno enkrat doseči ono razčiščenje, ki ga interes borbe železničarjev za dobrobit svojega stanu potrebuje in da onemogočimo hujskačem in škodljivcem našega stanu nadaljno njihovo razdiralno delo.
V tej zavesti pohitite z delom in odgovori!
S pozdravom Okrogli žig:
U. J. N. Ž.
Pokraj, odb. Ljubljana.
Tajnik: Vertačnik Predsed.: Juh s. r.
Gospoda okoli Zveze! Strah ima velike oči! Le zbirajte material, zahtevajte razpust naše organizacije, preganjajte naše zaupnike, vse vam nič ne pomaga. Vaša zgradba se ruši in Vas bo pokopala pod seboj.
A mi vstajamo in Vas je strah, zaupniki, železničarji! Odgovor na take okrožnice Zveze bo naše podvojeno delo za »Ujed. savez žel, Jugoslavije«.
Naš položaj.
Pod tem naslovom prinašamo danes sliko obupnih razmer, ki so zavladale na železnici in katere gonijo v propast celokupno osobje. V času redukcij in štedenja, ki se izvaja le na osobju in na njegovih prejemkih, hočemo tu pokazati, kako slabo že stoji celokupno osobje in da je tu potrebna energična re-medura. Ako se to ne bo izvršilo, bo sledil neizogiben krah. Danes prinašamo štiri dopise o položaju vlakospremnega osobja.
Prihodnjič bomo prinesli enake dopise o položaju delavstva v kurilnicah in na progi ter postajnega osobja.
Iz vlakospremne službe.
Mnogokrat se sliši od različnih ljudi, češ, vlakospremniki so srečni ljudje na svetu, vozijo se zastonj okoli in imajo vsega dovolj.
Vendar pa temu ni tako. Oglejmo sl vlakospremnika in njegovo delo natančneje. Ves zmučen, potrt, zamišljen in prestrašen, vsak dan v skrbi za svoje življenje, poln revmatizma in temu enakih bolezni, katere si je nabral v odgovorni in mučni službi, ko je po cele dolge noči na mrazu, v mokroti in na prepihu. Voditi mora leto za letom dvojno gospodinjstvo, ko njegovi prejemki ne zadoščajo niti za eno pošteno gospodinjstvo.
Vživati mora največkrat na progi mrzla jedila, ker si jih dostikrat ne more pogreti, ko na postajah, kjer je kak kratek odmor, primanjkuje drv in premoga.
Na postaji Zagreb gl. kol. pa niti kuhinje ni na razpolago. Na postaji Postojna zapirajo Italijani celo vodo, da se človek niti umiti ne more. Drva in premog si moramo iskati po tirih okoli, če hočemo sploh zakuriti v tistem že na pol razpadlem štedilniku. Seveda, ako nas zaloti detektiv, bomo obsojeni radi tatvine. Prenočišče v Postojni je v takšnem stanju, da bi rabil človek v deževnem vremenu na postelji dežnik. Vojna baraka, kjer so nastanjeni jugoslovanski vlakospremniki, je namreč že čisto v razpadu, ker nima pravega gospodarja za popravljanje. Italijani skrbijo le za svoje uslužbence in se za jugoslovanske vlakospremnike prav malo zmenijo, čeravno bi oni morali preskrbeti po nekakšni pogodbi z državo SHS tudi vla-kospremnikom države SHS primerno bivališče. Naša uprava pa se ne pobriga za takšne malenkosti, saj je vendar vlako-spremnik že zadnja žival na svetu; če ne more živeti, naj pa pogine.
Zdaj pride pa še zima z vso svojo grozoto. Dolge mrzle in temne noči. Vla-kospremnik ima pa strgane čevlje in obrabljeno obleko, podobno bolj beraški, kakor pa železniški uniformi, tako da že marsikak komaj zakriva Adamovo dedšči-no. Saj se tudi ne smemo čuditi, ko pa vendar nekateri že cela tri leta niso prejeli nobene službene obleke ter morajo leto in zimo nositi vedno eno in isto. Vse bi bilo pa nekoliko boljše, ako bi bile zavorne utice vsaj malo v redu, kar pa je ravno nasprotno. Tu manjkajo vrata, tam streha ali pa vse; če so vrata, se pa ne dajo zapirati; o kaki celi šipi pa sploh ni govora. Tako je vlakospremnik noč in dan, poleti in pozimi, izpostavljen vsem vremenskim neprilikam. Ne čudimo se, če g. dr. Hans (specialist na ambulanti) ne more več izhajati z njemu za zdravljenje do-
ločenim časom, ko prihajajo vedno< nove trume prehlajenih in na pljučih obolelih železničarjev, iskajoč zgubljenega zdravja.
Marsikdo bi pa morda rekel: Ja, to je le pri tovornih vlakih, ali pri potniških vlakih so pa sprevodniki gospodje. Ali vendar tudi tukaj ni vse s perjem postlano. Tudi tam so težave enake, če ne dostikrat še večje. Turnus je tako stisnjen, da ni časa za odpočitek niti v domicilni postaji, v zunanjih postajah pa se sploh ne splača iti spat v tisto umazano posteljo, ko imaš samo dve do tri ure časa. Kdor nima posebne potrpežljivosti, naj se nikdar ne postopi delati službe revizijskega sprevodnika, posebno v današnjem času. Na kolena moraš zlesti celo' pred vsakim pijancem, iztirjavati doplačila z največjo ljubeznjivostjo do bližnjega. Ves srečen si, ako iztirjaš predpisano vsoto brez kakih večjih sitnosti. Gorje pa, ako se potnik pritoži, da si zahteval od njega doplačilo ali da njemu nisi mogel nakazati priljubljenega prostora, katerega dostikrat ni več na razpolago, ker postajne blagajne izdajajo vozne listke tako dolgo, dokler jih kdo zahteva, ne - glede na to, ali je v dotičnem vlaku še prostor na razpolago ali ne. Ubogi sprevodnik naj se pa izgovarja in pomirja razburjene potnike, nazadnje naj pa se zagovarja še na direkciji, kjer se brez izjeme le vsakega obsodi zaradi malomarnosti, surovosti in ne vem zakaj še vse. Kazen je neizogibna. Zagovor se ne upošteva in če je tudi kar najbolj upravičen.
Zdaj pa pridejo na vrsto . poškodbe, katere se namreč pri starih garniturah prav rade ponavljajo. Mnogo oken nima nobenih podložkov in nobenih predpisanih peres, tako da se pri padcu prav mnogo šip pobije. Ako potnik po nepriliki ubije šipo, odreže jermen ali zaveso, in če nimaš sreče, da ga zalotiš pri tem dejanju, si že obsojen plačati eno tretjino te poškodbe. Potnika zalotiti pri poškodbi je največkrat nemogoče, posebno če ima sprevodnik nadzorovati 4 do 5 močno zasedenih voz.
Svojo uvidevnost in skrb za osobje je pokazala naša uprava tudi s tem, da ni pustila pri izgradbi novih voz narediti za sprevodnika enega bornega sedeža na koncu voza, da bi zamogel po dokončani reviziji vsaj malo sesti, ter je zdaj prisiljen celo progo, od Postojne do Maribora in obratno, ali Ljubljana—Zagreb ter Za-greb—Postojna, biti na nogah, ker med potniki ie tudi prepovedano sedeti. Druge železniške uprave, kakor tudi Južna železnica je gradila vozove z označenim sedežem: samo za sprevodnika, kar pa je naša uprava pustila vse prepleskati, tako da so tudi tisti sedeži na koncu voza pri zavori zasedeni največkrat po potnikih in ubogi sprevodnik mora biti celih 24 ur na nogah brez počitka, ali pa se izpostavljati kazni.
Vlakospremniki! Zavedajmo se, da smo mi glavni faktor pri železnici. Strnimo svoje vrste vsi v našo strokovno organizacijo ter zahtevajmo nam po zakonu zajamčene pravice im ne pripustimo si odvzeti zadnjo drobtinico od naših pravic. Prizadevajmo si nazaj dobiti že odtrgano. Pravice, katere so nam izvojevali naši predniki, moramo čuvati za naše naslednike. Vse to nam je mogoče pa le v močni razredno bojevni železničarski organizaciji.
/! Položaj vlakospremnega osobja.
Naš položaj se z vsakim dnem slabša. Odkar smo zgubili urnino in prejemamo kilometrino, je življenje vlakospremnika, osobito onega pri tovornih vlakih, zelo bedno.
V splošnem je kilometrina za vse vla-kospremno osobje premajhna, naj si bo potem pri brzih, osebnih ali tovornih vlakih; na poslednjih se pa čujejo večkrat glasovi, da opravljajo raje vsako drugo službo pri železnici, kakor pa pod takimi pogoji vlakospremniško pri tovornih vlakih.
Faktičnega dela, to je v turnusu nepredvidene vožnje Rakek—Postojna, Ljubljana gl. kol.—Ljubljana gor. kol., 1 uro
priprave in 1 uro posprave izven domicila, nam ne štejejo v službo, zamud isto tako ne, seveda nam po tem vsega tega tudi ne plačajo. Pri urnini pa smo imeli ves počitek izven domicila plačan, ker je rekla uprava, da smo do povratka domov v službi. Sedaj pa tudi tako pravijo, samo plačati nas nočejo.
