večji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - - $6.00 - $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I Za ool leta Ne GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in ^ the United States. | Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3C78 Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903. at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 16f. — STEV. 169. NEW YORK, WEDNESDAY. JULY 10. 1920. SREDA, 10. JULIJA 1929. VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVII. LETALO "PATHFINDER" DOSPELO SAMO DO SPANSKE LETALCEMA JE NA POLETU V RIM ZMANJKALO KURIVA TER STA MORALA PRISTATI Za 4000 milj dolgi polet sta imela na razpolago samo 450 galon gazolina. — Letalo je pristalo na točki, ki je oddaljena 850 milj od Rima. — Prebivalstvo je letalca navdušeno pozdravilo. — Danes bosta nadaljevala polet. SANTANDER, Španija, 9. julja. — Ameriški enokrilnik "Pathfinder", ki je odletel z Old Orchard Beach proti Rimu, je moral zastran pomanjkanja kuriva ob poldesetih zvečer pristati v tukajšnji bližini. Tekom poleta preko oceana, niso letala opazili niti z Azorov, niti s kakega parnika. Na njem sta bila letalca Roger O. Williams in Lewis A. Yancey. : Letela sta vso pot skozi gosto meglo, sicer je bilo pa vreme še precej ugodno. Za 4000 milj dolgi polet sta imela na razpolago 450 gallon gazolina, kar je bilo dosti premalo. Enokrilnik se je spustil na zemljo pet milj-vstran na Albertica pristajališču, ki je oddaljeno 850 milj od Rim^. Prebivalstvo je letalca navdušeno pozdravilo. Pravita, da bosta nadaljevala polet proti Rimu, kakorhitio se prdskrbita z gazolinoim, 'kar se bo najbrže že jutri zgodilo. Iz Amerike do Španske sta letela 3 1 ur. ZDRAVNIKI OBSOJAJO PR0HIBICIJ0 Načelnik Zveze zdravnikov, ki bo kmalu odstopil, je rekel, da mora biti vlada večine zelo tolerantna. PORTLAND, Oregon, 9. julija. — Dr. William Thayer, predsednik Ameriške Zdravniške Zveze, ki bo kmalu odstopil, je izjavil, da zahteva ameriški narod v časih miru krajevno in individualno prostost. Napadel je prohibicijo in nestrpnost v splošnem v svojem poslovilnem govoru, ki ga je imel pred člani zveze. — Angleško govoreči narod — je rekel — ne bo dolgo časa prenašal tiranstva. V časih miru zahtevamo krajevno in individualno prostost, katero smatramo kot svojo pravico. — Postav ki omejujejo ied, pitje, določajo obleko in vero, ni mogoče izvesti. Take postave poražajo svoje lastne namere. NAMERAVANA ZAROTA NA ROMUNSKEM Romunski poslanik ni hotel ob svojem povratku v Nemčijo ničesar izjaviti. — Karol bo obiskal jugoslovanskega kralja. BERLIN, Nemčija. 9. julija. — Agentura Telcompe.s je včeraj zvečer objavila komunikej z Dunaja da priznava romunsko ministrstvo za notranje zadeve, da je res obstajala neka zarota, ki je bila pa v k'lli zatrta. Vsi vojaški voditelji vstaje so aretirani. Poročilo je zanikalo, da so se vršili kaki neredi v Bukarešti ali v provincah. Čeprav so bile vse novice o po-skušenem puču nepopolne in zmedene radi izredno struge cenzurc na Romunskem, kažejo vsa znamenja, da je započela zaroto skupina armadnih častnikov, ki simpatizi-rajo s prejšnjim romunskim prestolonaslednikom. Častniki so očividno sklenili pro- glasiti Karola za svojega kralja - Kadar pa kaka dežela kot je j ter odpraviti pariament če bi bilo to potrebno. Včeraj se je vrnil v Nemčijo romunski poslanik, ki pa ni hotel dati na kolodvoru častnikom nikake-ga pojasnila. BEOGRAD, Jugoslavija, 9. julija Princ Karol, izgnani oče mladega romunskega kralja Mihaela, bo v naša, skuša potom narodne vlade uveljaviti postave, ki določajo, kaj sme narod jesti ali piti, kako se mora oblačiti in kakšno vero sme imeti, pomen j a to vmešavanje v o-ne pravice, katere smatra kot svete vsak angleško govoreči človek. AER0PLAN ■ PRISTAL V LIMA, PERU Po trideset urnem poletu iz Paname je pristal aeroplan Southern Star v Peruju po riskantnem poletu na razdaljo 1200 milj. ' LIMA. Peru, 9. julija. — Aeroplan "Southern Star", o katerem se ni slišalo ničesar, odkar je zapustil France letalno polje v Panami, je pristal na Las Palmas letalnem polju včeraj zvečer malo pred šesto UlO. BALBOA, Kanalsko ozemlje, 9. julija-. — "Southern Star", zastavni aeroplan American International Airways Co., je premeril polet na razdaljo 1200 milj brez prestan-ka, s šestimi potniki na krovu, ko j je odletel predvčerajšnjim v Ta-lara Peru ter v Santiago, Chile. Nobenega prostora ni za aeroplan, da bi varno pristal na gorati poti med tukajšnjim krajem ter peruvijskim glavnim mestom. Velikanski Sikorski monoplan, noseč dva tisoč galon kuriva je bil prisiljen porabiti zadnjo ped izkr-cevališča na France polju. V zrak se je dvignil ob pol šestih zjutraj. ODMEVI MEHIŠKE VSTAJE Vstaški plačilni mojster, ki je pribežal z blagajno v Združene države, bo dobil večino svojega denarja nazaj. Ko je bilo jasno, da bodo mehiški vstaši poraženi, je pribežal v Združene države Salvador Ateka. plačilni mojster mehiške vstaške armade. Seboj je prinesel dosti denarja. katerega so mu pa ameriške oblasti zaplenile. Aretiran je bil cine 4. maja. Na prizadevanje svojih odvetnikov je bil kmalu izpuščen, in kot se čuje bo dobil danes nazaj $591,000. $180,000 je pridržalo zvezno sodišče ter bo o njih pozneje odločevalo. Drnar je baje last neke banke v Torreonu. POKOJNINA ZA OSTARELE DELAVCE Sovjetska vlada bo plačevala penzije vsem delavcem, ki bodo dosegli starost šestdesetih let. — Dobivali bodo polovico običajne mezde. P0DK0NZUL0VA SOPROGA BAJE T1H0TAPKA V prtljagi Mrs. Susie Jink Kao so našli za miljon dolarjev opija in drugih omamnih sredstev. DRAGOCENA SLIKA UKRADENA SAN FRANCISCO, Cal., 9. julija V prtljagi Mrs. Susie Jink Kao, hčere kitajskega poslanika na Kubi ter žene tukajšnjega kitajskega podkonzula, so našli carinski uradniki za milijon dolarjev opija in raznih drugih omamijivih sredstev. Prtljaga je bila zaplenena v petek, kakorhitro so dospela tozadevna poročila ameriškega zastopnika na Kitajskem. Na povelje iz Washingtona so odprli vse kovčke v navzočnosti Mrs. Kao, ki Je takoj izjavila, da pomenja to kršenje kitajsko-ame-riške pogodbe. Diplomatom in njihovim ožjim sorodnikom ne preiščejo prtljage, toda v tem slučaju so bile oblasti obveščene že vnaprej, da bodo dobile dober plen. Vrednost zaplenjenega opija cenijo nad miUJon dolarjev. Treh kovčkov Še niso odprli, ker je v njih baje le osebna lastnina diplo-m a to ve lene, pač so jih pridržali, dokler ne bo odločil o njihovi usodi državni department. Mrs. Kao Je vztrajno trdila, da ni opij njena last In da ni vedela, da Je skrit v njeni prtljagi. Rekla Je le, da so Jo pregovorili vplivni prijatelji na Kitajskem, naj nese seboj par savojev, o katerih ni vedela, kaj vsebujejo. Carinski uradniki so is j a vili, da Je opij lastnina* velike tihotapske tolpe ter da Je bil napravljan v Makao, v portugalskem delu Kitajske, kjer Je mogoče dobiti najdragocenejšo vrsto opUa. "'SiPsS i BRUSELJ, Beslgija, 8. julija. — Slavna slika Davida Teniersa "Slikar in kitarist" je bila ukradena iz Antwerpskega muzeja. Slika je vredna nekako dvajset tisoč dolarjev. Tatvino so opazili šele, ko so zapirali muzej ob šestih zvečer ter je odšlo neobičajno veliko število nedeljskih obiskovalcev. Domneva se, da so tatovi pripadali mednarodni tolpi banditov. Tatovi so izrezali sliko iz okvirja ter je neopa-ženo odnesli. — To ni več republikanska oblika vlade, pač pa tiranstvo. — Vlada petom večine je zelo dobra in koristna, dokler je strpna in uvidevna. Moč naše vlade je obstajala v preteklosti v njeni elastičnosti in v tem, da je dovoljevala razne oblike samokontrole, ki je priznavala pravico krajevne samovlade. Ti časi so pa minili, vendar pa upam, da ne zavedno. — Kongres Združenih držav ni sestavljen iz mož, ki žele ustanoviti tiranstvo. Kljub temu pa so bile sprejete postave, ki so nestrpne in krivične, da jih lahko smatramo za tiranske. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "QLAS NARODA", NAJVEČJI 8LOVEN8K1 DNEVNIK V AMERIKI kratkem dospel v poletno bivališče jugoslovanskega kralja na Bledu. Princesinja Helena, mati mladega kralja ter ločena žena Karola, je tudi na Bledu. Istotako se mudi tam kraljica Marija s svojo hčerko Ileano. VATIKANSKI POSLANIK PRI ITALIJANSKEM KRALJU RIM, Italija, 8. julija. — Mon-signor Bonborgini Duca, prvi pa-peški poslanik pri italijanskem kralju, je danes zjutraj predložil v kraljevi palači svoje peverilne listine. H kralju so ga odvedli v gala kočiji, kakoršne se poslužujejo le poslaniki večjih evropskih držav. NOVI BANKOVCI PORTUGALSKA JE DOBILA NOVO MINISTRSTVO Generalu Yvens Ferrazu se je posrečilo sestaviti novo ministrstvo, ki je takoj nastopilo svoj u-rad. i LIZBONA, Portugalska. 9. junija. Ministrska kriza, povzročena vsled resignacije kabineta v preteklem ( tednu, je bila rešena, ko se je generalu Yvens Ferrazu posrečilo 1 stvoriti novo ministrstvo, ki je bilo invgurirana danes. Ferraz bo ministrski predsednik in začasni zunanji minister. Vojni minister bo general Amilkar Pinto. Odvetnik Carlos Tavares in poročnik Teles Fereira, pribočnik maršala Gomeza d'Acosta, sta bila aretirana v Oporto, ker so se uda-niki bali, da bosta mogočč organizirala vstaško gibanje. MOSKVA, Rusija, 9. julija. — Vsi delavci, ki bodo dosegli starost šestdesetih let ter so bili najmanj petindvajset let zaposleni, bodo dobili penzijo. ki bo znašala polovico njihove dosedanje plače. To določbo vsebuje starostni pen-zijskl sistem, ki je bil pred kratkim sprejet od sovjetske vlade. Delavci zaposleni pri nevarnih delih, kot naprimer rudarji, bodo upravičeni do pokojnine, ko bodo dosegli starost petdesetih let. Sličnih ugodnosti bodo deležne tudi ženske, stare nad petinpetdset let, ki so bile najmanj dvajset let zaposlene. Radi pomanjkanja potrebnega denarja pa bo izveden penzijski sistem najprej le v rudarski, meta-lurgični in transportacijski industriji. Polagoma bodo prišle ne vr-rekordu radi pijanosti. Fanta soj sto tudi vse drlge industrije Vla-našli nezavestnega na nekem praz- 42. upa skrčiti nezaposlenost z iz-nem lotu v Bronxu. Policist je j ločenjem starejših delavcev, domneval, da ima fant znake spal- ! ** ZGODAJ JE ZAČEL Devetletni Charles Hudson je me:.da najmlajši človek, kar so jih kdaj zaznamovali v policijskem ne bolezni, dočim ga je zdravnik \ bolnici kaj hitro oživel in izvedel od njega, da je ukradel svoji tet; steklenico črešnjevega vina. Pil je svojimi tovariši ter se opil. SLAYAD0R JE BAJE DEMOKRATIČEN ! SAN SALVADOR. Salvador, 9. ju- , nočajev. j lija. — Predsednik Romero Bosque • NA CAST HERRICKU. PARIZ, Francija, 9. julija. — Grof Andigne. predsednik občinskega sveta, je predlagal, naj se postavi v Parizu spomenik prejšnjemu amer. poslaniku Herricku, ki je umrl pretekle spomladi. Spomenik bo najbrž postavljen v bližini ameriškega poslaništva, da se počasti delo pokojnika za zbližanje francosko-ameriških od- je rekel ob zaključenju rednega I zasedanja kongresa, da bo vlada ! San Saivad. ia še zanaprej stre-| mela biti resnično demokratična I ter je izjavil, da so pokazale zadnje občinske znamenja. Druga preizkušnja vlade bo decembra meseca pri županskih in š«~ pozneje pri predsedniških volitvah. CHAMBERLAIN BOLAN LONDON. Anglija. 9. julija. — Sir Rusten Chamberlain, prejšnji konservativni zunanji minister je volitve zelo ugodna ! nenadno zbolel na težkem prehlalu j ter ima visoko temperaturo. Njegovo stanje sicer ni nevarno, a ker je bil predkratkim težko bolan, mora ostal popolnoma miren, da se mu bolezen ne poslabša. Na sliki vidite skladovnice novih ameriikih bankovcev, ki bodo prišli te dni v promet. Bankovci so manjši, bolj trpežni In pripravni. Slika je bila vzeta v oddelka zvezne novčame v Washingtona. POLICIJA V BOJU PROTI KAČAM PORT JERVTS, N. Y., 9. julija. — Policisti ob električni progi ob Dela vare v tukajšnji bližini bo oboroženi s krepelci, da se branijo proti strupenim kačam, ki so se pojavile v velikem številu. Policist Marsh iz Milforda je ubil več kot šestdeset strupenih kač tekom par dni. ZEPPELIN SE BO DVIGNIL DNE 28. JUNIJA LOS ANGELES, Cal., 8. julija. — Poročnik Kari Lange, tukajšnji zastopnik Zeppelinske zrakoplovne družbe, je objavil danes, da je dobil od dr. Eckenerja kablogram, v katerem mu sporoča, da se bo podal "Graf Zeppelin" na potovanje okrog sveta dne 28. julija. Vse priprave za ta polet so že zavržene. Polet zo trajal nekako 28 dni. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 600 ........ $ 9.30 1,000 ........ $ 18.40 M 2,600 ........ $ 4J.75 * 6,000 ........ $ 90.60 44 10,000 ........ $180.00 v Italijo Lir 106 100 800 600 1000 $ 1.7« $11.30 $16.80 $27.40 $64.21 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriikih dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t naiim tvegam 9 starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneokov kot gora J navedeno, bodi*! v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo fte boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam fporazumeto glede n^nf nakani«. izplačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tedni* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER gj$ PRISTOJBINO 75o. SAKSER STATE BANK iS COBTLANDT STREET, NEW JOWL, H. X Telephone: Barclay 0380 "O- LAS NAIODA* NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 10. »29 The LAK G EST SLOVENE DAILY in U. S. A. J^f&lMIlOilK "Glas Naroda" H^TrmTTiirtf jaMriM'''^ Owned and Published by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 2it W. 18th Street. Borough of ManhaUn,__New York City^ N. Y.j "GLAS NARODA" pod generalni ravnatelj Arthur Mothwurf je sklical skupaj svoje oprode, sestavil s krajevnimi politiki kandidatno listo, in volitev je bilo konee. Parkrat se je bila pojavila nasprotna stranka, pa je bila tako strahovito poražena, da ni nihče več mislil lia cr pozicijo proti tem mogor lijakom. Zadnjič je bilo pa drugače. Iti sicer drugače kot si je domišljal Mothwurf. Prvi in diiugi štrajk sta namreč zato izbruhnila, ker je kompanija nesramno prelomila svojo besedo. Tekom boja so se uverili, da sta enakopravnost ' in enakost, <> katerima so jim toliko pridigovali, nieevi, da je vse to le bajka, ki ne cksistira v vsakdanjem življenju. Mahoma jim je postalo jasno, da je državni pravd ni k /. mestnim denarjem zastopal interese kompanije proti t raj kar jem ter so bili z mestnim denarjem plačani policisti, ki so pretepali štrajkarje in streljali na pikete. Zadnji teden so jim dale volitve priliko pokazati, da je bil zanje štrajk izborna šola. Treba je bilo izvoliti dva izmed petih komisarjev. Postavili so svoja kandidati*, ki sta zmagala z veliko večino. Ker je bil že prej v komisiji en član delavcem naklo-njen, pa proti štirim tovarišem ni mogel ničesar opraviti, imajo sedaj v komisiji trije svoje ljudi, ki tvorijo večino. Komisija se je takoj lotila dela. Najprej so bili spodeni iz službe vsi policisti, kajti tekom stavke se ni niti en policist tako obnašal kot se spo-dobi za varuha javnega miru. Državni upravitelj gospod Lingerfeld-, Motliwurfov ljubljenec, je takoj po volitvah odšel iz Elisabethtona in ga izza onega časa niso več videli. Vedel je, da mu je odbila uradna urica. Nadalje je še bolj razveseljivo to, da se niso samo ple-tilci, pač pa vsi organizirani delavci udeležili volitev ter izvojevali zmago. Vodila sta jih predsednik državne delavske federacije Paul Avman in podpredsednik United Textile Worker?. Wm. F. Kelly. S tem seveda še ni rečeno, da je Ameriška Delavska Federacija oziroma njeno članstvo v državi Tennessee, dobljeno za delavsko politično akcijo. Ta dogodek nam kaže, kot so nam pokazali dogodki po štrajku v New Bedford, Mass., namreč da se da ameri" ško delavstvo iz izkušenj marsikaj naučiti. Kar je bilo mogoče v malem mestecu Elisabethonu, bo v bližnji bodočnosti mogoče v večjih mestih in okrajih. Slučaj v Elisabethton je dokaz, da je začelo ameriško delavstvo politično dozorevati. Gotovo se tudi naši ameriški rojaki spominjajo zločina, ki ga je 20. junija 1. 