Zavirači so zgubili 20 odstotkov ekse-kutivne doklade. To je za te ljudi silen udarec, če pomislimo, da on zasluži kilometrine 90 do 150 Din na mesec. Mnogo od teh je, ki plačujejo dve stanovanji, enega za družino, izven službenega mesta, ker pri tem pomanjkanju stanovanj ga tu ne dobi, razven v novih hišah, ki pa stane toliko, da ne zadostujejo vsi njegovi prejemki s kilometrino vred. Drugega pa kot kako luknjo v svojem službenem mestu, ker ie uprava zagrozila, da bo vsakdo od vlakospremne službe odtegnjen, kdor si v službenem mestu ne poišče stanovanja.
Tako se dogajajo slučaji, da tak vla-kospremnik, ki ima recimo družino v Domžalah ali kje drugje, ne pride cel teden ali pa še delj domov, da bi se preoblekel ali posušil, ker vedno dežuje.
Nove obleke ni od nikoder, čevlji so vsi preluknjani, novih pa tudi ni nikjer. Zima je pred durmi z vsemi grozotami za tega človeka. Radi tega ni čudno, če govorijo ti ljudje, da bi moral vsak uslužbenec ali uradnik opravljati gotovo dobo službe pri vožnji, kakor svoječasno strojni inženerji, potem bi bilo to nemogoče, da bi nas dotični strokovnjaki pustili v takem položaju, v kakršnem smo sedaj.
Kaj vse pa še pride, če vpoštevamo vesti in načrte ministra saobračaja, ki napoveduje ukinitev 20odstotne eksekutivne doklade v splošnem, odtegnitev legitimacij, znižanje draginjskih doklad, pokojnino šele po 15. ali 20. letih, ukinitev stanovanjskega zakona itd. itd. Obeta se nam torej zavidanja vredna bodočnost.
Konference in ankete o redukciji se kar naprej vršijo. Osobje nameravajo spraviti na najmanjši stalež, ki je mogoč. Zavirači pa bodo naposled tisti, ki bodo opravljali vse službe in se bo njihov delovni čas povišal na 14 ali 16 ur dnevno.
Sedaj se dogajajo slučaji, da gre zavirač v skladišče, k vozovnim snažilcem, premikačem, ali kjer ga pač rabijo; tukaj dela 4, 5 ali več ur, vpelje se vlak in treba zaviračev. Pokliče se te takozvane pomožne zavirače in hajd v Zagreb, Rakek ali Jesenice; vožnja traja 5 do 14 ur, to se ne ve v naprej. Ta pomožni zavirač ali oni, ki so' v rezervi, je slabo ali nič pripravljen za tako dolgo pot, brez prave obleke ali hrane. Prosimo vas, merodajni činitelji, vživite se nekoliko v položaj takega vlakospremnika. Ako rečeš, da nimaš hrane za na pot, se reče v takem slučaju: hrano dobiš v kolodvorski restavraciji ali gostilni. Toda pri nas, ljudje božji, s kakšnim denarjem naj gre v restavracijo ali gostilno, mogoče s kilometrino, ki jo zasluži za prevožene kilometre . . .?
Kakor sedaj, tako bo tudi v bodoče moralo biti opravljeno na postaji ali pri vlaku vse delo, osobja bo pa veliko manj. Spomnili se bodo vlakospremnega osobja, poklicali ga v skladišča, k voznim snažilcem, kidanju snega itd. in ga potem zopet napodili: hajd z vlakom. Nastopilo bo neusmiljeno izrabljanje vlakospremnega osobja.
Poslednji čas je bilo reducirano mnogo prtljažnikov. Vse to delo bo moral sedaj vršiti vlakovodja sam; drugod, recimo v Italiji, dobi za to dvojno kilometrino. On vrši že itak dosedaj mnogo deia, vodenje vlakovnega zapisnika, vozovnega izkaza, strojnega zapisnika itd., za to poslednje seveda tudi ni plačan, kakor so bili dosedaj tisti, ki so na podlagi tega izračunavali premogovne premije. Dalje se zahteva od njega in je strogo odgovoren, da ne prezre nobenega signala na progi ali pri uvozu v postajo. Kratko rečeno, vlakovodja je z delom preobložen, njegovi živci so prenapeti, ker mora posvečati pažnjo tolikemu delu. Nalaga se mu pa še vedno novo. Vprašati se moramo, ali je vlakovodja postal sedaj navadni
vinkelšrajbar, da bo mazal navadne; pre-dajne sezname in strojne zapisnike, ail je on tukaj v varnost prometa.
Ce je za poslednje, potem dajte vse drugo delo, ki ni v zvezi s to varnostjo, drugim v roke, sicer moramo to varnost odklanjati, posebno na glavnih progah, kjer je promet tako velik, da je neobhod-no potrebna zbranost duha, osredotočenega samo na promet.
Tam, kjer so ostali prtljažniki, imajo dovolj posla s svojimi rečmi in ni zdravo vedno naglašanje prometnikov, če vlakovodja reče, da je premalo zavrt, naj dene prtljažnika na zavoro. Vsak naj vrši svoje, odkazano delo.
Osebni sprevodniki so premalo zaščiteni od šikan potujočega občinstva ter od poškodb pri vozovih, ki jih drugi napravijo. Nikakor ni pravilno, da sprevodnik, plača razbito šipo, če se storilca ne izsledi, da plača obločnico, če jo je drugi zdrobil in vse druge poškodbe, ki so se storile v gnječi ali navalu, namenoma ali nenamenoma od tretjih oseb.
Nadalje so kazni vsega vlakospremnega osobja, v primeri z njegovimi dohodki, velikanske in vplivajo na iste vse drugače, samo ne vzgojno.
To je mala slika našega položaja, ki se bo spremenila še le, če se bomo vsi z vsemi svojimi močmi oprijeli svoje razredne organizacije, da skupno nastopimo proti sedanjemu in bodočemu izkoriščanju vlakospremnega osobja.
Položaj zaviračev.
Položaj zaviračev se da najlažje opisati z besedami, da je naravnost obupen. Poleg progovnega delavca je zavirač, pa naj: si bo novinec ali že do 8 in več let pri železnici, največji revež, kar si ga je sploh mogoče misliti.
Oglejmo si najprej prejemke zaviračev! Začetnik ima 3.75 Din na uro in pri tem ostane po navadi, ker je uprava mnenja, da zaviračem ni potreba napredovati v urnih plačah, ker imajo kilometrino. Imamo zavirače, ki še sploh na urnih plačah niso napredovali, dasi so že več let stalno pri vožnji. Torej dnevno 30 Din, ali mesečno v 30. dneh 900 Din. K temu pride še kilometrina od 120 do 160 Din mesečno, skupno torej v najboljšem slučaju 1060 D. Ce odračunamo odtegljaj za bolniški fond, je redek slučaj, da dobi izplačano 1000 D. Večina jih ima družine in kaj naj počne s temi prejemki, če je mož-zavirač mesečno 300 ur, 12 dni in še več izven domicilne postaje in bi komaj zadostovalo za njegove potrebščine na progi. Kje je tukaj izdatna odškodnina za dvojno gospodinjstvo? Teh 120 do 160 Din je komaj četrtina tega, kar mož izven doma potrebuje.
Turnusi:	Najstarejši zavirači, in med
temi je lepo število: starih mož, ki jim je
že slana pobelila glave, vozijo v skupinah v turnusu ter opravljajo že dolga leta stalno službo sprevodnikov. Njih prejemki niso mnogo večji od že omenjenih vsled nerednega napredovanja v urnih plačah.. Kilometrina ista kot pri ostalih. Ostali vozijo v pomožnem turnusu in v rezervi,, kar je pravzaprav najpripravnejša služba za — zločince. Mislimo si takega reveža! pri nabiralnem vlaku, katerih ima na mesec tudi po 6 in 8, ali pa tudi več, ko prenaša vreče z moko in druge oljnate in mastne sode in zaboje na hrbtu v vsaki postaji od ranega jutra, ko se še komaj petelin upa oglasiti, pa do: večera ((ali pa celo noč) ter pride v končno postajo z več urno zamudo, zamazan in' masten kot rudar, železničarju niti malo podoben. Menda zaradi tega, ker zavirači veliko delajo pri nabiralnih vlakih ter naravno strgajo veliko obleke, je uprava mnenja, da zaviračem ni treba dati obleke. Pripomniti moram, da vrši isto delo tudi cela tovorna skupina, a ne tolikokrat na mesec kot zavirač. v_ pomožnem turnusu in rezervi. Bivša južna železnica je dajala poleg obleke tudi platnene srajce, da se je pri delu odstranila obleka, a v novi državi za take malenkosti nema budžetne moguč-nosti.
Službena obleka. Zavirači kot ostalo vlakospremno osobje nosi deloma zadnje ostanke nekdanjih oblek, deloma svoje stare cunje. O plaščih in kožuhih za zimo ni sluha ne duha. V tem letošnjem deževju je vlakospremno osobje, zlasti zavirači, prestalo toliko gorja, da nas, če pomislimo še na zimo, katera nam je pred durmi, preletava zona.
Premišljujejo li kedaj gospodje pri upravi življenje in razmere vlakospremnega osobja pri tovornih vlakih? Prepričani smo, da ne. Kajti, če bi se kdo od teh gospodov le malo zamislil v usodo nas trpinov in ocenil primerno naše delo in trpljenje z našimi dohodki, bi pač ne mogel pravilnik o sporednih prinadležnosti splesniti v mizniei generalne direkcije, ker ima baje neke pare za osobje tovornih vlakov.
In ko bi še nekateri gospodje pogledali v seznam zaviračev ljubljanske direkcije, bi tam na njih začudenje našli, da imajo celo vrsto zaviračev, ki so si že davno pridobili pravico in zaslužili, da se jih imenuje sprevodnikom, mesto katerih že dolgo, dolgo opravljajo službo in plačujejo tudi zaslužene in nezaslužene kazni. In ko bi to vse gospodje premislili, bi sedaj, ko je stomilijonski kredit za ministrstvo saobračaja dovoljen, te ljudi nastavili, ostalim pa povišali urne plače, tako kot jim to pripada.
In nazadnje bi še kateri teh gospodov priznal, da je bilo odvzetje 20odstotne eksekutivne doklade nenastavljenemu o-sobju čin, ki ga ne moremo brez žalitve
označiti. Ce bi gospodje verovali v greh, bi vam ga imenoval — v nebo vpijoči greh.
Iz intervencij in okrožnic.
1.	Dovoljenje vožnje z brzovlakom osobju iz Kranjske gore v Ljubljano v svrho nabave živil.
Na to intervencijo smo dobili od direkcije naslednjo rešitev:
Ujedinjeni savez želez. Jugoslavije
Ljubljana.
Vaši vlogi št. 548 z dne 21. tm. direkcija po obstoječih predpisih ne more ugoditi, ker se z listnimi ličnimi legitimacijami po naredbi M. S. br. 25451/25, sploh ne more kupiti režijske karte za brzovlak.
Za načelnika
Administrativno-Pravnega ode-lenja:
Dr. Ladiha.
Čudimo se tej nesmiselni rešitvi in neuvidevnosti uprave, ako bi listna legitimacija veljala za brzovlak, potem pač ne bi prosili, da naj se temu osobju dovoli uporaba enega gotovega brzovlaka.
2.	Dobava premoga na obroke.
Na tozadevno predstavko smo dobili sedaj naslednje pozitivno rešenje:
Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije, centrala,
Ljubljana, Turjaški trg 2.
Na Vašo vlogo štev. 488 z dne 2. septembra 1926 in v zvezi z vlogo z dne 9. oktobra tl. direkciji je čast sporočiti, da se je zadeva glede plačevanja personalnega premoga v
Mučilnica fašistov.
Pariški »Le Quotidien« priobčuje to pretresajočo zgodbo Louisa Roubanda.
Petero nas je v veliki kuhinji. Vrata niso zaklenjena, biserni zastor nas loči od ceste.
»Giacomo! Govori, gospod je prišel radi tebe!«
Giacomo je majhni mož, brunet in nosi preko levega očesa črno obvezo.
»Ne vem, ali vas bo zanimalo?«
»Pač, pač.«
»Prišel sem, da poskusim priti v Nieco. Nimam potnega lista. Najprej me je v Me'n-tone aretirala francoska policija ter me vrnila nazaj v Ventimiglia. Če se me aretira tu v Jendi, se me odpravi v Florenco. Poznate Florenco?«
»Ne.«
»Za magistratom imam majhno knjigarno. Sem socialist. Knjige in časopisje, ki sem prodajal, je bilo italijansko, zakonito tiskano v Italiji. Niso bili nobeni »šuntar-ski« spisi. Prodaja je bila dovoljena. To je trpelo dve leti. Letos poleti sem bil nekaj dni na deželi pri prijateljih. Ko sem se vrnil, sem našel v knjigarni vse razmetano, vse knjige na enem kupu.«
Poizvedoval sem o tej zadevi, a ljudje mi niso mogli dati nobenih pravih poročil. Sumilo se je, da je vzrok tega moj sosed, ki je že dolgo škilil na mojo trgovino, ker bi rad razširil svojo prodajo cigar. Gotovo
me je naznanil. Svetovalo se mi je iti na policijo, vendar se nisem mogel zato odločiti.
Nekaj dni pozneje pridejo policijski agenti. Hišna preiskava. Vzeli so nekaj zvežnjev knjig in me odvedli na kvesturo (policijsko direkcijo), kjer so mi odtisnili prste. Uradnik mi je rekel:	Idite1 domov,
poiščite si drugo obrt, fašizem je vrgel na vas svoje oči.«
Nisem znal, kaj naj naredim. Odpreti sem moral svojo trgovino, da svojo sobo, ki je bila za trgov skim prostorom, prezračm in da imam svetlobo. Pet ljudi je prišlo notri, vsak s pendrekom v rokah,
»Ste vi Giacomo? Popoldne se imate javiti pri tukajšnjem fašizmu.«
Trije od teh so odšli, dva sta ostala kot straža. Vb treh mi povesta:
»Zaprite trgovino in pojdite z nami.« Peljali so me v dvonadstropno hišo na trgu Monbana. V prvem nadstropju je velika dvorana s petimi ali šestimi mizami. Pri vsaki sede trije možje, dva fašista in en tajnik. V sredini dvorane dvajset mož, vsi v črnih srajcah in s pendreki. Pri vseh mizah so se zasliševali ljudje.
Postavilo se me je k enim iz teh majhnih sodišč. Tajnik je zapisal moje ime, moj ooklic na kos papirja. Pisal je hitro, kakor da formalnosti dolgočasijo. Sredi spraševanja ga prekine fašist in me vpraša:
»Pri vas so zaplenili uperne časopise. Zakaj jih prodajate?«
»To so časopisi, ki jih zakon dovoljuje, policija jih pusti tiskati, niso niti zaplenjeni, niti prepovedani . . .«
»Komu prodajate časopise?«
»Vsem, ki jih kupujejo,«
»Nimate tako mnogo odjemalcev. Povejte nam imena.«
»Ne poznam jih.«
Tajnik je odložil pero in vstal.
»Boš odgovarjal ali ne?«
In ne da počaka na odgovor, me je u-daril s pestjo po nosu, da se mi je vlila kri. Iskal sem robec, a ga nisem našel. Kri je kapljala na zapisnik. Sunil me je.
»Pazi vendar.«
Fašist je rekel:
»Dovolj je.«
Pogledal me je in položil uro na mizo:
»Poglej na uro. Pet minut ti dam časa. Ako v petih minutah poveš ime, samo eno ime, si prost.«
V tistem trenutku dobim udarec v tilnik, ki me je omamil.
Vzkliknem:
»Gospoda, ničesar nisem storil, prodajam dovoljene časopise. Policija jih pusti izhajati, mene ščiti zakon.«
»Bedak, misliš mar, da so še časi Nittija?«
Pol ure so igrali nogomet v tistem uradu. Jaz sem bil žoga. Z veseljem so me tolkli po nosu in po očeh. Bil sem ves krvav in slep. Nato so se utrudili in me odpeljali v sobo. Zadel sem ob mizo ’in se zgrudil.
»Tukaj boš crknil!«
Dalj so mi dvajset minut časa in zaprli sobo. Nato so se vrnili, ne vem koliko jih je bilo — mogoče deset, vsaj sodil sem lahko po njih kričanju. Poskušali so me sleči. Branil sem se kakor blazen. Nato so me zvezali.
»Obrnili te bodo v studenec, da se o-koplješ v hladni kopelji.«
Nato so zakričali pač:
»Tvoje noge spražimo.«
Ali tega si niso upali. Privezali so me k mizi in me obdelovali s pendreki.
Kričal sem:
»Strahopetci. Ubijte me. Ustrelite me!«
Ali bili so me s svojimi pendreki po nosu in po očeh. Naposled, ko sem bil še samo cunja in nisem več govoril, so prenehali.
»Odpeljejo te h kvesturi.«
In odnesli so me na policijo.
»Gospod komisar, midva sva Lugi Verdi in Secundo Moža, inšpektorja fašistov. Tukaj je mlad mož, ki je padel po stopnicah in se ranil.«
Takoj se je zadrl komisar:
»Kako da ste padli, S katerega nadstropja? Morda ste bili pijani?«
Karabineri so me zaprli. Trkal sem na vrata.
»Slep sem, za božjo voljo, pošljite me v bolnico.«
»Poglejte, gospod doktor, kako so me zdelali!«
Pripevljali so zdravnika.
Zdravnik me je obvezal. Poznal sem ga dobro. Bil je moj prijatelj in hotel me je tolažiti:
»Bo že boljše, bo že boljše.«
Ali tudi tega si ni upal glasno povedati.