1. izvršil narodni poslanec Puniša Račič v Narodni skupščini v Beogradu. Oddal je pet strelov in pogodil poslanca Pavle Rndiča in dr. Basarička do smrti, ranil nevarno dr. Pernarja in Ivana Grandjo, ranil pa tudi Stjepko Ra-diča, ki je na posledicah zadoblje-ne rane umrl. Radi teh dejanj, ki so dvignila tudi v inozemstvu mnogo prahu stavljen je bil Puniša Račič, ki je rojen Črnogorac, pod obtožbo. Obtožena sta bila kot sokrivca narodna poslanca Tomo Popo-vič in Dragutin Jovanovič, češ da sta ga k umoru nahujskala. Za raz- [ pravo je vladalo v vsej Jugoslaviji veliko zanimanje. Glavni obtoženec Puniša Račič se je spretno zagovarjal, da je bil v silobranu, da je je izvršil dejanje v afektu in v o-brambi svoje osebne časti itd. Obdolžence je zagovarjalo 30 odvetnikov, med njimi tudi Slovenec Ljubljančan dr. Zoreč. 7. junija je bila po končani razpravi izrečena sodba in sicer je bil obsojen Puniša Račič na dvajset let ječe, medtem ko sta bila Popo-vič iri Jovanovič radi pomanjkanja dokazov oproščena. Proces je šel odgovor, da se tam ni pojavil. A sedaj pa pride senzacija. Pri na-tanuni preiskavi hleva našli so Bi-tenca ubitega in v hlevu v gnoj zakopanega. O storilcu ni ne duha ne sluha, domneva pa se, da je nekdo, ki je bil z razmerami umorjenih dobro znan. V hiši je bilo sicer vse razmetano, toda morilec ni dobil ni-kakega plena, ker ni bil ne denar, ne zlata in dve srebrni uri ukradene. Celo pretresljiva tragedija se je morala zgoditi med šesto in sedmo uro zjutraj, tedaj pri belem dnevu in ob glavni cesti. Umorjena Marija Cehbaurjeva je bila ob šesti uri zjutraj še pri peku Videnšku na Selu. Najbrže je bil i za časa njene odsotnotsi umorjen Bintec in ko ga je vrnivši se nazaj iskala in se podala v hlev, dobila je tudi ona 'smrtonosne udarce. Policija si sicer jako prizadeva dobiti kako sled za morilcem, toda dosedaj brez najmanjšega uspeha. * Kakor čitam v ameriških časopisih, imate jako hudo vročino. Pri nas se nad tem še ne moremo pritožiti, pač pa je toča že v nekaterih krajih Belokrajne in tudi v novomeškem okraju oklestila vse Novice iz Slovenije. , .... . nasade, posebno pa vinograde. Ker trajal 14 dni m je vzbujal silno po- . J . / i je v Belokrajni trtje skoro edini zornost udi v inozemstvu. . . .. „ , ... j vir dohodkov, je stanje prizadetih vinogradnikov jako obupno, vidi se NAJDALJŠI BRKI NA VZHODU. Japonski general Nagoaka, sedaj ki se postavi lahko celo z brki 63. v pokoju in znan podpornik vseh cm! Od takrat nima general nobe mogočih športnih panog se lahko nega miru več in neprestano si pohvali, da ima najdaljše brke na maže svoj moški kras z oljem ne-vsem azijskem Vzhodu. Pred ne- kih kameli j, ki jih golijo na maj-davnim še je menil, da so ti brki hnem otoku bUzu Tokija. Kakor sploh najdaljši na svetu, a potem poročajo, je začela ta maža že kaše je pojavil neki Kanadec, ki je za ti razveseljivo učinkovitost, samo dokazal, da presegajo njegovi br- tega se stari vojščak boji, dE ne bi ki generalove za celih 22 mm — ih tudi njegova tekmeca našla kak-v najnovejšem času so na genera- šnega pripomočka za uspešno gotovo žalost odkrili nekega Nemca, jenje svojih mustač. Deveti ljubljanski velesejm je bil zaključen 9. junija. Obiskovalcev je bilo 105,000. Inozemski posetniki so dospeli iz Če-hoslovaške, Avstrije, Italije, Nemčije, pa tudi še celo iz Turčije, Japonske, Združenih držav ameriških in Brazilije. Razstavljalci so delali dobre kupčije, kar se jim je videlo na zadovoljnih in smehljajočih obrazih. Med razstavljalci u-gledal sem tudi našega prijatelja Mr. Agricij Jermana, ki je stal pred svojim ličnim paviljonom, kjer je imel razstavljene svoje izdelke kmetskih potreoščin, kakor lopate, vile itd. Ima svojo tovarno v šmar-cah pri Kamniku, se čuti v domovini zelo zadovoljnega in pozdravlja vse svoje znance in prijatelje po širni Ameriki. Na razstavi so mi najbolj ugajala pohištva, narejena v tovarnah v Št. Vidu nad Ljubljano. Elegantne postelje, lične mize in stoli vse dovršeno izdelano, vse je pokazalo, da je naše mizarstvo vseskozi na višku moderne umetnostne obrti. Med razstavljenimi avtomobili sem videl tudi dva tipa Deimler. Vozilo je elegantno, delo dovršeno, a tudi cena ne prenizka. Enega je kupil neki gospod iz Vrhnike za Din. 240,000 ($4000 >, a drugi jc ostal neprodan. Predaleč bi šlo, ako bi hotel vse paviljone popisati, moram pa omeniti veliki paviljon g. Slamiča, kjer je imel razstavljene svoje mesarske izdelke. Dva pomočnika sta demonstrirala na stroju neke nemške tvrdke iz Leipziga, kako se lahko brzo in čedno delajo hrenovke Ko j ko so bile narejene so jih o-besili v moderno sušilnico, deset minut pozneje dobil si lahko vročo hrenovko z zemljo in gorčico < mustard > za Din. 5. Za posameznika to ni bilo veliko, ali ako je prišel oče z večglavno družino, moral je že žrtvovati kakih Din. 30 do 40, posebno če je družina zalila zav-žito dobrino z hladnim pivom, ki se je točilo v istem paviljonu. Radi izvanredne čistosti in treh pri-kupljivih prodajalk, je bil ta paviljon vedno zaseden, da se g. Sla- ■ mič pač ni mogel pritožiti radi slabe kupčije. * Ne smem pozabiti, da Vam poročam o umoru, ki je bil izvršen v moji bližini na Zaloški cesti v Mostah. Dne 19. jun. ob 7. zjutraj našli so Marijo Cehbaurjevo, posest-nico in mesarico, v shrambi poleg konjskega hleva v mlaki krvi nezavestno. Živela je v skupnem gospodinjstvu z mesarjem Andrej Biten-cem, ki je prejšnji dan rekel, da bo šel v Celje, kjer ima obravnavo pri upravnem sodišču. Ker se je s svojo partnerico večkrat sporekel in ker ga niso mogli najti, bil je on c sumi jen umora. Težko ranjeno in nezavestno Marijo so peljali v bolnišnico, kjer se pa ni več zavedla in ob šestih zvečer podlegla poškodbam. Za Bitencem se je seveda telefoniralo, a iz Celje je pri- pa,- da jih ima Bog rad, ako je izrek "kogar ima Bog rad, tega tepe" resničen. Pozdrav! Joža. Zakaj je šel Fran Ličar v smrt. Mladi Slovenec Fran Ulčar, ki je 24. junija zjutraj izvršil samomor pod vlakom, je zapustil poslovilno pismo svojemu dekletu Tonki Jan. V pismu pravi, da bo Tonko ljubil do groba in da je grešil v svoji ljubezni. Samomor je izvršil zato, ker je bil ipubosumen na Tonko in jo je razjezil z izjavo, da se bo o-ženil z drugo. Tonke noče napraviti nesrečne in zato bo izvršil samomor prej, predno bo pismo prejela. V pismu pravi, da noče, da bi še Tonka prišla v nesrečo in da gre v smrt zaradi svojega nesrečnaga življenja in nesrečne ljubezni V pismu ne pove pozitivno, zakaj je prav za prav sklenil izvriti samomor. Tonka Jan izpoveduje, da se je v noči pred samomorom sprehajala z Ulčar jem, ki ji je rekel: "Glej, sedaj je mesečina in nikdar več ne bova skupaj hodila v mesečini. To je poslednja noč, ko sem s teboj". Zagonetna smrt mladega Slovenca je torej ostala v podrobno-nosti nerazjasnjena. Pogreb ponesrečenega Josipa Nemca. sto, kjer ni nikakih ovinkov in se-pentin, a nesreča je hotela, da mu je prvo kolo preveč spodrsnilo proti obcestnemu jarku. Na mestu se nahaja strmo cestno bobočje. Najbrž v zagonu, da še pravočasno krene s kolesom na cesto, je naglo zavil, a pri tem je*izgubil ravnotežje ter z glavo z vso močjo zadel ob cestni kamen. Nezavesten je moral obležati. Pozneje je najbrž zaradi izkrvavitve nastopila smrt. Cesta od Turjaka proti Pi-javi gorici je ponoči zelo malo fre-kventirana, zato je umevno, da ponesrečencu ni mogel nihče nuditi prve pomoči. Huda nesreča strojevodje. Presrečen, ker je njegov edini sin Franci s prav dobrim uspehom prestal maturo na realki, je 25 junija ob 9. odpeljal strojevodja državne železnice Lojze Gnezda, ki stanuje v mestni hiši za aretilerijsko vojašnico, svoj brzovlak proti Zagrebu. Ko je vozil iz postaje Rajhenburg okrog 10.40 se je na stroju najbr-že nekaj pokvarilo in je zato ale-zel na lokomotivo. Kakih 80 m izven postaje ga je zagrabil ob progi stoječi padokaz in ga vrgel na tla, da je na mestu obležal. Brzovlak je kurjač takoj ustavil, neki švicarski zdravnik, ki se je slučajno vozil z brzovlakom, pa je takoj priskočil ponesrečencu na pomoč ter se je z največjo skrbjo zavzel zanj in ga obvezal, da so onesveščenega lahko takoj naložili nazaj na vlak in odpeljali v Zakladno bolnico v Zagrebu, kamor ga je spremil tudi dobrosrčni tuji zdravnik. Toronto, Ont. Zadnjo nedeljo v mesecu juniju smo Slovenci v našem mestu priredili piknik v Humber River, kot običajno vsako leto. Odziv letošnjega vabila na