Dvajset dni je trebalo, da sem rešil svojo desno oko. Levo je bilo izgubljeno. Ko sem zopet lahko hodil, mi je svetoval:
»Odpotujte takoj. Še niso z vami gotovi.«
Prevel I. V.
mesečnih obrokih uredila z okrož-	4. Naročitev živilskih vozovnic,
nico št. 42198-26 z dne 29. okt. tl.	Tozadevno je izdala direkcija na-
Direktor: Inž. D. Knežević, slednjo okrožnico:
Okrožnica, ki jo ta odgovor omenja, se glasi:
OKROŽNICA štev. 6-IV.
Predmet: Personalni premog na obroke.
Na številne prošnje in intervencije se bo v področju ljubljanske direkcije po-čenši z novembrom 1926 dajal personalni premog železničarjem v odplačilu na ta način, da bo od personala naročen premog do nadaljnega plačala finančnemu odelenju »Gospodarska poslovalnica Direkcije drž. železnice v Ljubljani«. Personalni premog bo stal ki,ub temu, da se bo odplačeval v obrokih 1 tona Din 280. Premog naročajo uslužbenci kojih prejemke likvidirajo direkcija državnih železnic v Ljubljani, na isti način kakor je določeno v členu 36 »Pravilnika sporednih prinadležnosti«. Službene edinice javijo naročeno množino s točno navedbo skupne vsote finančnemu oddelku in odseku II/l direkcije, odtegujejo personalu zneske za premog v treh obrokih, po-čenši takoj 1. vsakega meseca po naro-čitvi premoga in odvajajo te ubrane zneske kakor tudi vsote, ki jih naročnik plača takoj pri na'ročilu običajnim potom direkcije z opazko na čekovni položnici »personalni premog«. Naročen in od Gospodarske poslovalnice v naprej plačan premog dobi personal v postajah, kjer se nahajajo železniška skladišča premoga, to so kurilnice in sicer Ljubljana gl. kol. 1, gor. kol. I in Maribor. Te matične kurilnice organizirajo po lastnem preudarku na podlagi faktičnih zalog premoga izdajo istega poleg izdaje iz lastne zaloge tudi iz zalog svojih podružnic in neposredno prideljenih malih kurilnic in strojno opremnih postaj. Vsaka stranka se mora izkazati s potrdilom službene edinice, da je premog naročila, kurilnica pa vzame potrdilo o izdanem premogu. Postaje, kjer ni zalog železniškega premoga, bodo dobile po najkrajšem času po naročitvi premog iz železniških skladišč, kurilnic.
Službene edinice morajo voditi natančen seznam o naročenem personalnem premogu in garantirajo tudi, da bo znesek posamezniku, kakor zgoraj povedano odtegnjen in odveden.
Vsaka nerednost p« personalnem premogu, zlasti ako bi se hotelo s tem blagom v e riži ti in prodajati neželezničar-jem, se bo najstrožje obravnavala in disciplinarno kaznovala.
Do 31, oktobra 1926 naročeni in plačani personalni premog se bode dobavljal na dosedanji način.
Direktor: Inž, Knežević, s. r.
Pri tem pa opozarjamo na dejstvo, da na_pr. kurilnica Novomesto osobju noče iti na roko ter pričakujemo od kur. Ljubljana II gor. kol., da bo izdala g. Ogrincu striktno navodilo, kako ima izdajati premog.
3.	Dodelitev zaviračev v turnus po službeni uporabi pri vlakospremni službi.
Na tozadevno intervencijo je direkcija izdala postajam striktna navodila in se je v Mariboru s 1/XI. 1926 zavirače že uvrstilo v turnus v smislu naše intervencije.
Vsem edinicam!
Za leto 1927 se bodo 'izdale nove uputnice za nakup živil (obr, P 15).
Edinice naj naroče te uputnice za svoje uslužbence, kateri jih žele in jim pritičejo po čl. 50 odn. 51 predpisov o vozovnih olajšavah (to so: aktivni uradniki, zvaničniki in služitelji ter stalni delavci in dnevničarji z nad 1 leto službe, ki imajo rodbino in lastno gospodinjstvo in ne stanujejo v tržnih krajih), s skupnmi seznami, sestavljenimi v abecednem redu, ki naj vsebujejo sledeče razpredelnice:
1.	zaporedna številka, 2. priimek in ime, 3. čin, kategorija in grupa, 4. domicilna postaja, 5. postaja, do katere bo veljala uputnica, 6. opombe.
Kot tržne kraje je smatrati le Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj. ...
Sezname, izstavljene v dvojniku je poslati obenem s pristojbino po o Din za vsako naročeno knjižico odseku V1/7 do 1. decembra 1926.
Uputnice bodo veljale za proge glasom priloženega izkaza.
Edinice, katerim se dajo na razpolago uputnice za dve nakupovalni postaji, naj v izkazu navedejo, za katero nakupovalno postajo se posamezni uslužbenci izjavijo, ker se bode uputnica izstavila le na eno izmed obeh imenovanih postaj.
Izkaz nakupovalnih postaj:
za domicilne postaje	do postaje	Opomba
na progi:		
Postojna—Zidanimost		
Savski Brestovce		
(vklj.)	Ljubljana	
Kranjska gora—Novo-	gl. kol.	<
mesto (vklj.) in pri-		Dl O
ključene lokalne		
proge		3
Rimske Toplice—Št. Hj		C
in priključene lokalne železnice		O a
Celje—Dravograd		§ o Dl cr. en »
Pragersko—Kotoriba Maribor (izklj.)—Prevalje G. Radgona—Ormož Ljutomer—Hodoš v	Maribor gl. kol.	
		O § O
Donja Lendava—Ca-		
kovec		O
		D-
Videm Krško—Zapre-	Ljubljana gl.	rt» sr
šič (izklj.)	greb-Sava x)	S
Birčna vas—Karlovac (izklj.)	Ljubljana gl. kol. ali Karlovac x)	5".
Za direktorja.* Inž. Scheller s. r.
Pripominjamo, da smo na to okrožnico takoj vložili predstavko na direkcijo, da se izdajo živilske vozovnice za nakup živil v Mariboru tudi osobju iz Ptuja, ki je povsem navezano na nakup vseh potrebščin v Mariboru ter pričakujemo toliko uvidevnosti od uprave, da bo to prošnjo ugodno rešila ter enako kot za ostala mesta izdala uputnice tudi za Ptuj, ki se nikakor ne more smatrati kot tržni kraj. —
Dopisi.
Maribor delavnica. Podružnica Maribor I. in II. sta sklicali za v petek zvečer ob 17, uri članski shod na Studencih v Gačni-kovo dvorano.
Shod se je vršil ob lepi udeležbi članstva ter ga je otvoril s. Čanžek s sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo iz kongresa del. zbornic v Beogradu,
2.	intervencije,
3.	razno.
K prvi točki je poročal s, Krajnik ter nam v splošnem orisal potek tega važnega kongresa. Govornik se je dotaknil referatov posameznih govornikov na kongresu, kakor ss. Topaloviča, Uratnika, Stankota i. dr. _
Po kongresu se je vršila še posebej železničarska konferenca, ki se je je udeležilo 70 delegatov iz vseh krajev države, kjer obstoje naše podružnice. Poslale so se nato še razne deputacije, ki so intervenirale tako pri upravi bolniške blagajne, na gen. direkciji in drugod. Ugotovilo se je v Beogradu, da dela Ljubljanska direkcija železničarjem v Sloveniji še posebej na svojo pest razne krivice, tako pri premijah ter n. pr. z zahtevo, da se podaljša delovni čas! (Splošno ogorčenje.) Tako se je n. pr. v Mariborski kurilnici ukinilo delavstvu pre-wije, ekskutivnemu osobju 20l>/o doklade itd. Najbrže misli direkcija s takim postopanjem, dvigniti produkcijo? (Opomba poročevalca.) S splošnim odobravanjem vzamejo zborovalci na znanje, da pride v Genovo kot zastopnik delavstva v internacionalnem biroju dela s. Topalovič, Govornik omenja še, da je direkcija na ponovne intervencije iz naše strani vendar zopet dovolila s prvim novembrom naročitev premoga na obroke, kar 'e POIJoven dokaz, da je padlo gobezdanje od naših nasprotnikov, da naša organizacija t>aje nič ne »dela«.
Not drugi govornik povzame besedo s. anžek, ki pravi: »Sodrugi, kako daleč smo
mi z našo borbo za naš obstoj in kaj hočemo? V Beogradu pravijo, kritizirat baje hodimo »uvijek«, ali nobeden pa ne pove, kje je denar, da se ugodi našim zahtevam? (Smeh pri zborovalcih.) Intervenirali smo radi pravilnika o sporednih prinadležnostih, pa je izjavil eden teh gospodov, da se je pravilnik že izdelal, pa ne zna gdje je sada, nema ga više«. (Zopet smeh pri zborovalcih.) Intervenirali smo radi delavskega pravilnika, reklo se nam je, da je že izgotovljen, pokazat pa nam ga še ne morejo. Zahtevamo, da ne skrpucajo pravilnika brez sodelovanja organizacij, skliče naj se enketa, kar je bilo že itak enkrat sklenjeno. Poroča nato o intervenciji, ki se je izvršila v delavnici Maribor povodom obiska g. inž. Košutiča. Opozorilo se ga je, da so naši predlogi in zahteve itak že davno v Beogradu, da zahtevamo sklicanje enkete za sestavo del. pravilnika, volitve del. zaupnikov, legitimacije, zadevo miloščinarjev itd. Karakteristično pa je, kar se je zgodilo po tej intervenciji. Naenkrat so zagnali nekateri gospodje v delavnici hrup, da je baje s. Čanžek »denunci-ril« pri g. Košutiču uradništvo! Aha, vidiš, tukaj imaš sedaj! če se kje pritožiš proti krivicam, pa si denuncijant! Govornik ostro nastopa proti takemu sumničenju od strani nekaterih gospodov, ki naj ne pošiljajo raznih zahrbtnih pošt, temveč naj pridejo k nam na javni shod ter naj, obračunajo z nami, če se jim godi krivica! Če se od naše strani izvršijo kake intervencije, nastopamo zmiraj za naše pravice, tako delavcev kot uradnikov, hočemo pravice, kot državljani nikdar pa, da bi kakega uradnika denuncirali. Če pa so v obratu nedostatki in se nam godijo krivice, pa najsibo to od katerekoli strani bomo proti temu zmiraj odločno nastopali.
Naši dragi »tovariši« trosijo tudi okrog laži, da so Savezarski socialisti krivi, da se je odpravila posmrtnina pri bolniškem fondu; vprašamo Vas železničarji, kakšna posmrtnina se je odpravila in ako se je kaj poslabšalo v bolniški blagajni, kdo je kriv, ali
tisti, ki ima tam večino, ali pa naših pet zastopnikov? Sodite sami! Govornik omenja nadalje še, da se je našlo spet par ljudi, pri katerih menda ni tako vse v redu, ker so prišli na idejo: premalo je še žel. organizacij, premalo je še razkola, še predobro nam je, napravimo še eno organizacijo: »Profes-sionistenverein«. Delavci naženite take elemente, ki trgajo proletarsko telo, zadosti je tega, skupnost velja, vsi v razredno bojevne organizacije! S. Krajnik omeni še k temu, da je bil on za sekcijo v enotni organizaciji, ne pa za posebno organizacijo. Torej ni on za isto nikdar agitiral, kakor oni to lažejo. S. Majer pripominja še k temu, da se to pogrebno društvo hvali okrog, da imajo v Mariboru »vse« profesioniste organizirane, faktično pa niti enega, pač pa se to vidi v čudni luči, da izdajajo časopis v nakladi 500 kom., članov pa štejejo v celi državi reci in piši 100! Odkod denar za časopis.
V vznesenem in temperamentnem govoru nastopi nato s. Magdič ter oriše zborovalcem žalosten položaj železničarstva v državi, tako delavca, nastavljenca kot uradnika. Kje je izhod iz tega neznosnega stanja sodrugi? Dosti se govori o dobrem stanju železničarjev v Avstriji, ali kako pa so prišli avstrijski sodrugi do tega? Le potom svoje trdne in močne organizacije! Ne držijo oni rok križem, kakor železničarji pri nas, temveč borba za obstanek je njihovo geslo! Ne dajo oni ob volitvah svojih glasov svojim nasprotnikom, kakor pri nas, kjer dobijo delavske glasove meščanske stranke! Poglejmo si njih volitve v personalno komisijo! 88°/o vseh glasov je dobila razredno bojna organizacija. Ko bi pri nas železničarji pravilno pojmovali ideologijo razrednih in pa drugih organizacij, bi bilo tudi pri nas drugače. Kako morejo zastopati delavske interese organizacije, ki so odvisne od meščanskih strank? Pri nas te nacionalne in stanovske organizacije ob času najhujšega izkoriščanja in zatiranja delavstva in uradni-štva samo kimajo, pa pravijo, vi ste hinavci in hujskači, samo kričite!
Poglejmo si na drugi strani potestno akcijo in razvitek našega Ujed. saveza, ki presega že število 5000 razredno bojnih borcev! Ta Savez, ki nič ne »dela« je sklical tekom enega leta 102 shoda širom države, konferenc se je vršilo 25, sestankov 50, občnih zborov 35, intervencij 45, med temi 10 v Zagrebu, 6 pa pri ministrstvu, ne vštevši stotine manjših intervencij. Govornik omenja nadalje težko borbo za Ujedinjenje železničarjev, ki se je po uvidevnosti naših ljudi izvršilo, dočim je za nacijonalne železničarje razredni boj politika.
Politika pa ni tisto, če delavec gara tako dolgo, da popolnoma onemore, pa naj ga spremijo potem, če je tovariš, z nacionalno godbo na grob. Ali ni to tudi nekaj? Intervencije in protesti proti redukcijam so se izvršili, naknadni kredit za 6 mesecev je odobren in kaj potem? Na delo sodrugi, sleherni železničar mora v organizacijo, da si tako osiguramo naš obstoj! Ko s. Magdič omeni še h koncu, na kak grd način se postopa proti našemu s. Stankotu v Ljubljani in kako so ga ociganili se dvigne vihar ogorčenja pri zborovalcih, slišijo se klici, protestiramo, roke proč od naših zaupnikov! Po 3 urah zaključi nato s. Čanžek lepo uspeli shod.
Vprašanje direkciji.
Dne 18. okobra 1926 sc je odpeljal iz Ljubljane ob 5. uri popoldne z br-zovlakom v salonskem vozu neki aktivni jugoslovanski minister v spremstvu neke gospe. Naloženo je bilo za dotično gospo (ali za g. ministra?) 3 vreče krompirja, 1 vreča zelja, 1 vreča in 1 jerbas jabolk v skupni teži kg 250.—. Vsa ta roba se je v Zida-nemmostu iztovorila in oddala z br-zovoznim listom za Celje, kamor se je peljala dotična gospa.
Vprašamo direkcijo, kdo je plačal prevoz iz Ljubljane do Zidanega mosta? Ali so salonski vozovi za to tukaj, da se preveža za gotove ljudi brezplačno njih roba?
Sisak. V sredo 10. nov. 1926 se je vršil v Sisku železničarski shod, kjer se je poročalo o intervencijah v Beogradu in razpravljalo o položaju železničarjev. Kolodvorska restavracija je bila nabito polna in vihar ogorčenja so zbudila izvajanja poročevalcev, ki so naslikali delo uprave, ki stremi za tem, da uniči zadnje pravice osobju in ga naredi popolnoma brezpravnega. Kljub temu, da so naknadni krediti odobreni za vse delavstvo, reducira zagrebška direkcija delavce vse vprek, jih meče pred zimo na cesto in obenem pa uvaja persekucije proti njihovim zaupnikom.
Vsi delavci so se izjavili soliderni s svojimi zaupniki in so pripravljeni boriti se za svoja prava in svoj obstoj. — Edini izhod, ako hočemo izvojevati naše pravice je, da se vsi kot eden organiziramo v Ujedinjenem savezu, ki se edini res bori za pravice železničarjev.
Kurilnica Ljubljana I. Vse slabo pravijo, da pride od zgoraj. Vse nam ukine direkcija, načelnik je tu pravzaprav ravno tak revež, kot smo mi. Vendar, da temu ni tako, smo se prepričali zadnje čase, ko so se razmere v naši kurilnici'vedno bolj slabšale.
Ni še dolgo, ko se je na novo normiral stalež delavcev in profesionistov v naši kurilnici in se je ugotovilo, da je kar 50 delavcev preveč. Ja kdo je to ugotovil? Ali tu ni bilo načelnika zraven?
Pred par dnevi so se čez noč ukinili prosti dnevi kurilniškim pepelarjem, kret-
nikom in premikačem, dasi delajo prvi in drugi v turnusu 12/24, zadnji pa 8 ur dnevno vsak dan. Načelnik pravi, da je kriva direkcija, ki mu ne da kredita za nove delavce, ja kako pa pride načelnik do tega, da dopusti pri normiranju, da je 50 delavcev čez stalež?
Izpiralci strojev ne dobe čezurno delo, ampak se jim čezure štejejo skupaj in se nato piše šiht dotično nedeljo, ko je kateri prost! Kaj pa, ko bo kateri izpiralec bolan? Ali bo dobil hranarino za vse dni v mesecu, ko mu tako pišete šihte?
Enako premogarj'i ne dobe prostih dni poleg tega pa obstoji še neka nesrečna »rezervna partija«, ki mora delati vsak dan naj bo svetek ali petek po 8 ur! Zakaj se tem ljudem ne plača čezurno delo za nedelje in praznike?
Ako g. načelnik ne pozna predpisov, pa naj mu jih razodene g. računovodja.