piknik pa ni bil le običajen pač pa naravnost sijajen. Še nikdar se slovenska naselbina ni pokazala tako složna in lahko rečemo s par izjemami, tako zavedna visokega gesla: V slogi je moč. Veselja, zabave in tudi postrežbe ni manjkalo. Tamburaši so podžigali pete, pevci pa razveseljevali srce. Naša naselbina je mala in še mlada. Komaj deset družin je doslje in malo več kot sto samcev, ki imajo večinoma družine v stari domovini. Imamo dvoje društev in sicer S. N. P. J. in K. S. K. J. Obe društvi krasno napredujeta in če bo sloga vladala še v bodoče kot doslej, v doglednem času ko se bodo družine izpolnile, bo Slovencem treba misliti na prepotrebno versko in izobraževalno ognjišče, cesar nam sedaj tako primanjkuje. Med letom smo priredili par predstav in plesnih zabav; toda takrat nismo opazili, one zavednosti kot na poslednjem pikniku. Upamo, da v bodoče bode tudi v takih slučajih boljše, ker le ob takih prilikah se snidemo raztreseni kot smo v tem obširnem mestu. Pustimo strankarstvo v Jugoslaviji. Mi si podajmo bratsko roke in v medsebojni slogi postavimo sebi in našim mladim novo Jugoslavijo v prekrasni Kanadi. Želim, da bi se kmalu sešli zopet pri skupni bratski zabavi. Pozdra vsem Slovencem in Slovenkam tostran in onostran meja. Eden navzočih. POZDRAV! Mož in žena sa sedela pri mizi. Oba odločna. Oba sta se strašno gr-oo gledala. — Nocoj bom pa šla ven je rekla ona. On je udaril po mizi in rekel. — Nikamor ne boš šla! — Pa bom šla, — je siknila in že prijemala za kastrolo na peči. kal ni pomenjalo nič dobrega. Možiček je nekoliko pomislil ter še enkrat lopnil po mizi rekoč; — Nocoj pa hočem biti sam. Kai poberi se! Najmanj do enajstih ali dvanajstih mi ne hodi domov. Ona je vstala in šla. — Ha, zdaj sem ji pa pokazal, kdo je gospodar v hiši, — je pomislil možic zadovoljen. Zdravnik je rekel staremu pi-jančku: — Po mojem mnenju, vi pijete preveč. — Motite se, gospod zdravnik Jaz ne pijem po vašem mnenju, jaz pijem p«> mojem mnenju. Iz Vač pišejo: 24. junija so pokopali na Vačah pri Litiji 19-let-nega Josipa Nemca, ki se je ubil popoldne na hotiškem ovinku. Po-sestnici Pavlihovi iz Hotiča se je splašil konj, ki je zdirjal z vozom po cesti. Da se obvaruje pred nesrečo je skočil Nemec z drvečega voza, pri tem pa je tako nesrečno padel, da se je zaletel z glavo v ob- ; cestno ograjo in si je razbil glavo. > Ranjki je bil zadnji potomec sta- i re Globodolnikove kmetije. Starši j so mu pomrli v rani mladosti, za ] njimi pa 2 brata in sestra. Mladenič je kljub svoji mladoletnosti sam upravljal obširno kmetijo. Smrtna nezgoda kolesarja pri Turjaku. Kmečki ljudje, ki so se 24. junija zjutraj žurili na postajo v Škofljico so kake 3 km od Turjaka v smeri proti Pijavi gorici opazili na glavni cesti v jarku nepremično ležati mladega praznično oblečenega kolesarja, ki je pri nogah imel prav malo pokvarejno novo, lahko dirkalno kolo. Sprva so mislili, da je mogoče kolesar zaspal, toda kmalu so presenečeni ugotovili, da je mrtev in da ima na levi strani nad očesom močno zevajočo rano. Z naglico se je po Turjaku in bliž- j njih vaseh razširila vest o smrtni j nezgodi neznanega mladega kole- j šteno poslovar je. sarja. katerega mimoidoči niso mo- j Končno še enkrat pozdravljava gii spoznati. vse najine hčere, njih može in o- Vest o nesreči je prišla tudi v vas Gomišče pri Grosupljem. To vest je družina Grudnova sprejela z veliko bojaznijo. Slutili so domači, da se je najbrže ponesrečil 27-letni, oženjeni Ivan Gruden, ki je bil uslužben pri ljubljanski tvrd-ki z barvami Stane Derganc ter je dnevno po končanem delu hodil domov. Ivan Gruden, ki je bil jako marljiv, vesten in v barvarski stroki izvežban uslužbenec, je kupil 22. junija športno kolo. 23. jun okoli 4. se je po opravkih odpeljal z doma proti Turjaku. Okoli 22. je zapuščal Turjak ter se napotil proti Pijavi gorici. Pri vozil je na ravno ce- KJE SE NAHAJA moj brat ALEKSANDER BOGORIC, o katerem nisem slišal* že osemnajst let. Zadnjič je bival na Rankin. — Kdor ve kaj o njem, naj mi sporoči njegov naslov ali naj se pa sam oglasi. — F. Misiler, Buenos Aires, C ale San Martin No. 666, R. Argentina, South America. NAPRODAJ JE v DOSEČI VASI pri Žužembergu na Dolenskem, krasno posestva, ki je takole razdeljeno: Pred odhodom v staro domovino, pozdravljamo vse naše znance :n prijatelje,v New Yorku in Ercoklynu. Zahvalimo se vsem, ki so nas pred odhodom obiskali, pc sebno pa onim, ki so nas spremili na parnik "lie de France". Vsem, ki potujejo v stari kraj ali nazaj, pa najtopieje priporočam Sakser State Bank, ki je edina slovanska banka v New Yorku, uradnikom se tem-potom najsrčnejše zahvaljujemo za prijaznost in postrežbo ter krasno kabino na par-niku. Kdorkoli ima kaj opravka v denarnih zadevah ali pošiljanju denarja, naj se obrne na omenjeno banko, ker mu za malo pristojbino vse uredijo, bodisi tukaj ali v stare-" kraju. Dvajset let smo se posluževali te 1 inke, ter se je bomo še tudi nadalje, kar je gotovo najboljše spričevalo za vestno in po- ti oke ter kličeva: srčni Bog vas živi! Frank, Margaret in Josephine Lutršek. SEZNAM VSEH ŽIVIH STVARI Pruska akademija znanosti namerava izdati popis vseh organizem, ki živijo na zemlji. Njih število cenijo na 750,000 do 1,000,000. Celotno delo bi obsegalo 500 knjig po 1000 strani in bi ga po vsej priliki pLsali celih 750 let. njive travniki vinograd pašniki gozdi stavbišče 2 ha 23 a 64 m 20 a 46 m 5 a 86 m 1 ha 26 a 95 m 1 ha 80 a 66 m 3 a 13 m Za pojasnila pišite na: J. Tomšič, 243 Vaverly Ave-, Trinidad, Colo. (3x 9—11) ZASTAVE IVI LE«. \ Sigurno 33% cinej* hot drugod. MROALUK, niKOSAMNICI, T HO- I VICTOR NAviflllK, •OJNICE, ZNAKE, UNIFORME IT<» I HI GftEEVE «T, CONEMAUQH, FA. ■•s II n n i ■ ■ i jite nam i in mi vam bomo pošiljali 2 meseca 'Glas Naroda" ■m prepneam-smo, skalni naročnik. Far.t in dekle sta se izprehajala po parku. V temnem grmičevju je opazil skrito klopico ter povabil svojo spremljevalko: — Tako krasen večer je. Na nebu je vse polno zvezd in mesec je med njimi ko turški paša. Sediva malo in malo pokramljajva. — Ah, — je vzdihnila. -- Zakaj vzdihujete? — Rajše ne, že vsaj nocoj ne. — Zakaj pa ne? — Nahod bi dobili. — Nahoda se pa res ne bojim. Saj nisem vroč in tudi zebe me ne. — Vem, toda jaz sem nahodna. Časopisje poroča z velikimi začudenjem, da se je v Cikagi sod žganja v vodo izpremenil. Pred prohibicijo bi bilo to res nekaj čudnega. Toda v časih prohibicije je to vsakdanja stvar. Takoj po poroki je prišlo razočaranje. — To je pa čudno, — je rekla ona, ki je brskala po njegovem kovčku, — pa si mi pred poroko rekel, da imaš dvanajst srajc. — Saj sem jih imel. — No, kje pa so? — Ja — se je glasil odgovor, — I so biie vse že malo obrabljene in I strgane takorekoč in sem jih moral enajst razparati, da sem dvanajsto zaflikal. * Mati je bila v kuhinji, hči pa v vrtni lopi. Hčeri je delal tovariši-jo čeden, toda drzen fant. Naenkrat je hči pribežala v kuhinjo. Vsa zaripla in razmršenih ias. — Za božjo voljo, kaj pa je? — jo je vprašala mati. — Oh, ti moški. — je tarnala, — veš kaj. poljubiti me je hotel. — O ti nesrečni otrok! Zakaj pa mene nisi poklicala? — Saj sem te hotela, toda komaj sem odprla usta. mi je začel strašno groziti. — S čira ti je grozil? Kako ti je grozil? — Oh, strašuo! Če pa mater pokličeš, — je rekel, te nikdar več ne bom skušal poljubiti.. Otroka sta se prepirala. In je rekla deklica: -- Nak, pa že ni tako. Fantiček jo je pa zavrnil: — Jaz ti pa rečem, da je tako Kajti mama pravi, da je tako. In če mama enkrat pravi, da je tako. je tako, četudi ni tako. ' Žena je rekla svojemu možu: — Dosti stvari imam. o katerih bi rada govorila s teboj. Mr ž se je zamislil in odvrnil: — To je pa čudno. Ponavadi govoriš z menoj le o takih stvareh, ki jih nimaš. * — Oh, gospodična, — je tarnal mladi moški, — vi ne veste, kakp hrepenenim po mirnem in udobnem domu. — Saj ste vendar poročeni,'— ga je zavrnila. — Saj baš zato, ker sem poročen, hrepenim po mirnem in udobnem domu. ■■■MMM« ....tit^^Bttaui^'uriM-^^ / "GLAS NARODA" NEW YORK, WEDNESDAY, ipil 16, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY in V. S. A. - -L - - -I » ' ■ 1 . 