Maribor. Tudi uradništvo je pri nas sprevidelo, da brez močne bojevne organizacije bo popolnoma propadlo in se moralo pustiti zasužniti. V zadnjem času so spregledali ter začeli pristopati v Ujed. savez, da se bodo roko v roki z delavcem borili za svoje pravice. V kratkem bomo ustanovili uradniško sekcijo. (Pozdravljamo ta korak mariborskih uradnikov ter pripominjamo, da njim sledijo uradniki tudi drugod, v prvi vrsti prometni uradniki. Op. ured.
Življenje rokodelcev in delavcev kurilnice L Ljubljana glavni kolodvor.
Da ne bo kdo mnenja, da živimo rokodelci in delavci v kurilnici I. bolje kot drugi naši sotrpini železničarji, smo primorani, ker nas v to razmere silijo, orisati sliko našega življenja.
Že na prvi pogled, ko vstopiš v kurilnico, oziroma delavnico, ti stiska strah in skrb srce boječe, da bi ne bil primoran bivati le v prostoru, ki ne odgovarja več napravam današnje moderne dobe, t. j. dobe kulture v 20, stoletju.
Kurilnica se deli v več objektov in sicer: delavnico, kjer se izvršujejo revizijska popravila strojev, kurilnica za vzdrževanje strojev, ki se izročajo prometu in od istega sprejemajo, v kateri se izvršujejo tekoča popravila, ter vse opremljanje strojev sploh. Od kurilnice nekoliko oddaljena stoji delavnica za popravljahje vseh vozov,
To kar imenujemo delavnico za revizijska popravila, se ne sme predstavljati, da je kakšen zaprj prostor, kjer te ne dobi mraz ali dež. Je to prostor enak kurilnici za tekoča popravila, kjer so speljani trije tiri in med vsakim tirom je jarek tako dolg, ka-koršno dolžino ima kurilnica. Na vsakem koncu kurilnice zapirajo isto tri velika vrata. Ta vrata pa so večkrat v slahem stanju. Če niso samo pokvarjena, so popolnoma polomljena, ker jih pokvarijo stroji. Poleg tega je pa delavnica premajhna in večkrat stoje stroji kar med vrati, ki se ne dajo zapreti. To povzroča po zimi mraz, tako, da če bi bil še tak korenjak ne moreš vzdržati. Poleg jdelavnice se nahaja ko-, vačnica, v kateri je prostor za vlivanje ležišč in drugo. V njej je tudi varilec za auto-genično varenje. Ker prostor v zimskem času ne more biti odprt, so rokodelci primorani, ker ni potrebnih zračnih naprav, požirati strupene pline, ki izhajajo od varenja in solne kisline, katero vporabljajo livarji za vlivanje ležišč. Z kovačnico je vezana delavnica za kotelno opremo, kjer pa v slučaju dežja streha ne drži vode, da so vsled tega vsi strojni deli in tudi ljudje premočeni. Prav nič boljše se pa ne godi strojniku oziroma kurjaču, ki oskrbuje stabilni kotel. Revežu, kadar kuri ali urejuje ogenj, teče s curkom voda na glavo. Iz prostora, kjer stoji kotel stopiš v strojnico, kjer so postavljeni vrtalni stroji, stružnice, skobelniki in stabilni stroj. Delo zahteva, da ima rokodelec opravilo tudi pri teh strojih. A ker so stroji, kakor vrtalni i. dr. Že dovolj izrabljeni, se rado pripeti, da se vsled tega rokodelcu sveder ali kakšno drugo orodje pokvari, Pomisli s kakšno bojaznijo rokodelec tedaj dela. Ker za vsako nezgodo je klican takoj pred načelnika na zagovor, ter se ga brezobzirno obsodi, da zlomljeno nadomesti z novim, kar je pa vezano z velikim stroški. Zakon pa pravi, da bi moral vedno pač strokovnjak določiti, ali je v resnici kriv rokodelec, ali pa kak stroj. No ta zakon se ne upošteva.
V notranjosti in zunaj, na južni strani kurilnice, je speljan pod enim tirom jarek, ki vodi v strojnico za struženje koles in eden v kurilnici, ki se imenuje pogrezni jarek. Na tem jarku postavljenim strojem od-montirana kolesa, se spuščajo v njega in zopet dvigajo na srednji tir od koder se pošiljajo v popravilo. Jarek je zelo dolg in globok, v katerem morajo zaposleni rokodelci in delavci užiti največ mraza, ker peči, ki so tu postavljene, niti svojega imena ne zaslužijo. Ker ni dosti, da se tu kvari ro-kodelčevo zdravje, je v nevarnosti tudi njega lastno življenje, Le mala njegova nepozornost ga spravi z zmrznjene deske v globočino. Kakšna pa je kurilnica za tekoča popravila, se pa sploh ne da zadostno opisati. Tu se kurijo stroji, ki niso nikdar postavljeni zod dimnike, pardon, vsaj dimnikov res več ni. Nad tvojo glavo visijo na zarjaveli žici nekateri ostanki teh dimnikov, ki so menda ohranjeni zato, da ima človek še spomin nanje. Vprašujemo se, če niso mogoče v kakšnem muzeju, kjer so obešeni zgodovinski ostanki, ki ti pretijo, da se ti lahko vsak moment sedejo na glavo ter končajo že itak bedno življenje. Značilno je, da je pred leti en dimnik že pokopal enega rokodelca ter mu pokvaril noge in da je bil v nevarnosti sam podnačelnik, sedanji načelnik. A dimniki kljub temu še danes niso odstranjeni. Kje je tu inšpekcija dela in merodajni činitelji, katerih skrb je, da takšno nemarnost preprečijo in nedostatke popravijo. Streha je tako razbita, da če jo po-
gledaš od spodaj gor, vidiš točno sinju !in nebo. Če pa dežuje, pa odpri dežnik, da ti ne bo tekla črna voda po obleki, ker sicer si moraš kupiti novo, če imaš denar. Na prostoru, kjer kuješ, piliš, na omare za obleko lije voda s curkom in ti tako lije v omaro, tako, da imaš vso obleko bržčas u-mazano, ker se ne da osnažiti. V takšnem vremenu, ko ti prinese žena ali sestra kosilo, je vsa umazana od črne vode. Tebi je pa vseeno; če greš ven, moraš na dež, notri teče voda na tebe, največkrat se tudi kadi tako, da ne vidiš 5 korakov pred sebe. Torej pomisli s kakšnim tekom poješ tedaj kosilo, ker nimaš enega prostora, da bi mirno zaužil, da bi se izognil plinu in prahu, ki prihaja iz strojev. Jarki, kjer se vrši delo, niso nikdar čisti. V njih če ni voda, je polno ogorkov. Čistiti pa jih ni mogoče, ker primanjkuje 'delavcev. Če zahtevaš plašč, ki bi te branil proti dežju, dobiš odgovor: »Če ti ne povolji, lahko greš!« Površne obleke sploh ni, V staleže je okrog 500 delavcev, ki so zaposleni pri strojih, umazani, da da se drug drugega sramujejo. Na razpolago pa ni ne ene kopalnice, kjer bi se umil. Umazanost pa je vzrok raznim boleznim. Kopalnica bi se lahko naredila in tudi mora biti za 500 ljudi narejena. Ali komur je mar delavstvo? Njim je drag in ljub samo stroj, ker stroj stane mnogo denarja, a delavca se pa lahko nadomesti z drugim zdra-vejšim, krepkejšim
Rokodelci in delavci! Ali hočete v naprej živeti življenje, kakršno niti živali ne prisojamo. Vsega tega ne vidite. Ni vam drago lastno zdravje, ne ljubite sami sebe, svojo družino, za katero ste odgovorni, da bo zdrava. Ljubši so vam osebni in politični prepiri, kakor misel, kako si zboljšati položaj, razmere ublažiti, da bomo vsaj lahko rekli, da smo ljudje. Niste še pomislili, ni vaša skrb, kako si priboriti pravice, življenje, ki bi odgovarjalo vašemu zdravju. Poglejte sliko življenja! Mar li mora kdo trditi, da nismo vsi enaki, da nimamo vsi ene potrebe, da ne živimo vsi eno življenje, naj si bo rokodelec ali delavec? Kdor vztraja na tem, je sovražnik lastnega življenja in pravic. Ker vidimo, da si posamezno ne priborimo pripadajočih nam pravic, če ne gremo skupno v boj proti izkoriščevalcem, moramo vsi v eno organizacijo. Vsak rokodelec se naj zaveda dolžnosti, da se organizira v Ujedinjenem Savezu Železničarjev Jugoslavije, ker le na tej poti pridemo do boljšega človeku podobnega življenja.
Internacionalni pregled.
Iz IIP.
Pristop v Internacionalo so prijavili:
1.	Organizacija avtomobilistov Poljske s 1837 člani.
2.	Britansko-indijski savez brodarjev s 30.000 člani.
3.	Zveza mornarjev iz Bengala s 20.000 člani.
L Železniške nezgode v Angliji.
Iz po železniškem ministrstvu nedavno izdane statistike o železniških nezgodah v letu 1925 je razvidno, da je v tem letu smrtno ponesrečilo 288 železničarjev, ranjenih pa je bilo 21.216 oseb. Od tega odpade na progovne delavce 57 smrtnih slučajev.
Zahteve reakcionarnih elementov na upravni svet belgijskih železnic.
Kakor je znano, so prešle vse belgijske železnice v upravo posebne družbe. Komaj pa je bil vpostavljen upravni svet te družbe, že se je obrnil industrijski centralni komite (nacionalna organizacija belgijskih delodajalcev) na ta upravni odbor ter mu predlagal direktive, ki naj jih zavzame proti osobju v svrho čim večjega izkoriščanja vseh naprav. Komite nastopa v prvi vrsti proti osemurnem delovniku ter predlaga z ozirom na redukcije v drugih državah, od'pust 32 odstotkov celokupnega staleža delavcev in 22 odstotkov nastavljencev ter uradništva.
25 letni jubilej Strokovne internacionale.
Postanek internacionale.
Strokovna internacionala je nastala pred 25timi leti. Vendar še ne sedanja Mednarodna strokovna zveza v Amsterdamu. Pač pa so se sestali 1. 1901 v Stockholmu tajniki sedmih držav, ki so zastopali 2,300.000 delavcev ob priliki kongresa švedskih strokovnih organizacij. Izmenjali so svoja mnenja in izkušnje in se razgovorili o razmerah v posameznih državah. Obljubili so si svojo pomoč tako moralno, kakor tudi materijelno v slučaju boja. To je bil prvi početek internacionale.
Tako so se shajali zastopniki raznih držav še več let in se medsebojno spoznavali. Kongresi so se vršili vsako leto v raznih krajih. Tako so se sešli delavski delegati v Stuttgartu (1902), v Lubinu (1903), v Amsterdamu (1905), v Budapešti (1911), v Kri-stianiji (1907), v Parizu (1909), v Zürichu (1913). V Zürichu pa je bilo 1. 1913 ustanovljeno mednarodno tajništvo s sedežem v Berlinu. Tekom svetovne vojne so se po
razdejanju internacionale vršile konference v Leedsu (1916), v Bernu (1917). V nevtralnem Amsterdamu je bilo določeno, da bodi sedež mednarodnega tajništva Amsterdam. Po svetovni vojni se je vršil prvi razgovor v Bernu februarja 1919, v juliju 1919 pa v Amsterdamu ob priliki velike udeležbe delegatov iz vseh držav (tudi delegacije Ameri-kancev z Gompersom na čelu). Ta kongres pomeni vstajenje internacionale kot mednarodne delavske zveze. Odslej posluje internacionala redno. Ima svoja pravila, svoj urad, svoje redne kongrese in konference. Izdaja razne časopise in revije (»Časopisne vesti«, »Gojitev dobre Statistike« in »Mednarodna strokovna zveza«), Nadaljni kongresi so se vršili 1. 1922 v Rimu, 1. 1924 na Dunaju, prihodnji kongres pa se bo vršil I. 1927 v Parizu. Letos se je vršil Izseljeniški kongres v Londonu, lansko leto se je vršil Socialno-politični kongres v Pragi, 1. 1922 se je vršila Pomorska konferenca v Ženevi.
Delovanje internacionale.
Delovanje internacionale se razteza zlasti na polju mednarodne zakonodaje:	pri
Mednarodnem uradu dela v Ženevi. Njen vpliv pa je čutiti tudi pri urejevanju social-no-politične zakonodaje posameznih držav. Vodi organiziran boj za osemurni delovnik; v času razkola v mednarodnem političnem gibanju delavskega razreda povojnega časa je bila najjačja opora celokupnega gibana. Skušala je uveljaviti voljo in hotenje delavl skega razreda pri vseh gospodarskih zahtevah delavstva. Tako n. pr. pri razdeljevanju surovin, kontroli produkcije, ureditvi in vodstvu protestnih akcij proti militarizmu, oboroževanju in socialni reakciji. Organizirala je moralno in gmotno podpiranje velikih gospodarskih bojev delavstva raznih dežel. Solidarnostne stavke, blokada Poljske, Madžarske, boj proti belemu terorju na Finskem, pomoč angleškim rudarjem, stavkajočemu delavstvu na Danskem, komisijo-nelno preiskavo razmer v razrušenih pokrajinah Francije, Belgije, Saarskega ozemlja, Šlezije in Avstrije; zbirala je statistične podatke o uspehih osemurnega delovnika, organiziranje ženskega gibanja, pomoč gla-dujočim v Rusiji in Avstriji (gladujoči deci). Vse to je bilo ogromno delo strokovne internacionale v zadnjih letih.
Številčna moč Internacionale,
Tudi po številu članstva predstavlja strokovna Internacionala že na prvi pogled jako armado, Koncem leta 1924 je štela 13,133.904 članov iz 884 zvez iz 24 dežel. V članstvu je bilo 86°/o moških in 14°/o žena. Leta 1922 je štela internacionala 18,185.531. Članstvo je padlo vsled velike gospodarske krize. Najjačje so organizacije v Angleški, Nemčiji in Avstriji. Glede na odstotek organiziranih napram celokupnemu prebivalstvu je najvišje število v Avstriji in znaša 17°/o (od 100 prebivalcev je torej 17 organiziranih). Ostale smeri strokovnega gibanja so številčno tako-le močne:
Amsterdamska strokov.
internacionala Rdeča strok, organ, verske strok, organ, sindikalistične org. razne strok, organ.
17,702,431 ali 49.19°/o 7,333.845 » 20.30°/o 2,112.109 »	5.90°/o
471.439 »	1.30°/o
8,442.887 » 23.40°/o
skupaj 36,062.711 ali 100.—°/o
Pomen internacionale.
Pomen internacionale obstoji v tem njenem delu in pa njenem končnem cilju. Nastala je vsled nujnih potreb, razvijala se je v dnevnih delavskih bojih z jasnim namenom, da delavstvu pribori čim večje pravice. Razvila se je v ogromno organizacijo z jasnim ciljem: preko gospodarske in kulturne osamosvojitve delovnega človeka z razrednim bojem doseči socialistični družabni red.
Sedanja ureditev internacionale.
Mednarodno strokovno zvezo v Amsterdamu sestavlja danes veliko število državnih central. Ta ureditev je načelne važnosti, na drugi pa so posamezne stroke včlanjene pri svojih profesionalnih internacionalah. Taka ureditev ima tudi ta cilj, da strokovno gibanje vodi v hotenju in ravnanju do enotnosti, s čemer se omogoči neprestano jačanje delavskega razreda.
Naloge internacionale.
Amsterdamska strokovna internacionala ima namen socialno zakonodajo zboljšati in izgraditi čim enotnejše. Popularizirati svoj kulturni program, voditi boj proti novim vojnam, proti splošni socialni reakciji. Zato pa je potrebno: tesno sodelovanje vseh organizacij v posameznih državah. Posredovati pri notranjih trenjih v organizacijah; gojiti mednarodno statistiko in zbirati gradivo o gibanju in zakonadaji; polagati pažnjo izseljeniškemu vprašanju in izdajati glasilo v raznih jezikih.
Poklicne internacionale.
Za vsestransko podporo in izpopolnitev vseh teh nalog stoje ob strani poklicne internacionale, ki sodelujejo z Mednarodno strokovno zvezo v Amsterdamu Sedaj obstoji 26 poklicnih mednarodnih tajništev z okroglo 12,931.831 člani in 551 priključenimi organizacijami, od katerih je najstarejša zveza grafičarjev, rudarjev in tekstilnih delavcev, največja pa zveza kovinarjev in transportnih delavcev.
Pridobivajte csove člane za našo organizacijo S
Odbit naskok na naš Ujedinjeni Savez.
Maribor, 17. nov.
Ni še dolgo od tega, ko se je pojavil v Mariboru inž. Košutič iz notranjega ministrstva. Takrat se je sumljivo zanimal za položaj železničarjev v delavnici in kurilnici. Pustil si je predstaviti naše zaupnike, pa tudi nekatere ostale delavce, da sliši njihove želje. Naši zaupniki so mu seveda do potankosti obrazložili stanje železničarjev, posebej so mu predstavili SOletnega starčka, ki dela že nad 50 let v delavnici in mu s tem dokazali, da pri nas starostnega zavarovanja sploh ni.