1 KAK IS: MATI Z DETETOM NE1ZOBRAZEN ČLOVEK Žalostno je gledal mladi učenjak za njimi in nehote mislil na Ho-noreja, kralja charlestona, ki je bila Kitty zaljubljena vanj. "Čudno! Človek si domišlja, da je spoznal vse svetove, a mahoma Zamišljeno je gledal na stol. kjer je še pred nekaj trenutki sedela ko-drolasa Kitty. Globoko je vzdihnil, počasi vstal in poklical slugo, da mu prinese površnik in klobuk. Kod ros lasa Kitty je imela bra- "Na katerem delu neba naj bi tranca, kateremu na čast je pride- bila ta zvezda?" dil njen papa, komercijalni svet- Henry se je zasmejal: "Na netilk, veliko slavnost. Bratranec je bu tenisa!" bil postal čez noč slaven mož, ča- Bratranca je obšla še hujša za-sopisje je bilo polno njegove hva- drega. le in v vsen ilustracijah je bilo vi- "Toda o Mistinguetti ste gotovo se mu odkrije nov svet. ki mu jj tii>ti njegovo sliko. Posrečilo se mu že ošiišali?" ga je vprašal Charlie, popolnoma tuj. je, da je našel popolnoma nove In ko je bratranec tudi to vpra-rnetodo i.a izračunanje zračnih šanje zanikal, je Kitty začudeno sfer ali nekaj podobnega in to je dejala: bilo velikega pomena za zvezdo- "Mistinguete ne poznaš, bratra-znance, kakor sc trdili učenjaki. (nec? Zbližal je bil tako rekoč solnce —"Njena slika je bila vendar na in zemljo in vsi so domnevali, da tisti strani zadnje ilustricije kakor bo razkril tudi poslednjo skrivnost tvoja'.' zračne plasti, ki obdaja našo zem-, Bratranec se je v zadregi na-ljo. Kitty je z zanimanjem prečita- smehnil: la vse članke, čeprav jih ni razu-| "Kaj pa je ona?" mela, in morda ji je prav zato še Henry je odložil cigareto in z bolj lmpohiral. zaničljivim glasom pojasni'• Naučila se je bila nekaj stavkov "Ona je najboljša francoska šan-na pamet ln jih ponavljala ves ve- sonetka! Krasne noge ima! Vsa o-čer, ko je predstavljala mladega u- čarljiva je!" čenjaka, ki je bil videti prav bo- "Ničesar še nisem slišal o njej!" ječ, svojim odličnim gotom. je dejal bratranec. Charlie se je Po večerji je Kitty povabila bra- sklonil k Lony in ji šepnil na uho: tranca v sosednjo sobo k črni ka- "In kaj takega je mogoče na tem vi. Tam so bile njena prijateljica svetu!" Charlie in Henry. Kitty, Lony^ Tedaj je postala Kitty nejevolj-Charlie in Henry so sloveli kot iz- na, zakaj videla je, kako se njeni borni igrači tenisa. Tudi v ostalem prijatelji smejejo slavnemu bra-j so bili pravi povojni tipi. i irancu. V svoji razdraženosti mu --j je dejala: Vonj po črni kavi in dim cigaret "Gospod profesor, ali se ne boji-se je širil po sobi. Jeli so kramljati, ie, da bi izgubili svojo vitko lini-Henry je začel z mladim učenja- jo? Plesati bi morali vsak dan vsaj kom razgovor o nebu in zvezdah in'po dve uri Charleston!" Mladi u-tnladi profesor je jecljaje odgovar-' čenjak je zardel. Charlie mu je jal na vsa vprašanja. Kmalu je nastal molk. Slavni bratranec si je popravil naočnike in boječe pogledal Kitty, ki mu je s prekrižanimi nogami sedela nasproti. Kitty se mu je nasmehnila in ga s strani koketno pogledala. — Zdajci pa se je zdrznila in ga vprašala, ali pozna božansko Suzano. Učenjak je odkimal in tedaj se je oglasila Lony. "To je vendar ena izmed največjih zvezd na svetu!" Bratranec jo je začudeno pogledal in vprašal: Vse ga je bolelo iti ni mogel jesti. Mr Nhuilry Juuickv, Brooklyn. N. V. nam puvw i mlfivito zgodbo, kako sc- mu e.lravj«* iil>«>lJšuJo. Zgaxiba J^ sledeOa hi vitajte Jo J<< juidnje t*»»etle: "Predno hrm zif'«-l Jt-muti Nupi-Toni* nls»*m m«>-K*-l J*** ti in vsi dip J.- bolelo, tudi m»* Je |irkJ<» v iclttdcu. Vzel i«ern eno ttukle-tilc-o Muk»-Tone In aedaj se poeulim dobro in liKlrdam Izvrstno. Zredil s«? m se 6 funtov in mislim, da Je Nu*u-Toue Čudovito idravilo. Jaz bom prljx.roi a! Nugu-Tun« vsem. In se vam zahvalim v-.i lo izvrstno zdravilo." V« kot milijon mul in žena Je vil-vaJo NuKi-Tone, in uko bi Jih vprafiall, bi vam |miv«h1uIi Lstn. Nujta-Tone je izvrstno zdravilo za slab apetlt, in plinom žeio4<-u. oslabele iivi«, nerednostl ied-x ie. jeter ln mehurja, glavobola, izgubo moel in HiMinJa, sploftno <1vkibel08t in slii ivo. I'oskusite Nugu-Tone in kmalu iHtdete opazili izpremembo. Kupite Ka lahko v ti Kovinah z zdravili. Ako ga vaS trguveo nima v zalogi, mu recite naj vam ira nariML'1 od zalaj^alelja z zdravili. —Adv. hotel pomagati iz zadrege in je rekel: 'Kasneje pride Rappe s svojim saksofonom." Bratranec je vprašal: • Rappe, kdo je to?" Kitty je oblila rdečica. "Rappeaj nc poznaš ? O, moj Bog! Nu. ne jezi se. Potem bo prišel tudi Ho-nore, poklicni plesalec. Zelo zabaven človek je in še slavnejši od tebe. Zaljubljena sem vanj do u-šes! Plesala bom z njim, pa boš lahko videl, kako se pleše cahries-ton!" Bratranec jo je tiho vprašal: "Kako je temu možu ime?" Lony ga je ogorčeno pogledala. "Za Boga, ali res še niste ničesar ZAČEL JE IZHAJATI NA ZADNJI STRANI NAŠEGA LISTA ROMAN MLADA LJUBEZEN Čitatelji že dolgo niso čitali kaj tako lepega, iskrenega in prisrčnega. Kdor naroči "Glas Naroda" do 15. JULIJA mu pošljemo vse številke od prvega dne naprej, da ne bo zgrešil krasnega romana. videva sedaj oziroma je vsaj bolj dovzetna za svarilo zdravnikov, da obilna pretečna, mesna, mastna in prezačinjena hrana poleg ostalih kulturnih naslad in nadlog prav na prebavilih, katerim ne kaže. da bi si nalagali s surovo hrano še težje breme. Za surove jedi se pripravljajo, kakor rečeno, le sveie, prav sveže razkraja nam zdravje, kar lahko | vrste soči*Ja in sadja, brez maae-pevzroča celo vrsto zavratnih obo- Zev in gnilob, skrbno očiščene po-lenj in slabosti in sicer v vseh do- , sebne od vsake zunanje nesnage in j bah. prej ali slej. od otroških let morebitnih zajedavcev Največja do prezgodnje starosti. j skrb gre sadju, ki je vsled sladkor- j ja posebno lepljivo in se uživa po e 1>c mežnesti z olupki vred, ker so po-možnosti- izogibljemo toliko običaj- ' Dovolj razloga torej, da nih jedi. ki vsebujejo le obilo tol-šče, beljakovin in sladkorja in ra- ' bijo preveč kuhinjske soli. a naj zalagajo s kvarnimi kislinami in lirdrami ter potom prelahnega prebavljanja ulenijo črevo in po vrhu še obremenjajo srce, obisti in jetra; povrnimo se raje kolikoi ir.ožno k rastlinski hrani, ki nam daje iste temeljne in potrebne snovi in sicer v manjši a še zadostni vršne plasti navadno bogatejše na vitaminih; zato pa ne bi smelo sadje nikdar obležati v nesnažnih prostorih, vrečah, oziroma niti na zemlji ne na prahu, ter bi ga tudi ne smeli otipavati z nesnažnimi prsti. Kdor mora torej sadje kupovati. ne ve nikdar, koliki in kakšni nesnagi. Je bilo prej izloženo! Enaka pretirana snainost je potreb na tudi za ZPlenjavo. katero treba Te dni so skušali na Dunaju dognati, katera mati z otrokom je najlepša. Prvo nagrado sta dobila žena in otrak slavnega opernega tenorja Leona Šlezaka, ki ju vidite na sliki. in koristnih rudninskih soii z apnom vred. J. P.: Preobrat v kuhinji. Koristna spoznanja, pridobljena getarijanci so še posebej odbijali. j po znanstvu in izkustvu, prihajajo le polagoma do splošne veljave in uporabe pri ljudstvu; a predno se pri njem udomači nekaj novega in dobrega, se pojavlja na obzorju že drugo in še boljše. Ljudstvo je namreč prav nezaupljivo napram vsem novostim in zlasti onim, katerih korist mu ni takoj očita in i katere ne laskajo in ne ugajajo ker so svoje pretirane in enostranske nazore zastopali sami čudaki. Ko nas je pa usoda zagrnila s svetovno vojno in ni bilo več kaj izbirati vsled splošnega primanjko-vanja hrane, dogodilo se je takrat čisto nehote in prav po višji sili razmer, da so se izvršili glede prehranjevanja ljudstva nekaki preizkusi v tako obširnem obsegu ka- nagonom posameznika, tako da sejkor še nikdar poprej. Med mnogim gorjem je preostalo zatem o-bilo podučnih posledic za vsakogai i vedno raje drži svojih starih obi-i čajev in nazorov. NOVO RAČUNALO Malokdo je že opazil, da je člo-veškd oko nesposobno pregledati večje število enakih predmetov, če ležijo v vrsti drug za drugim. O-troci in marsikakšna primitivna ljudstva vidijo na ta način le dva i predmeta in tudi civilizirani clo-čuli o Honoreju, kralju charlesto-1 vek jih s težavo na prvi pogled na?' ; pregleda več nego tri. Na tem dej- Bratranec je začudeno zmajal z stvu sloni, če so pisali Rimljani svo-glavo. . | ja števila 4, 40, 400; IV, XL. CD in Charlie je stopil h Kitty in ji ne: IIII, XXXX, CCCC. Isto tako zašepetal: "Ne bodi huda, Kitty,' vstavljamo mi pri številkih z več tako smešno se mi vidi vse to! To-j ničlami pike in vejice, ker jih dru-liko si vedela povedati o slavnemu gače ne bi mogli hitro prebrati, n.i bratrancu in sedaj se je izkazalo,1 pr.: 10,000, 1,000,000 itd. Sedaj so da je popolnoma neizobražen člo- začeli upoštevati to dejstvo tudi pri vek!" | nazornem pouku računstva. Nem- Iz dvorane so se začuli zvoki ški profesor Lay je zavrgel staro glasbe in mlada četvorica je odhi- J računalo ,ki je sestavljeno iz vrst tela v dvorano. Bratranec je ostal enakih kroglic in je namesto tega sani. izdelal nqyo računalo, pri katerem nadomeščajo po eni strani belo in po drugi rdeče pobarvane ploščice, ki jih za vrtiš s preprostim prejemom, da se ti takojp pokažejo v bar vi, ki si jo želiš. Če stoje ploščice vodoravno, so seveda praktično nevidne. Novo računalo, ki ga pe izpopolnil prof. Bonatta v Bolcanu, uporabljajo že v Italiji, na Švicarskem ln na Madžarskem in baje se po njem učenci veliko hitreje in uspešneje nauče vseh osnovnih računskih operacij. Koncem junija t. 11 bomo prvič pripisali vlogam pri nas obresti za pol leta po 4J% Ker bomo obrestovali vloge, ki jih prejmemo do vštevši 12. julija 1.1. že od prvega julija naprej, vabimo zlasti one rojake, ki še nimajo naše vlpžne knjižice, da si jo preskrbe tekom te ugodne prilike. Nadaljuj? vloge se obrestujejo od prvega v mesecu po vlogi. j i A' Varnost denarja je vsakemu zagotovljena, naša postrežba je v popolno zadovoljnost posameznikov. Sakšer State Bank 82 Cort)«idt Street New York, N. Y. , NAZNANILO IN ZAITV^LA. S tužnim srcem naznajamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je moj ljubi soprog oziroma oče JOHN BROJAN po kratki in mučni bolezni dne 23. junija 1929 v starosti 43 let v Gospodu zaspal. Lepa hvala vsem sorodnikom in prijateljem za darovane vence. Hvala vsem tistim, ki so ga prišli obiskat k mrtvaškemu odru ter so culi oh njem. Lepa hvala vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku do njegove tuje grude. Žalujoči ostali: Alojzija Brojan, soproga. Frances, Lilijana, hčerki. Valentin Brojan, brat. Frank in Peter Brojan, strica. Frank, Ignac in Ana Mušič, bratranci. In sorodniki v Pennsylvaniji. Treba je torej precejšnjega truda, spretnosti, in prav izrednih sredstev ali pa celo kake večje oz. višje sile, da sleče ljudem prislo-vično železno srajco, ono staro navado, ki so jo podedovali po prednikih, na katere so učinkovale še povsem različne in posebne okoi-nosti, o katerih sedaj morda ni najti ne duha ne sluha več. Sicer je ta trdovratnost starih običajev le hvalevredna lastnost, ker obvaruje množico na srečo tudi mnogih razočaranj, kakor jih le doživljajo tolikokrat posamezniki brez zadostne razsodnosti. ' Vendar ovira taka ljudska trdovratnost prav očito vsakršen napredek; to nam jasno spričujejo na primer, prav nezadovoljivi in malenkostni uspehi dolgotrajne borbe zoper alkoholizem oziroma pijančevanje, kar lahko opazujemo povsod. Koliko časa in truda bo še treba, da se res iztrebi med ljudstvom vsaj oni sodobni predsodek: opojna pijača ima krepilno moč! Pa da bi vsaj naš pomladek rešili pogubnih vplivov in krutih posledic najhujšega zla naše dobe A doslej se niso niti naobraženci toliko preobrniil. da bi o priložnostih ne dajali najslabši vzgled mlajšim, ki jih pridno opazujejo, ne malo čislajo in pre radi posnemajo. A če je človeštvo glede pijače marsikje preveč zabredlo na kriva pota, s katerih se ne da več zlepa odvrniti, je tudi glede svoje običajne hrane zašlo nekam v stran, od koder mora čim prej kreniti na pravilni tir, ki ga veda in razum začrtavata. To velja na splošno ne samo za meščane predvsem radi preobile ihočne hrane, ampak tudi za podeželsko prebivalstvo, ki se tudi po svoji nevednosti in krivdi večinoma neprimerno in celo pomanjkljivo prehranjuje. Potrebni in pravilni preobrat v kuhinji po-ztaja tako posebna kulturna in socijalna naloga, ki kaže, da jo bo lažje in morda tudi hitreje izvršiti, ker se najbrže ž njo ne zadevlje tako često ob človeški egoizem kakor pri pijači, dasi primanjkuje tudi na tem polju potrebnega zanimanja in zadostne podjetnosti za kak zdrav preobrat. Vendar, če nas nekateri pojavi ne varajo, opažamo že sedaj nekaj preobrata v domači kuhinji v zmi-slu novejših zdravstvenih navodil. Saj ni dolgo, odkar so še zdravniki naročali čim več mleka otrokom, bolnikom le krepilne juhe, a ostalim le mesne in mastne hrane, češ vse drugo je pretežko, rastlinska jedila niso redilna, malo prebavljiva itd.; nasprotno mnenje posameznikov ni obveljalo nikjer, a ve- in izmed teh je bila najboljša pacta, da je prišlo poljedelstvo zopet' do svoje zaslužene in popolne veljave; to se je namreč izkazalo to-li koristno in potrebno, da bi ne smel več nihče zlepa pozabiti, komu se ima zahvaliti če dandanašnji za vse, kar je rešil iz onega groznega pomora in pokolja. bodisj obstanek ali življenje ter zlasti zdravje: a kdor se tega ne spominja več. pač ni slutil, kaj je čakalo Evropo ob koncu svetovne vojne a tak način je vojna sila nenadno priborila rastlinstvu zopet ono vrednost, ki mu resnično pripada, ko je sijajno dokazala, da je rastlina prvotna, temeljna in prava hrana ne samo živali ampak tudi človeku, da je ona nevsahljivi izvor vsega blagra, kar ga božje solnce milostno in neprestano podeljuje vsej naši mrzli zemlji, ko se njegova ogromna svetlobna energija prav potom rastlinstva spreminja v ostale življenske moči. A če je preenostranski napredek našega kulturnega razvoja zakrivil, da je j človeštvo, žal, že skoraj pozabilo na te očite osnovne pegoje svojega obstanka, nam je radodarna pri-roda ohranila še po vrtih in poljih toli bogato izbiro primerne in tudi okusne hrane, da jo naše spoznanje sedaj prav sili uporabljati v najširši meri. In tako stopa po-vrtnina zlasti še kot neizčrpni izvor doslej nepoznanih, a za razvoj in zdravje človeka in živali najpotrebnejših vitaminov z ostalimi svojmii dopolnili vred kot važen činitelj naše hrane zmagonosno v ospredje iz preziranega ozadja. Pa še n^ka druga "sila' je priskočila tudi nepričakovano v enaki smeri pri ženstvu v pomoč, ko je sama muhasta božiča moda u-brala vsaj začasno poti. ki se ne križajo s poti higijene, kajti predpisana in mikavna sloka črta žen-sge je postala dosegljiva predvsem potom kuhinje. Ženske so se zbale mastnih in močnatih jedi, ki redijo oziroma vzdržujejo tolščo. To se je naj prvo pokazalo v Ameriki, ko je zdravnica L. Peters prav u-činkovito znala opozoriti svoj poslušni spol, da je od hrane odvisna tudi njega telesna lepota! In res, vse, vse so jo takoj ubogale in poleg telesnega gibanja so se začele postiti in zanimati za pozabljeno kuhinjo in izbirati jedi med manje redilnimi poljskimi pridelki, a posnemal jih je seveda kmsdu ostali enski svet. Od tod izhaja torej nekaj izdatnih reforjn ne le pri ženski obleki, ampak tudi v domači kuhinji, kar gotovo ne bo v škodo človeštvu, dasi so pretiravanja zahtevala že nekaj žrtev, kakor sploh vsaka dobra stvar. In splošnost u- , .... t cim bolje izpirati v pitni vodi. Tu-men poleg prepotrebnih vitaminov1 ,, , , . . ' di zelenjave ne kaze u i; v aLi surove. vsaj dokler se ne prepričamo, da ni bila kdaj oblita z jriojnlco Kuhanje, ki je postalo skoraj že tTaka hiL:jenična ugibanja nam po iranska skrb gospodinje, da ga j pokazujejo izredno vrednost last-je tudi sama dekla po vsakdanjem . vrta- ki P- cenili na" zastarelem kopitu odpravljala, to ! vodno le oni ki vrta nima važno opravilo naj stopa zopet | Kako sc pripravlJa in sestavlja prenovljeno v ospredje gospodinj- ; surova hrana naj ^ nekaj re_ stva. Na je ne .slovi le ona kuhari- : ceptov ki so navedeni v kuhinji že ca, ki ume sestavljati cele tortne j danes in bodo -e sJedjli TurJi ni stavbe, naj pikantne j še omake in j enoiičnosti. niti preveč zabele, soli pestre zmrzline. ampak raje tista. | ali slaUKorja potrebno. da .so le ki iz priprostih vrtnin pripravlja raznolično in povrhu okusno jelo. Tudi kuhinjska umetnost napreduje in ni še dosegla svojega vrhunca; francoski mojstri-kuharji poizvedujejo še sedaj po Dunaju za novostmi ki jih je potreba v vojni iztuhtala. In ker se je veliko nekdanjih predsodkov glede naše prehrane razblinilo, najdejo tudi 1 zdravniki po družinah bolj poslušne pomočnice, ki niso več slepo zaverovane v same krepilne juhice ali likerje. Močnate in mesne zmesi niso več edina zaželjena niti poglavitna hrana tam, kjer prihajajo razne vrste soeivja. korenja, sadja, sadnih sokov poleg kislega mleka in ribjega olja na mizo. A najnovejšo prekucijo doživlja zelenjava, ki se daje kakor sadje zavživati tudi surova. Dokazano je namreč, da običajno kuhinjsko pripravljanje, zlasti s toploto, uničuje precejšen del raznih najžlah-nejših vitaminov, ki se nahajajo v sveži zelenjavi. To spoznanje je privedlo do surove hrane, takozva- vejŠQ kiallno Uaje Umonov sok. .snovi dobro zbrane, vse je pestro, cktisno in tečno. Uporabljamo zgolj rastlinske jedi, ki lahko nadomeščajo razne kuhane jedi. Za lepivo rabimo pri tem mleko, jajce in med . z ozirom na nekatere prenosljive kravje boiezni pa ni pripo-' ročljivu uporabljati nezavreto mleko. Izmed obilice sadov omenjamo posebej orehe, lešnike in mandeljne. ki so razmeroma dragi, ker se premalo gojijo v naših krajih in t„ tudi z ozirom na precejšnjo hranilno vrednost. Enako važno vlogo ima tudi posušeno sadje, ki postala neprecenljiv in bistven del nove hrane, poleg zdrobljenega in namočenega raznovrstnega zrnja, kakor je oves. riž, turščica itd. Posebno zdrav in razbljiv za surovo hrano je tudi paradižnik, ki ga že zdavnaj v južnih krajih surovega ledo v večjih množinah; na beograjski kliniki so pred kratkim o-pczorili na razna zdravilna svoj-stva tega sadu, kakor poročajo nemški znanstveni listi. Najzdra- ki ne " Rohkost". ki je postala na Nemškem prav moderna in jo priporoča vse vprek kot edino zdravilno in rešilno sredstvo za mnoge bolezni in za bolehajoče človeštvo sploh, češ, saj se je človeštvo že dovolj zastrupljalo s kislinami, ki mu jih dovaja kuhana in mesna hrana namesto ostalih boljih snovi, ki se po dosedanjem kuhinjskem pripravljanju povsem uničujejo oziroma razgubljajo. To so zdravi nazori v novi struji. katero tudi zdravniki podpirajo, dasi je ne morejo kar na slepo priporočati in odobravati, ker prerada in preveč pretirava, ko na sploh zametu je vsako hrano, ki ni rastlinskega izvora, razven mleka in jajec I ter ne dovoljuje uporabljati ogenj, da si po takem ne bi smeli niti speči kruha; toda človeštvo se je skozi tisočletja posluževalo ognja za razne načine prirejanja svoje hrane, da se pač te koristne navade gotovo ne odreče nikdar več. Zato je naravno, da ostanemo vsi tudi v bodoče pri peči in ognjišču in si raje uredimo takozvano mešano hrano, pri kateri pa zavzem-Ije surova hrana svoj precejšnji del, ki bo vsekakor moral biti izdatnejši, kako je bil dosedaj. Tudi je sama surova hrana preveč draga, ker ni izobilja v svežih in uporabnih pridelkih na domačem trgu, in ker državne meje silno ovirajo svobodni promet med deželami z različnim podnebjem; zraven tega se pa sočivje prav kmalu pokvari in lahko onesnaži z gnojem, zemljo, prahom ter še posebej pri pobiranju, prevažanju in shranjevanju v nezdravih skladiščih. Tudi so pridelki podvrženi množici vidnih in nevidnih zajedavcev, ki so je tudi okusnejši kakor kis in mu pripisujejo posebno veljavo; le mimogrede biležimo, da ve neki ameriški pisatelj celo poročati o čuda-polnem vplivu limonovega soka na nesoglasja med zaljubljenci. Posebna piednost surove in rastlinske hrane je tudi v tem. da je zavistna brze kuhinjske soli. kar je v zdravstvenem oziru velikega pomena. Znano je namreč, kako je kuhinjska sol škodljiva za nekatere bolezni, a tudi za zdravega ni vselej koristna. Zato pa vsebuje surova hrana, ki je ni vrela voda po nepotrebnem izlužila, razns drage rudninske soli, ki vtegnejo posebno koristiti pri nekaterih boleh-n»-stih. Glavna težava surove i.-ane je način njenega pripravljanja, ki ga treba prav proučiti po izkušenih navodilih. Znan je v tem oziru laški rek glede solate, ki zahteva, da ji daje olja razsipnež, soli modrijan kisa skopuh, a vse naj premeša norec. Temu primerno treba tudi za vse ostale surove jedi obilo izkustva in spretnosti. V ta namen kaže vzbujati večje zanimanje za rastlinsko hrano sploh in za surovo še posebej, da se širi raz-merno z njenim velikim pomenom v zdravstvenem oziru moderno prirejanje zelenjave bodisi v sopari ali z mastjo, da se po možnosti o-hranijo vitamini in soli, ali pa na surovo, ker so take nove in zdrave jedi velik pripomoček v domačem gospodinjstvu. A koliko že zanemarjenih gredic in opuščenih vrtov bi lahko zopet ozelenelo okoli naših domov in hišic in koliko prekrižanih rok najde tajn hvaležnega posla, a zraven večkrat človeku nevarni, tako da še koliko prihranka pri trgovcu bi 3ih ne sme uživati v surovem sta- našle one najštevilnejše družine. nju, dočim se kot kuhano jelo da- i ki imaJ° najmanj zemlje v pred-do še dobro uporabljati. Slednjič mestjih na razpolago, če bi se le je pa treba pri surovi hrani posebno skrbnega pripravljanja in to ni lahko pogoditi, ampak treba pravega učenja, razumevanja in zmisla. Niti ni sama surova hrana primerna za vsakogar, posebno za daljšo dobo ne. a nikakor ne za bolezni raznih vrst. Zato treba torej veščega in premišljenega nasveta vselej, ko kanimo poskusiti s čisto surovo hrano, da ne zabrede-mo mesto zaželjenega ozravljer.ja in okrepljenja v hujše in resne posledice. To velja zlasti za bolne resno in razumno poprijele gojenja zelenjave in sadja. Vsak tak trud se navadno bogato izplača, a nekaj pretegnenja zdravih udov navadno ne škoduje. Ponekod celo smatrajo vrtnarstvo za ženski polic in mu obetajo še lepo prihod-njost; gotovo bo še več uspeha pri tem, če napredujemo istočasno v kuhinji. NAROČA JTE SE NA "GLAS NARODA"! 'GIA8 NARODA' NET? TORS. W EDffESBAT, JfVLT It. 1989 The IAKO BCT RtOVMfH 9AfW t?. 8. fL Mlada ljubezen K O M A N Za Glas Naroda priredil G. P. Tri ure spanja zadostuje. i Nadaljevanje.) Vsa vesela je odpral Jakobina vrata. Tukaj! — je rekla. — Še čisto gorka so. Podvizajva se! Silver pa ni hotel na noben način. Zatrjeval je, da ni prav nič lačen. , Gospodična je preveč ljubeznjiva ter on niti ne zasluži toliko dobrote... — Molčite! To pogosto govorjenje vas utruja! — je odvrnila — Sedaj jejte hitro! Obenem je odprla, ne da bi se brigala za ugovore prebivalca dupline jajce s koncem noža. — Moj Bog! — je vzkliknila. — Sedaj pa sem pozabila sol! Takoj Jo grem iskat k Pupoti! On pa jo je zadržal za rokav ter rekel: — Tega res ni treba, gospodična! Vi bi se le utrudili Da pa ji zabrani oditi, ji je podal naslednjo, drzno izjavo: — Jaz jem jajca celo rajše brez soli! — Ali zares? — Gotovo, gospodična! — Dokazi le mi torej! Sedaj je bil ujet ter se je vdal v neizogibno. Povesil pa je oči ter jedel v zadregi ubogega vraga, kateremu streže kuharica, dočim je Jakobina držala z eno roko jajce, z drugo pa pomakala vanj skorjo kruha. — Lahko bi prinesla s seboj posebno posodo za jajce, — je rekla, — kajti mi jih imamo dosti doma. Imela pa sem itak že preveč za nesti! Ali ste raditega hudi name? — Ne, gospodična. — Potem izpijte požirek vina! Prosim, kar iz steklenice. To rada gledam. Hočemo vidite, če res znate! Jaz sopinam ter vlečem iz steklenice, da bi človek mislil, da se bo razpočila, a vendar ne pride ničesar ven! Pokažite mi, kako napravite to! Ne? Potem moram iti po čašo! Sedaj mu ni preostajalo ničesar drugega kot piti, in Jakobina se je čutila srečno, ko je slišala kolcanje vina po grlu malega prebivalca* dupline. — Bravo! Izvrstno! Vi me boste morali naučiti, kakorhitro boste zopet enkrat zdravi! Nato je zopet vzela steklenico, jo zamašila ter postavila v kot. Nato pa je zavžila sama preostalo jajce, brez soli. — Ej, to ni tako slabo, icot sem mislila! Seveda diši to neizmerno boljše tukaj v duplini, kot pa v krasno dekoriranih obednicah. Ah! — je zakričala naenkrat ter skočila živahno pokonci, — skoro bi bila pozabila na našo ubogo oslico! Ne da bi pustila gospodarju časa. da jo vpraša, se je hitro odstranila iz dupline. SiJver je čul niene hitre korake, ko je odšla po kamenih ter jo videl kmalu nato priti nazaj nekoliko brez sape, ko je nosila veliko košaro zelenjave v roki. — Ali rada je korenje? — je vprašala. Nato se je približala oslici ter ji ponudila različno sočivje. Presenečeni prebivalec duplina se je vzraznal na komolcih. — Kaj vse ste privlekla semkaj, gospodična? — Iz sočivnega vrta mojega strica! Zeljnate glave niso letos preveč debele ter ne delajo Tutonu posebne časti! Žival s svoje strani pa ni bila posebno izbirčna ter je hlastno požirala ponudeno krmo ter zrla pri tem na lepo neznanko, ki ga je še malo poprej obmetavala s kameni, a ga sedaj tako gostoljubno krmila. Požrešnost pa je zamorila vse filozofske misli in ko je bila gotova, je zarigala, kot da hoče reči: — Še več! — Mousu, ti se danes slabo vedeš! — ji je zaklicai nen gospodar, ki je ležal na tleh. In ko je še enkrat zmedeno pogledal v tla, je zamrmral Silver s komaj razumljivim glasom: — Dovolite, gospodična, da se vam zahvalim v imenu obeh! Preveč dobri ste In če sem vas preje na travniku neprimerno sprejel, vas prosim sedaj odpuščanja! — Ne govorite o tem! — je rekla Jakobina, ginjena do solz. — Jaz sem vam bila vse to dolžna ter bi se morala sramovati stopiti vam pred oči. Kljub temu pa mi morate odpustiti, če bom še nadaljevala s svojimi obiski. Upam, da bova postala še dobra prijatelja! Lahko noč, gospod Silver! Na svidenje jutri! Podala mu je zaupno svojo fino, belo roko, katero je prisrčno stisnil in bilo je, kot da je ujela ta bela roka zadnje žarke solnca, kajti duplina se je že pričela temniti. M K — Na svidenje, Mousu! — je rekla na to, ko je pogladila oslico po hrbtu. In Takobina je odšla počasi navzdol v vas, preko gore, že zavite v temo. dočim je zrla proti rožnatemu pramenu, katerega je pošiljalo zahajajoče solnce v zadnji pozdrav. Medtem so se oglasili že večerni zvonovi. Bila je Pupota, ki je zvo-ila angeljsko češčenje v šupi, naslonjeni na cerkev, ki je nadomeščala zvonik, katerega je porušil plaz. Nato pa se Je spomnila mlada deklica molitve, katero ji je priporočil stric. Vsled tega je odšla na vrt župnišča, da natrga par rož ter jih položi na altar Device. Nato je pokleknila, nekoliko vznemirjena radi vedno oolj rastoče teme, pred Madono ter izmolila iskrenega srca, svoj rožni venec. Pri tem pa Je mislila pri vsaki deseti krogljici: — Sveta Mati Božja, če bi že ne bil prav tako velik in tudi n<; popolnoma pravih las!.... Silver pa je padel, potem ko ga zapustila Jakobina, v osvežujoče pokojno spanje. Ko je napočilo jutro, je zopet odprl oči. Par minut je še ležal na svoji seneni postelji, ne da bi se premaknil, ne da bi mislil. Nato pa je čutil v možganih, kako se mu premikajo vstajajoče misli. Kako lepo in rožnato se mu je zdelo vse! Otipal si je čelo ter se spomnil rane, katero je dobil. Nato se je spomnil gospodične Jakobine, njenih solza, njene ljubeznjive postrežbe, belih rok ter njenega nežnega glasu. Ali je bilo sploh mogoče, da je tako bogata, lepa deklica klečala pred njim na kolenih, pred njim, ubogim, zaničevanim gorskim prebivalcem, in da so mu njene duhteče, v čipke zavite roke izkazale čast, da so se pobrigale za njegovo krvaveče čelo? Ali je bila res ona, ki se je dotaknila tega sena in te surove suknje? Ali so res njeni krasni prsti ki so bili kot ustvarjeni, aa se dotaknejo ptičjega perja, dejanski božali njegovo skromno oslico? 8ilver ni zaupal svojemu spominu. To vendarr ni bilo mogoče, to je bil le blazen sum! Moral si je ogledati steklenico vina, ki je stala v kotu. jajčje lupine, ki so ležale poleg njegovega ležišča in odtise pr-, stov, ki »o ostali na vlažni zemlji ,da je mogel razumeti nepojmljivo. Dnevna lu«n 8t. Lou la, r-herbourj, Hamburg l-evlathan. Che-V---'. Minnehahda. Bomom« aur Mer St. julila: Iiresden. Cherbourg Bremen America. Cherbourg. Br*—ten 1. Jesenski izlet, — s«p. 6., "re da France". 2. Jesenski izlet. — okt 1«. "lie da France" Božični skupni izlet, — dec., "Ma de France". Brade, ki spadajo k poklicu. I t, Oberammergaua na Bavarskem, kjer se vršijo znamenite pasijonske igre, poročajo, da ne vidiš tam moškega domačina in celo prav mladih fantov, ki ne bi nosile brade. Oberammergaučajii se niso že več tednov obrili, čeprav jih to ne dela posebno lepe. Obrili pa se niso zato, ker si hočo-jo pripraviti že sedaj tiste polne brade, s katerimi, bodo nastopili prihodnje leto v misijonskih igrah. HOLLANfi \ JftMERICflUNEf^ POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogne.aur-Mer, FRANCIJA Znižanje vožnja v III. razredu: Od New York« do Ljubljane^ In vojni davek. Potovanje a parnlkl Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje, neprekosljivo kuhinjo in postrežbo. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta aH — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST., NEW YORK CITY fi DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot zrn ootovanj« na aflrcmnih oarnlklh: PARIS 12. julija; 2. augusta (Ob polnoči) f3 P. M.) FRANCE 19. julija; 15. augusta fOb polnoči) ILE DE FRANCE 26. juh; 20. aug. (7. P. M.) Najkrajša pot po Celesnid. Vsakdo Je v poaebri kabini a vsemi modernimi udobnosti — Pijač* In »lavna francoska kuhinja.- Izredno nisks cene. Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 1« STATE STREET NEW YORK. N. Y. j ZAPOVEDANA KOPEL Poljsko notranje ministrstvo je odredilo, da se mora vsak državljan v republiki okopati najmanj enkrat mesečno. Odredba ne zadeva otrok do 10. leta in starcev od 65. leta dalje. Oblasti imajo strog ukaz, gledati na to, da se bo kopalna odredba izvrševala točno. Izdajale se bodo kopalne izkaznice. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR / Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo is raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, ee hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iska nju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljbm. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da sadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo xavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edlnole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Č« se morato posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar Uče-te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVUXJU m pa lahko znere cela družina In lahko razpravljajo o dnevnih vi aAa-njih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno urotove. kje se je zgodila kaka nesreča, kje je norugil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče zemljepisja. Nafi STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima iest strani, ki vsebujejo približno MM kvadratnih lnčev. Dol* Je U. Urok pa 25 Inter. Dostikrat ste te tltalf v Časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso •»ill mani. Vafte zanimanje bi bilo dosti vetje, če bi vedeli, kje se n»-Z naiim ZEMLJEVIDOM Je »a tej potrebi ugodsm. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem «o vse ielesniee in e^ste. Nov semljevid ta paketno poito in. Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Paflififtnsg* lupi, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to. #e ie imate zemljevid ali atlant ta stenski zemljevid boste dali niti za pet dolarjev. naroČite aa rut vas velike važnosti. Ko ga boste m SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216W~tl8th Street, New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi za morem o dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washington. D. C., na generalnega naselni-škega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji našel-niški urad ali pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša še vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se pa 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost ▼ kvoti, od ostalih sorodnikov kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brez vsake j> ednosti v isti pa se ne sprejema nikakih prošenj za amerlkanske vi-žeje. SAKSER STATE BANK 82 CORTIANDT STREET NEW YORK