Vsakdo je vedel, da ta obisk ni iskren, ker se Radičevci doslej za železničarje sploh niso brigali in za naše zaupnike je bil položaj takoj jasen: Radičevci si žele članov za svojo »strokovno« organizacijo. Ker so pa doživeli na svojem zadnjem železničarskem shodu v Studencih nesmrtno polomijo, so povabili sedaj Košutiča v Maribor, da on s svojimi obljubami pripravi teren za razširjenje njihove »strokovne« organizacije. In res! Rečeno, storjeno! Komaj je Košutič odnesel pete iz Maribora, že so Radičevci jeli pripravljati ponovni shod železničarjev. In ta shod se je vršil v pon-deljek zvečer v Studencih. Na shod so prišli sami »železničarji«, kakor n. pr.: Prepeluh, poslanec Trnjar, dr. Novačan, dr. Rapotec in »pisatelj« Bende. Prišli so pa tudi pravi Radičevi železničarji in sicer pet po številu, njim na čelu naš dični Luc. Vsi so nastopali v vlogi rediteljev in nosili so na prsih in na rokavu rdeče trakove. (Ali smatrajo naše železničarje res za tako neumne?) Z naše strani se je udeležilo shoda okoli 100 ljudi. Sedaj si pa predstavljajte njihove kisle obraze . . . Dogovorili smo se, da govori enkrat njihov, drugič zopet naš govornik itd. Prvi je govoril poslanec Trnjar,
ki pa ni mogel skončati svojega govora, ker so ga poslušalci z medklici preveč oblegali; zato je predčasno končal. Sploh so mogli Radičevci govoriti le na priporočilo naših ljudi, ker bi ne bili drugače niti do besede prišli. — Za njim je govoril s. Krajnik, ki jih je pošteno razkrinkal. Potem dr. Novačan, ki ni ničesar povedal. Za njim je govoril s. Ošlak. On jih je pa prav pošteno »peglal«, da so navzoči kar uživali, Radičevi agitatorji so se pa od jeze zvijali. Prepeluh je enkrat kar na klop skočil in kričal, da ni res, da bi bil on postal iz socialista Radičevec. Ko so Radičevci prišli nekoliko do sape in videli to svojo polomijo, je poklical pošlan. Trnjar s. Canžeka k sebi in mu rekel, da je on za to njihovo polomijo odgovoren. To se pravi: Ker so se udeležili shoda člani našega Saveza in tam povedali svoje mnenje o Radičevih organizacijah in ker je^ prišel na shodu ves gnjev in razočaranje studenških delavcev do izraza, boš ti Canžek zato preganjan. To je višek radičevske nesramnosti. S. Čanžek je to grožnjo navzočim takoj obrazložil in vihar ogorčenja se je znova dvignil nad Radičevimi agitatorji.
Nato je okoli 70 naših članov z zaupniki vred zapustilo zborovanje. Le malo število naših ljudi z nekaterimi zaupniki je ostalo še na shodu. Radičevci pa kljub temu tudi potem niso prišli prav do besede.
Nesporno je ta shod Radičevce poučil, da ne bo nič z njihovo železničarsko organizacijo in da je boljše, če s svojimi poskusi, kjer dozive vsakokrat večjo polomijo, čimpreje prenehajo.	____
Razglasi.
Srbohrvaški tečaj za delavce in nameščence. Za dramatično šolo, knjigovodski in nemški tečaj prosvetnega odseka Delavske zbornice se je prijavilo mnogo delavcev in nameščencev. Zato je sklenil prosvetni odsek, da priredi še srbohrvaški tečaj, ker je znanje srbohrvaščine nujno potrebno vsem onim, ki hodijo na jug iskati dela. Vsi, ki bi želeli obiskovati ta tečaj, naj se zglase pri svojih kulturnih ali strokovnih organizacijah ali pa direktno pri prosvetnem odseku Delavske zbornice v Gradišču št. 2.
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik; Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru. — Odgovorni urednik: Franc Mikec
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnik: Martin Pušnik v Ljubljani.
Knjižnica in čitalnica Delavske zbornice.
V zimskem času bo odprta knjižnica in čitalnica prosvetnega odseka DZ v Gradišču št. 2 vsak delavnik od 10.—12. ure dopoldne in od pol 6. do 9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure dopoldne. Delavci in nameščenci, obiskujte pridno o prostem času knjižnico in čitalnico svoje zbornice!
Razpis tajniškega mesta.
Po sklepu širšega odbora delavske kulturne in telovadne zveze »Svoboda« se razpisuje mesto tajnika. Ponudniki imajo predložiti svoje ponudbe najdalje do 30. novembra tl. ter priložiti 1. spričevalo zadnje šole, 2. potrdilo proletarske organizacije o svoji politični zanesljivosti, 4. pogoje za nastop službe. K temu se pripominja, da je služba celodnevna t. j. najmanj 7 ur na dan ter se zahteva sposobnost za kulturno delo, posebno v smereh organizacije in propagande za telovadbo, šport, petje, glasbo in dramatiko. — Del. tel. in kult. zveza »Svoboda«.
Vabilo na občni zbor »Svobode« Ljubljana.
Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda« Ljubljana vabi na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. decembra tl. ob 9. predp. v prostorih zveze v Ljubljani, Delavski dom, Marksov trg (Turjaški trg) št. 2/II. s sledečim dnevnim redom: 1. volitev komisije za ipregledovarije mandatov, 2. sklepanje o poročilih zveznega odbora in nadzornikov, 3. volitev zvezinega ožjega in širšega odbora, nadzornikov in razsodišča, 4, sklepanje o rednih in izrednih prispevkih podružnic in včlanjenih društev, 5. sklepanje o prijavljenih predlogih in pritožbah.
Med prijavljenimi predlogi zvezinega odbora je posebne važnosti vprašanje reorganizacije s posebnim ozirom na razmerje podružnice ljubljanske in mariborske pokrajine ter delovni program za bodoče leto z posebnim ozirom na podporo Delavske zbornice v Ljubljani.
Podružnice se opozarja, da morajo naznaniti pismeno svoje delegate ter urediti pravočasno račune s centralo.
Vsaka podružnica in društvo ima pravico delegirati največ 5 delegatov, ki imajo toliko glasov, kolikor zastopajo članov podružnice. Delegati se morajo izkazati s poverili. Podružnica mora izkazati, da je z obračuni v redu, ker sicer nima pravice do glasovanja.	,
Zvezin občni zbor je sklepčen le, če je na njem zastopana polovica članov. Če bi tega ne bilo, se vrši občni zbor eno uro pozneje t. j. ob 10. ob vsakem številu prisotnih in upravičenih delegatov.
Za reducirane sodruge so nabrali in obračunali:
Zalog 100.—, Zidanimost 224.50, Grobel-
no 47.--• Poljčane 4.--, Kranjska gora 25.--,
Maribor II. 153.—, Brezno 96.—, Jesenice 50.—, Videm-Krško 23.75, Brežice 140.—, Ormož 68.—, Novomesto 129.50, Dravograd 76.—, Vuzenica 110.—, Sekcija vlakospr. osobja: gor. kol. 1063.—, gl. kol. 247.—, sekcija premikačev 41.—, kurilnica II. 34.—; skupaj 2641.75 Din.
Obračunale še niso podružnice:
Logatec, Zagorje, Pragersko, Maribor I, Maribor III, Sevnica, Ptuj, Celje, Stična, sekcija kretnikov, sekcija profesionistov kurilnica L, sekcija progovnih delavcev in sekcija sklad, osobja Lb., ki jih tem potom pozivamo, da čimpreje obračunajo oziroma vrnejo prazne pole. — U. S. Ž. J.
PODPORA IN POSMRTNINA.
V septembru in oktobru se je podelila podpora sledečim članom:
Milivoj Veselinovič, indjija	300 Din
Grošelj Mihael, Ljubljana, kur. L 200 Din Mikec Franc, Ljubljana, kretnik 400 Din Žvager Pet., prog. del., Ljubljana 300 Din Osterman Jakob, sekcija vlako-voz. osobja, Ljubljana Kodran Anton, upok., Ljubljana Stevo Hodok, pom. zavir., Sisak Vampel Anton, Maribor I.
Nigalhet Henrik, Maribor II.
Novak Jože, Maribor II.
Vipotnik Rok, Grobelno Gril Anton, Maribor III.
Oblak Valentin, premikač, Ljublj.
Bodi Andrija, Indjija Štabkar Karl, Celje
Posmrtnina.
Hitti Ivan, Verd, po umrli ženi Brezposelna podpora.
Hotko Miha, Brežice,
Jurkas Franc, Brežice,
Ogrin Leopold, kuril. II., Ljublj.
Zorko Anton, prog. del.. Krško Koritnik Anton, post. del., Krško
Skupaj 4.550 Din Do 1. septembra izplačano 38,625 Din
Vsega skupaj 43.175 Din
200 Din 200 Din 200 Din 100 Din 100 Din 300 Din 200 Din 200 Din 250 Din 250 Din 200 Din
350 Din
100 Din 100 Din 500 Din 100 Din 50 Din
Železniški koledar za 1927. leto
vzbudil povsod veliko zanimanje ter ga dosedaj razprodanega že 2500 izvodov.
Ker je priročne oblike in zadovoljuje ihtevam tako vlakosprem., postajnega in italega osobja, ki dela službo v turnusih in i v »strokovnem vestniku« pojasnila vse® dezničarjem na najvažnejša vprašanja, ga riporočamo slehernemu železničar,’.!.
Stane Din 10.— (deset) ter se dobi prI seh krajevnih blagajnikih oz. predsednikih-aročite pa ga lahko tudi direktno pri »Uje* in j eni železničar« Ljubljana, Karla Marksa •g 2/II. — Železničarski dom.
Podružnice, ki koledarja še niso narode, naj ga takoj naroče, da bo ves koledar o decembra 1926 že razprodan. Denar on ošljite s posebno čekovno položnico, ^ atere srednji del zgoraj napišite besed
Koledar«, — U. S. Ž. J.
Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij