'iywtiUMi'jt (Maribor, Koroške ulice 5. .stRAŽA" v ponđetjek, srödo in '{ičtek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. ■2 uredništvom se more govoriti osek das od 11.—12. ure dopold. ' Telefon St. 113. Št. 65. naročnina listo: Celo leto 12 K Pol leta 6 K Četrt leta 3 K Mesečno ...... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin, od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 6. junija 1911. Letnik III. v Se teden dni. Samo še teden dni nas loči od 13.. junija. Termin je že zelo kratek in treba je, da izpolni vsak naš somišljenik v polni meri svojo dolžnost, da bo znaga na celi črti častna in sijajna.. Razpoloženje za naše kandidate je v vseh okrajih izborno. Poročila iz vseh shodov so ugodna in pravijo o velikem navdušenju. Treba je samo, da poskrbimo za mnogoštevilno udeležbo na dan volitve. Zaupniki in zavedni somišljeniki, agitirajte od moža do moža, razdelite si vasi po hišah in poskrbite, da bodo šli vsi mlačneži na volišče, Obračamo se tudi do našega ženstva, ki naj nam pomaga, Žene in dekleta, povejte svojim brezbrižnim možem, očetom in bratom, za kaj se gre. Poskrbimo, -da nihče ne ostane doma, in potem bo zmaga naša in .popolna. Zavedajmo se, da moramo z našimi nasprotnici za vedno obračunati. Nobeden zaveden kmet in mladenič naj nikar ne pozabi, da so ljudje, ki se sedaj smukajo okrog nas, in lovijo naše glasove, zavezniki ljudi, ki so imenovali slovenske kmečke fante — svinje. Ne pozabimo, d a s o n a j o ž e f o v o 1907 liberalci, ki se sedaj tako prilizujejo našemu kmetu, pljuvali na slovenske kmet ein j ih obkladali z brezsramnimi priimk i. Proč s takimi ljudmi! Roblekovo krščanstvo« 1, Dne 25, novembra 1906 je govorij dr. Kuko-*vec na liberalnem shodu ,v Rajhenhurgu sledeče besede: „Upam si naše nasprotnike pri /„'/Slov. Gospodarju“ javno obdolžiti, da proti svojemu prepričanju bobnajo v svet, tla ima vera, v nas kakega nasprotnika,“ (Glej „Nar. List“ 1906, Štev. 6, 2. stran.) Mi pa danes povemo dr. Kukovcu in protiverskemu Robleku javno v obriaz, da proti svojemu .prepričanju bobnata vi svet, da nista nasprotnika sv, katoliške vere. Pobožni Roblek, blagovolite nas pazljivo poslušati:; 'Sv, pismo uči:s Brez vere m mogoče Bogu dopasti (Heb, 116,) in veliki katekizem pravi:: Vera je k zveličanju neobhodno potrebna (vprašanje 21). G. Roblek, naj Vam politikujoča učiteljica Ahtig poišče dotična vprašanja katekizma, ki jih v tej razpravi navajamo. Človek more spoznati svoj večni namen samo po veri in ga doseči edino tedaj, Če živi, kakor ga vera uči (vprašanje 22), „Kdor pa ne vjeruje, bo pogubljen.“' Tlako pravi Bog, naš sodnik. (Markus 16,, 16.) Kaj pa uči Roblekova Narodna stranka?! „Narodni Dnevnik“ štev. 249 z dne 30. oktobra 1909i sramoti sveto vero, da je „jstrup“ iz Judeje. In strup je zelo nevaren in škodljiv. tTorej je sv. vera po nauku Roblekovega evangelija škodljiva in nevarna, Tu ga imaš! Bog uči: vera |je neobhodno potrebna, Roblekova stranka pa se drzne bogoskrunsko po svojem glasilu govoriti: Vera je strup, je Škodljiva. Sedaj razumemo, zakaj je Roblek 1. 1907 na nekem shodu v Savinjski dolini jatvno rekel: „[Prijatelj duhovnikov nikoli nisem bil, pa tudi ne bom!“ Roblek je nasprotnik vere, torej umevno, da je 'tudi aiasprotndk duhovnikov, * ' * * 2. Pri mestu Cesareja Filipi je sjv, Peter na Jezusovo vprašanje: Kdo, pravijo ljudje, da je Sin Človekov, odgovoril: „|Ti si Kristus, sin živega Boga.“ Jezus je odgovoril: („(Meso in kri ti tega nista ■razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih.“ (Mat. 16.(5 Glejmo zopet! Nebeški Oče uči po sv. Petru: Krisjtus je sin živega Boga, torej Bog.; Katekizem, vprašanje 109, tudi uči: ; Kristus je edini sin Boga Očeta, Bog in Človek skupaj, naš Gospod, Roblek, Kukovec in drugi narodni strankarji pa učijo: „Narodni Dnevnik“ od dne 30. oktobra 1909, da je nauk o Kristusovem božanstvu zmota. Zmotajo torej učiti, da je Kristus Bog. Vpihamo jVas, gosp, Roblek, ali ste krščanski Človek, Če učite v pobratimstvu z Vašimi naprednimi bogotajci po Vaših glasilih,, da Kristus ni bil Bog, Vaša stranka in z njo posredno tudi Vi tajite božanstvo Kristusovo in Vi hočete duhovnike in naše odločno verne može prisiliti po divji in surovi bandi, da Vjps priporočamo In »volimo za poslanca!! ((OMsk 3. Jezus je postavil sedem svetih zakramentov. Zakramenti nas posvečujejo, (Katekizem 528.) Posebej podeljuje zakrament svete pokore posvečujočo milost božjo in mir vesti. Tako uči vi božjem imenu sv. cerkev. (Katekizem 638,) Slišimo pa, k^j uči Roblekova stranka: „'Spovednica je naredba, ki že tisočletja iz-mozguje in pohujšuje naše ljudstvo.“ Tjako „Narodni List“ 'dne 4, marca 1909. In 'dne 9. novembra 1909 v isitem listu na drugi stran! očitno zasmehuje spoved in sveto odvezo. Dne 28. marca 1907 pa je isti list pisal, da po misijonih (kjer se spoveduje) padajo ljudje v versko blaznost in da se po spovednicah vliva strup v srca kmečkih deklet. Gospod Roblek, ali bodete v očigled teh' protiverskih napadov na svete zakramente trdila, da ste Vi in Vaša Narodna stranka krščanski? Kristusove svete zakramente s tem, da pomagate izdajati protiverski evangelij Vaše stranke, zasramujete, na Vse zadnje pa se še pustite nazivati: vzorni katoliški mož! O ironij al! * » * * 4. Katoliški kristjani ča,stijo in na pomoč kličejo Marijo. Zakaj, to najdete, gospod Roblek, v odgovoru katekizma na vprašanje 377. Poglejmo, kakšno stališče pa zavzame Roblekova stranka napram češčenju Marijinemu. V svojem glasilu Štev, 29 iz leta 1907 so Roblekijanci pisali: da je naizlobnejše izrabljanje verskega čuta ljudstva, Če se ljudje vabijo na romanje v Lurd, im dne 21. maja 1908 so pisali Roblekovci: da je (verska zaslepljenost, ker je romalo nad 600 Slovencev v Lurd počastit Marijo. — Savinjčani, ki romate tudi radi k Mariji v Petrovče in k Mfariji Pomagaj, ali ste slišali, kako vas zato psuje Roblekova stranka. „Zaslepljence“ Vas imenuje. Ne, gospod Roblek, Vi, ki indirektno sodelujete pri tiskanju takih žaljivih psovk na Častilce Miarijine, Vi ne smete biti poslanec ljudstva, ki po večini vneto Časti Marijo. Povemo Vam, da krščanstvo moža, ki gre roko v roki s. sovražniki Marijinimi, ni piškavega oreha vredno, ker je izrazijo protikrščanstvo. Vedite pa tudi, da je ljudstvo, čigar poštena ‘dekleta Vaši žalski agitatorji po shodih imenujejo „zamaknjene Marijine deviöice“, Vf>še po liberalnih letakih toliko hvalisano „vzorno krščanstvo“ že sodilo. Prazna zunanjost! * * * 5. Jezus uči po sveti cerkvi, da so škofi, ki so s papežem v zvezi, pravi naslednico. apostolov. (Katekizem vprašanje 203,) Papeža in Škofe imenujemo skupaj učečo cerkev. Kaj pa pravi k temu Roblekova stranka? „/Škofi so lopovi (lumpi), M tirajo v svoji neumnosti ljudstvo v moralno pogubo. („(Narodni List“ dne 18. nov. 1909), Stranka, ki tako predrzno sramoti cerkvene kneze, je očividno proticerkvena in kdor Robleka voli, je istotako nasprotnik svete cerkve. ♦ * * 6. Roblek je na javnem shodu z besedo in dejanjem pokazal, da je nasprotnik duhovščine. Kdor je nasprotnik duhovščine, je tudi nasprotnik vere in cerkve. Kakor ne more obstati; kmetijstvo brez kmetov, tako tudi cerkev ne brez duhovnikov. Zato pravi sveto pismo: Boga se moraš bati in njegove duhovnike spoštovati. Kaj pa piše Roblekova stranka o duhovnikih': ;„Nikjer ni toliko lepuhov, pravih trotov, kakor med duhovniki. (.„Narodni Dnevnik“ od' dne 6. jul. 1910.) „Narodni List“ pa imenuje duhovnike: črne ljudske zapeljivce. ),Uar- List“ dne 30. junija 1909,) Kitor duhovnikom-učenikom veruje, o njem pravijo Roblekovci („Nar. List“ dne 15. Septembra 1910), da ima otročje verujočo kmečko dušo. Tako ostudno napada Roblekovo glasilo Katoliške duhovnike. In vendar so ravno duhovniki vedno stali na braniku za pravice slovenskega naroda, tako da je sam ,,/Slovenski Narod“ diie‘6. mäja 1905 zapisal besede: .„Največji zaščitniki slovenskega jezika so pač slovenski duhovniki.“ Da, tako je'v rejnici. Duhovniki so branitelji verskih in narobnih stčdnj In skrajna hudobija je, Če uganja ncmčurska Narodna stranica orgije sovraštva prbti slovenski duhovščini, Duhovščina, ki živi v najtešbeji 'zv&ži z IjünStvphi, ljubi to ljudstvo. Verno ljudstvo paljtibi wofe duhovnike in se bojuje z ntjimi proti verskim sovražnikom. T,akŠen verski sovražnik* je v Sfavinjšfei1 dolihi kandidat N ar, stranke: Robleka . , Roblek se je postavil v vrsto strastnih verskih! nasprotnikov, 'On koraka ž njimi v, boju, katerega so narodni strankarji napovedali katoliški cerkvi meseca maja 1909 v rajnem „Nar. Dnevniku“, rekoč: „|Za-Čeli smo velikanski boj zoper sto- in tisočletne tradicije,“ Roblek je, kakor sledi iz gornjih dokazov, protiverski kandidat, Le tako je tudi mogoče, da je tožil žalskega gospoda župnika, naj da 20.000 K, katere je Roblek iz žalske posojilnice za zidanje nove cerkve podaril, nazaj. Dr. KarlovŠek je vzel proces v roke, a opravil ni ničesar. Roblekj je tožil na kn.-šk, ordinarijat, pa tudi ni opravil nič. Slobodno mu je pa, da proda iz cerkvenih sten za 20.000 K materijala, in — zrušena bo cerkev, katero so vsi žalski farani in ne Roblek postavili. Savinjčani so Roblekovo nekrščanstvo spoznali,: Ce je pisal „Narodni Dnevnik“ dne 6. julija 1910 na prvii strani v tretji koloni: „(Devetindevetdeset odstotkov vernosti je plod nezadostne izobrazbe“, mu povemo, da se je zmotil. Savinjčani imajo poleg vere že toliko izobrazbe, da so spoznali v Robleku zastopnika ne|krščanslva in mnogi, ki bi sicer ne šli volit, pravijo: Sedanji politični boj je verski boj in zavoljo vere pa gremo volit. Savinjčani, ki ste Še zvesti sinovi vaše matere sv. cerkve, dne 13, junija na vpjišče! Odlični duhovnik dr. Anton Korošec je kandidat krščansko-vernih mož. Dejanski nasprotnik svete vere pa je vsak, ke-dor zapiše na volilni listek Roblekovo ime. Zmagati mora dr. Anton Korošec in z njim zmaga v Savinjski dolini vera. Razne novice. „Slovenski Gospodar“ od dne 29, maja ima tudi prilogo kakor „Straža“ ofd tistega dne, samo „(Gospodarjeva“ priloga se drži „(Gospodarskih Novic“, ker je tiskana na tisti poli. C. kr. Pivko, znan po Sloveniji kot železni obroč pravice, je imel te dni shode po ptujskem okraju, na katerih je na nečuven način napadal kmečkega kandidata Brenčiča, Čeprav sam kmečkega rodu, ne mara ta obroč več za poštene kmete, ampak za gosposke škrice. Kmetje, pazite na železni obroč pravice! Zavedna občina. Občina Sv. Jakob v Slov. goricah je v seji občinskega odbora dne 5. t. m. sklenila na predlog gospoda Kejtiša slovensko uradovanje. Živio! Pomota. Na zadnjem ‘dr. Koroščevem letaku se je vrinila neljubla pomota. Ko se omenja znano Roblekovo glasovanje od dne 28. notv. 1907, ki -bi naj u-ničilo našega živinorejca* je tiskarski Škrat napravil iz letnice 1907 — 1911. Za „Slov. Stražo“ je daroval gospod Ketiš lepo število obrabljenih poštnih znamk. Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Celje, Vransko je: Dr. Anton Korošec, deželni poslanec, Maribor. Shodi dr, Korošca. Dne 2. junija je imel dr. Korošec volilni sestanek v L e tin Š u v vrlo narodni hiši gospoda žv]ajgarja, po domače KolŠeka. Ko je gospod kandidat razvil svoj program, je Še vspodbud-ne besede govoril gospod Žvajgar, Letuš stoji zvesto ob strani katolijško-narodne stranke. — Dne 4. junija je imel dr. Korošec shod na V r ai n s k e im, ki se je mirno in dostojno izvršil. Predsedoval je g. Lukman, govorila sta gospod kandidat in gospod Rančigaj. Popoldan istega dne je bil shod Slovenske kmečke zveze na Polzeli, na katerem se je predstavil g. kandidat svojim volitcem. Predsedovala sta gospjoda (deželni poslanec Terglav in župan Jelen. Govorili so gospodje kandidat dr. Korošec, Rančigaj, Cremošjnik, Kolšek in poslanec Terglav. Navdušenje je bilo veliko. _ — Dne 5. junija zjutraj je imel dr. Korošec volilni shod v Vojniku pod predsedstvom domačega gospoda župnika Potovšeka, Shod je izvrstno izpadel,, posebno ker so liberalci skrbeli, da smo lahko na licu mesta videli liberalni napredek. Tludii rdr. Hrašov-Čev koncipient dr, Ifoderman je zunaj zborovališča parkrat brezplačno odprl svoja usta, potem pa sta jq s ciril-metodarskim PrekorŠekom odkurila in liberalne zabave je bilo konec. Navdušenje za kandidata, g* dr. Korošca je vsepovsod veliko» , Celje. Volilni shod, ki ga je včeraj. pm nas pri-> redila Slovenska kmečka zvezat se je sijajno obneseL Udeležba je bila ogromna. Mnogobrojna množica je z največjim zanimanjem poslušala govore, katere so govorili dr. Leskovar, dr. Hohnjec. in vikar Gorišek. Predsedovala sta temu prelepo uspelemu shodu župana .Glinšek iz celjske okolice in Koren iz Petrovč. Zborovanje je zopet dokazalo, da je celjska okolica, v kolikor je narodna, ob enem tudi odločno katoliško-narodna in da se naši vrli in pošteni kmetje ne dajo zastrupiti od tistega strupa, ki ga grdobna liberalna žrela bljuvajo v celjsko okolico in po celem Spodnjem Štajerskem. iTisto sveže in veliko navdušenje, ki se je na binkoštni pondeljek pojavilo na celjskem shodu za kandidata S. K. Z., nam je porok, da bodo vsi kmetje v zvezi s poštenimi krščanskimi delavci volili dr. Korošca., ki bo imel v celjski okolici velikansko večino! Roblek in nemškutarji.. Iz Polzele se nam piše: Med Narodno stranko in nemškutarji se je sklenila zveza. Liberale! ne bodo več nasprotovali Šulverein-ski šoli, za to bodo nemškutarji volili Robleka. Na Roblekovem zborovanju so bili že nemškutarji, ki pošiljajo svoje otroke v šulvereinsko šolo, vsi navzoči in so glasovali za Robleka. |T|üdi {ta nemškutarska zveza ne bo Robleku pomagala do zmage, ker je pokazala liberalno stranko v vsej njeni grdobi, Celje. Tukaj se govori, da so liberalci v obupnosti sklenili za Savinjsko dolino kompromis z nemškutarji. Grdo dovolj, toda tudi to jih’ ne reši. Istih 120 nemškutarsikih glasov, ki jih je zadnjič dobil Vo-dopivc, bomo s tem bolj intenzivno agitacijo za dr. Korošca še. tudi odvagati s poštenimi 'slovenskimi glasovi. Liberalcem teče voda v grlo, za to pa na delo, da bo zmaga sijajna! Braslovče. Od nas so se udeležili Roblekovega shoda na Polzeli vsi oni, M pošiljajo tje v šulvereinsko šolo tudi svoje otroke. Naši narodni kmetje so o-gorcent nad najnovejšim prijateljstvom Robleka z Vsemi nemškutarji. Tukaj se bije boj proti prodirajočemu nemŠkutarstvu na Polzeli, a Roblek hoteti semkaj,, sklepa ž njimi zveze in jim deli svoj — blagoslov! 2alee. Vsi od znanega 'Ježovnika, po domače Fervega^ odvisni nemškutarji so dobili migljaj, naj volijo Robleka, Nemšjkutarija cele Savinjske doline se zbira,, das nastopi za Robleka.' Tudi iz Polzele prihajajo slični glasovi, Kaj je Roblek nemškutarjem za to uslugo obljubil? Vsi Slovenci imajo tem večjo dolžnost, da delujejo za izvolitev slovenskega kandidata dr. Korošca. Savinjska dolina ne sme imeti poslanca, ki sklepa zveze z nemškutarji, Kukovec z Mosconom, Roblek z Fervego in Verdnik naravnost s Südmarko. To je lepa liberalna stranka! Teharje. V nedeljo dne 11, junija po rani sveti maši priredi Šentjurska kmetijska| podružnica živinorejsko predavanje v Šoli na "Reharjih, h kateremu pride gospod živinorejski nadzornik 'Jelovšek, živinorejci, pojdimo poslušat! Dramlje. V nedeljo 'dne 11, junija po večerni-ca|i priredi Šentjurska kmetijska podružinica živinorejsko predavanje v novi Šoli v Dramljah, h kateremu pride gospod živinorejski nadzornik Jelovšek. Živinorejci, marsikaj koristnega boste slišali, pridite torej v obilnem Številu! Žalec. Liberalci so v svoji skrbi za Robleka začeli politične pogovore s dietnimi otroci. Saj tudi pisariija njihovih listov to jasno dokazuje. V Žalcu so otroka tajnika Zupanca vpletli v važen političen pogovor in iz njega izvedeli, kfckor ve poročati lažnjivi „Narodni List“;, da „so gospod kaplan Schreiner obljubili mleko zaistonij v iarovžu“ očetu, če bodo pridni. Da je vse skupaj Čenčanje, ni treba, dokazovati. Pri liberalcih mora biti strašna praznota tam, kj/er imajo drugi ljudje možgane^ da so primorani polniti svoje liste s takimi budalostmi, P,a Žalčani hočejo biti na vsak način prvi v naprednosti in v neumnosti, Sicer bi pa moral biti tudi naš gospod kaplan strašno mogočen^ če bi meni nič tebi nič farovjšlko mleko obljubljal ljudem zastonj. Vidi se pač, da so liberalni 'dopisunii v Žalcu Še prec,ej mleČnozobl, ker hočejo z mlekom dokazati zmožnost Roblekotvo za poslanca. Namen cele čenčarije je pa ta, da hočejo liberalci zopet strašiti s povišanjem duhovniških plač, To podlo in neumno sredstvo so liberalci rabili že večkrat, a vsakokrat: bili tepeni pri volitvah1,/ In tako bo tudi sedaj. Roblek pa je lahko vesel svojih ljudi. Žalec. „Nar. List“ pravi, da je Žalec gospodu Zupancu „oče.“ Saj res! Pri naravnost beraški plači je vestno opravljal težavni posel žalskega občinskega tajnika, 'dokler ga niso odpravili za to, ker ni hotel piskati po shoflih. Komaj je prišel bivši trgovec Mikuš na njegovo mesto, je bila {tajnikova plača povišana ravno za polivico. Ce bi imel gospod Zupanc za očeta Žalec, bi moral lakote umreti! Tako |je nič drugače! Kar pa zadeva žalsko, „očetovstvo“, bodo morebiti liberalci v Žalcu poznali star pregovor, ki pravi: Kdor se z Žalčani brat’* nima kje orat! Ce Še ne razumete liberalčki, bodemo Še bolj jasno govorili. 'Ce se Roblek teh ljudi ne sramuje,, je to njegova stvar, a ugled njegov pada v isti meri, kakor ugled žalskih liberalcev, Roblekovi shodi. Na, JTieharjih je Roblek zboroval na binkoštni pondeljek pri posilinemšjkem Joštu, Na shod so prišli nemškutarji, katerim je Roblek zatrjeval, da bo vsem narodnostim pravičen. Slovenski kandidat obeta nemškutarje^ pravičnost. Na Opo-ki je bil Roblekov shod še bolj klavern. Nekaj časa je bil samo en. naš pristaš navzoč, potem Še le je pri- Šlo takih osem socialdemokratov, M so obljubili, da mu bodo pomagali v boju proti „Črnim.“ Tako bi torej bila gotova socialdemokraškarnemjškutarska-liibe-ralna zveza. Heil Roblek! Farji. Vsi govorniki krščanskega Robleka imenujejo duhovnike v javnih govorih edino le. farje. G. Roblek jih čuje, a njegovo krščanstvo molči, Dramljo. Dne 15, maja, ko je imel Roblek pri nas preimeniten shod, so se priigodile našim liberalcem velike nesreče. Eden je izgubil „cigaršpic“, drugi verigo od ure, gospod Jarhovič si je ppsfkddoval grlo, da se je moral še tisti dan peljati k zdravniku v St. Jurij, nekemu četrtemu se ni drugega prigddi-lo, kakor da mu je koza pogptnila. Že 'dva dni poprej sta se oba z ženo pripravljala za Roblekov shod. V velikih skrbeh sta pozabila na svojo kozo, ki jima je v tem Času poginila.. Velika Škoda; lahko bi jo bili pohabili ter pogostili razbijajočo bando;. Upamo, da bodo drameljski liberalci ponesrečenemu kozjemu posestniku pomagali, da bo prišel kinaju do druge koze. Vijolica, mirna in duhteča, bi naj Roblek bil po mnenju „Narodnega Lista.“ Seveda, zakaj pa ne, če bi ne bil tako velik. Ce že on ne, pa vsaj njegovi priganjači, in vsi rogovileži, ki hodijo muzicirat po Savinjski dolini. Mirni in duhteci so res ti ljudje, tako duhteči, da se je njih duh razširil po celi dolini. In vse to se imenuje naprednost! Pa če že jemljete primere iz rastlinstva, da se dokaže Roblekova zmožnost in delavnost, sezite rajši po tistih' rastlinah, ki ste jih v St. Petru tako grdo poteptali in to so — koprive! ,„|Sed£,jp“ tudi mirno V kotu, kakor — vijolice!; Roblek in županski stol vi Žalcu. Ko se je v predzadnji 'dobi gospod Širca: sramežljivo bfranil prevzeti čast župana žalske občine, se je predlagal Roblek za to mesto. Ta pa se je branil z vsemi štirimi, Češ, da je bolan,, da ima preveč dela s posestvom in hmeljsko kupčijo in da je pripravljen plačati rajše postavno globo, kakor pa prevzeti županško Čast, Na to je postal župan zopet gospod Širca. Torej takrat je Roblek imel spoznanje, da niti poslov župana majhne občine ne more prevzeti, sedaj pa hoče biti sposoben celo za — poslanca! Edo bo govoril? Po shodih govorijo sedaj za Robleka različni Lukači, Mahneti, Staheli, Apat, Mikuši, Pikini, dr. Kalani in drugi enaki dični Ijndje, ker Roblek ne zna sam govoriti. Kdo pa bi na Dunaju za Robleka govoril ? Nihče, za to bi zopet 6 let molčal. Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Ptuj, Ormož je Mihael Brenčič, kmet, Spuhlja. Shodi M. Brenčiča^:Cim bolj se bližajo volitve, tem večje navdušenje vlada za kmečkega kandidata. Ne denar, ne grožnje, ne morejo premotiti zavednih volilcev. Plojevi agitatorji si brusijo pete po celem o-kraju, zlasti študenti, kateri so vsi zapustili mesta in se podali na agitacijo za Ploja, A ravno ti študentje največ škodujejo Ploju, ker se zavedni volilci ne puste komandirati od mlecnozobih fantkov. Včeraj so se vršili shodi v Halozah, ki so nad vse pričakovanje krasno uspeli. Slede poročila: Leskovec, Po rani službi božji se je zbralo vse ljudstvo,, ki je bilo pri službi božji, v cerkveni hiši, Kjer se je vršil pod predsedstvom č. g. O. Škamleca volilni shod. Kandidat M. Brenčič je razvil svoj program, kateri je napravil na udeležence najboljši utis. Drugi govornik] g. VI. Pušenjak govori o delu naših poslancev in razkrinka laži Štajercijancev, Soglasno se je sprejela Brenčičeva kandidatura, proti ni na večkratni poziv predsednika nikdo glasoval, V naši župniji bo dobil kandidat ljudstva, Mihael Brenčič, veliko večino. — S v, A n a v Halozah, Po pozni službi božji se je vršil pri nas veličasten shod S, K, Z, Prihitelo je na shod okrog 300 mož in mladeničev iz župnij Sv, Barbara in Zavre, Manjkati seveda niso smeli znani „politiki“ od Sv. Marjete, kateri s strahom pričakujejo konec volilne dobe,, ker bo takrat tudi konec — gratis pijace, Ti junaki pa niso imeli toliko korajže, da bi povedali svoje mnenje, temveč so najeli par nezrelih pobičev-nevolilcev, ki so zunaj pred zborovalnim prostorom parkrat čivknili „Živio Ploj!“ Shodu je predsedoval č, g. župpik A, Vogrin, ki je podal besedo kandidatu M, Brenčiču. Kandidat razvije svoj program; njegova izvajanja so našla navdušen odmev. Drugi govornik g. VI. Pušenjak' se peča z nasprotnimi strankami in osvetli pisavo „Sloge“. Brenčičevo kandidaturo so sprejeli soglasno volilci iz župnij Sv, Barbara in Zavrč, proti sta glasovala le 'dva Marje-čana. Ves , napor naših učiteljev bo brezuspešen. Kmečkemu kandidatu M, Brenčiču je zasigurana velika večina, Vnrberg. „Sloga“ pridno zahaja v našo občino. Da bi nas lažje preslepila, prinesla |e vi 21> Številk z dne 24. maja 1911 med svojimi kandidati tudi naša kandidata Roškarja in PiŠeka, Čeravno ju je pred kratkim ostro napadala, Ko se je dne 7, maja vršal v Ptuju shod, se je dr. Sornec med drugiln izrazil: „Kakih Roškarjev in PiŠefcfov iM ne potrebujemo^ H«' bi na Dunaju za deset gol/chnarjev: samo kimah, takih kimovcev mi ne potrebujemo,“ Sedaj pa, ko niso mogli vloviti nobenega protikandidata, sta našjla milost v njihovih očeh’. Ni pa čudno, 'da se toliko kmečkih mladeničev odtuji kmečkemu delu in stanu, da gredo raje v mesto to tujino, Uta kub 2a na javnih shodih taki olikani gospodje imenujejo ^stan kimovcev“, Čeravno je podlaga vsem drugim stanovom. Samo tam smo dobri, kjer je trebapjlačati, deset goldi- narjev pa sme samo doktor služili na dan, če potem koristi kaj ali ne. Mi pa smo sKozi Štiri leta pazljivo sledili delovanju Roškarja to Pišeka to smo spoznali, plačila. Zato pa jima bodemo v odškodnino za priza-da je tudi kmet izvrsten poslanec, ler vreden svojega deto sramoto dne 13. junija izvolili krepkega in neustrašenega kmeta tovariša Mihaela Brenčiča, da bodo tem uspešnejše in z združenimi močmi zagovarjali naše stanovske koristi. - Da pa ne bode kriv tega „Slov, Gospodar“, ali pa „Straža“, afli pa da se ne bo reklo, da jo to spisal kak urednik, bodi vam jasno, da prihajajo dopisi iz sredine slovenskega kmečkega ljudstva. Sv. Trojica v Halozah. Sprejmi svet žalostno poročilo o shodu, katerega je priredil do sita znani Linhart za Štajerčijance prvokrat v trojičM fari v pondeljek dne 29. maja v prostorih še ne dolgo tukaj naseljenega gostilničarja gospoda Jakoba iTieguŠa ali po domače „poštnega Jakeca.“ Noben naših občespo-Štovanih gostilničarjev ni hotel prej nikdar dati strehe zborovalcem „Štajerca“, ta se je našel prvi. Značilno je tudi, da se je zadnjič v ,„{Štajercu“ na podel način in popolnoma do pičice brez hčerke božje, resnice, napadlo našega talko priljubljenega in delavnega gospoda župnika. Mislil je Jaka, da si bo s tem, da je dal prostore za Ornikov: volilni, shod, ljudstvo pridobil in novce pomnožil. Zdaj pa že bridko toži, Kaj bodo meni naši ljudje rekli. Odslej bodo že vedeli, kakega, ptiča gostilna Stoji ob veliki cestu ne sme več „Stajerc“ k tebi priti, Ce 'dragi Jaka tu češ biti, Slovenec blodi, vskok pa ne, s’cer idi v prajzovske gore. Zakaj se jim gre! Neki liberalni veljak je po dokončanem shodu dne 7, maja v Ptuju proti neki o-sebi izrekel te besede: „Ni se bati, da bi vsled Plo-jevie kandidature prišel Ornig na površje, ampak naim je samo za to, da ne bo dobil vaš kandidat tako Častnega Števila glasov,“ To je znamenje isloge in pa edinosti ter ljubezni do kmeta. Kdo tedaj bije bratomorni boj? Glasovnice! V ptujskem okraju se razdelujejo na primer v Hajdini glasovnice brez uradnega pečata. Zahtevajte takoj druge! Preglejte glasovnice in legitimacije! Podvinci pri Ptuju. V četrtek zvečer, to je dne 1. junija, se je zbralo mnogo uglednih kmetov iz Podvine, Kicara in Žabjaka v Kurežovi gostilni k volilnemu shodu. Predsednikom izvoljeni kmet Brus je pozdravil navzoče in dal besedo kandidatu gospodü M. Brenčiču., ki je v prav jedrnatih in krepkih besedah v eno uro trajajočem govoru razložil kmečki program in spretno pobijal ugovore in laži svojih nasprotnikov. Žel je zato občno pohvalo in navdušenje. Govorila sta Še: L. Selinšek in Franc Brenčič. H krasno uspelem shodu je mnogo pripomogel Štajerčijanec Čuček, ki je s svojimi duhovitimi medklici vzbudil veliko ogorčenija med zborovalci in proti koncu pa s svojim fotografiranjem tudi dosti smeha, dokler se ni od prenapornega 'dela podal k počitku, katerega je bil bolj potreben, kakor pa svoje blamaže,, M bo ostala gotovo vsem volilcem v neizbrisnem spominu. Pri glasovanju so se dvignile vse roke za našega kandidata, proti ni glasoval nihče. KoneČno Še pripomnimo, da je bil to tretji shod v naši razsežni okoliški župniji, katerega je priredil naš izvanredno delavni kandidat, ki se je lahko prepričal, 'da stoje okoliški kmetje v ogromni večini v taboru naše Slovenske kmečke zveze. Sv. Bolfenk pri Središču. Ljudje pravijo, da sem jaz napisal članek o Čalstit&h gojspojiih misijonarjih v „/Narodnem Listu“, ker stoji tam: „Veselo so se smehljali, ko sem jih vozi]l . . , Ker jih nihče drugi ni vozil, kakor jaz, zato sem pr isti! jen, da si ljudje ne bodo kaj slabega mislili o meni, javno izjaviti, da jaz nisem pisal v „Narodni List.“ Ja!z nisem pri tistih liberalcih, ki cele noče zapravljajo, potem se pa nazadnje še zbijejo in si suknje trgajo. Jaz sem bjil do-sedaj še vedno pošten človek in sem tudi član naše krščansko-socialne mladeniške organizacije ter z našimi liberalci nočem imeti mnogo opravka1. Nočem še priti v slabo tovarišijo, kakor so žalibog že nekateri zašli, da je potem doma žalost in jok. Ce je pa tisti liberalec, ki je pisal m j.NarojinI List“,, pošten in resnicoljuben, zakaj se ni podpisal, kakor se podpišem jaz? — Bolfenk Gregorinčič, kmečki! sin vi JastrebciH. Pfaj. Plojevi agitatorji in prijatelji pripovedujejo vsakemu, da je dal Ploj 10.000 K za volilno agitacijo. Ne vemo, ali je to res. Toliko pa je res, da že sedaj tečevino in pivo in ljudje, ki vpijejo na naših shodih, dobe dobre nagrade, za svoje „politično“ delo. Večina denarja pa se bo na dan volitve dala raznim gostilničarjem na razpolago, da bodo z brezplačno pijačo vplivali na volilce. Mi opozarjamo na določbe volilne postave in bomo brez pardona javili oblasti vse one, ki bodo prezplačno napajali na dan volitve volilee. Upamo, da noben zaveden volilee ne bo poskusil Plojeve pijače, liberalcem in štajercijancem pa naj dobro tekne! Ptuj. Delavnost naših liberalcev. Pri nas je neko politično društvo „Pozor“, katero bi moralo res delovati za obrambo naših narodih pravic, a se oživi še-le ob času volitev, ko treba agitirate za liberalce. Za volitve v okrajni zastop, za boj proti uplivu „Štajerca“ bojkotno gibanje štajercijancev itd. nima to društvo časa. Govori se, da to društvo deU denar za Plojevo agitacijo; denar je baje po ovinkjh po dr. Jurteli dal dr. Ploj na razpolago. Dr. Fermevc; Vi si mialite: Kaj nam mar koristi naroda, zadosti je, da delamo zgago in oviramo združenje spodnje- Ptnj. Neki Orni go v agitator na Ptuju seje izrazil proti našemu somi^1 jeniku: „fr ako vemo, da Ornig ne bo izvoljen. Pa v ožjo volitev hočemo spraviti Brenčiča, in potem bomo glasovali za Ribja!“ jako je. SlogaŠi, liberalci in štajerčijaflci se že kar ' očitno družijo. Da ožje volitve ne bo trebia, za to toplo priporočamo vsem našim ljudem, da gredo do zadnjega vsi na volišče. Agitatorji, storite svojo dolžnost! Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice je: Franc PiSek, kmet, Orehova vas. Pišekovi shodi. Na binkoštni pondeljek so se v Dravinjski dolini vsi Pišekovi shodi izborno obneisli. V Poljčanah se je takoj po rani službi božji v gostilni pri Boču vršil krasen shod. Predsedoval je 'domači gospod župan. Prvi je govoril deželni poslanec gospod Peter Novak, ter natafčno razložil, kaj je obstrukcija in zakaj so naši deželni poslanci ob-gtruirali, Kandidat Pišek je poročal o delovanju v državnem zboru. Vsi zborovalci so izrekli svojo popolno zaupanje poslancem) S. K. Zj in vsi obljubili, da dne IB. junija volijo Pišeka. — Po poznem sfv. o-pravilu se je vršil v S t u d e n i ,e a h* v gostilni gospoda Koropeca lep shod. Predsedoval je župan gospod Prešern, Gospod Peter Novak je govoril o delovanju v deželnem zboru. Kandidat Pišek je govoril 0 raznih nam škodljivih postavah, katere so pomagali delati poprejšnji liberalci, in poročal o delovanju |v državnem zboru. Zborovalci so soglasno izrekli zaupanje dosedanjim poslancem in sklenili, da volijo dne 13. h, m. Pišeka. — Po večernicah se je vršil v Makolah velikanski shod. Predsedoval je gospod župan. Kandidat Pišek je 1 % uro govoril o državnem zboru, o raznih gospodarskih zadevah in razkrinkal štajerčijance. T.udi nasprotniki, bilo jih je kakih 10, so bili mirni in so se s programom kandidata Pišeka strinjali. Izrekla se j,e poslancem S. K. Z. soglaisno zaupnica in vsi so izjavili, da volijo dne 13. junija Pišeka. Konečno je še gospod Novak govoril o važnosti volitve, Hoče. Cuffimo se, 'da se shod Š.tajerčijafnskega Kresnika ni vršil pri glavnem Zastopniku 'hočMh j,Nemcev“, pri Johannu Stariitzu, ampak pri Rottner-ju. Že iz hvaležnosti bi morali posilinemci pri Stani-tzu imeti svoj shod, saj on v „Štajercu“ naznanja, da prodaja lepo posestvo v Zgornji Kungoti, na katerega je dosedaj bil tako ponosen. Ali je že tako daleč prišlo? Pa bo Šlo še dalje! Sudmarka se konečno tudi naveliča. Iz Tezna pri Mariboru. Naš novi najdučitelj g. Löschnigg se hoče prikupiti nemškemu Schulvereinu in Südmärki, Tezenskim otrokom, ki so po večini slovenskih starišev, je dal strog ukaz, da morajo tudi doma pri stariših moliti samjo nemško. Vprašamo, ali ima res šulfereinski učitelj pravjco komandirati, kako naj otroci doma molijo. Tfu se zopet vidi, kako drzni so ti Šulfereinski agitatorji. Tako vmešavanje v ■ domače verske vaje otrok si odločno prepovemo. Tu-; di zdaj pri volitvah je Lešnik jako priden. On pravi 1 TezenČanom: „Ne volite Pišeka. Ce bodete njega volili, ne dobi več naša Šola podpore od nemškega Šul-Jereina. Mi vam pa pravimo: TezenČani, imejte par met! Cim več glasov bo za Pišeka, tem več bo dal nemški šulferein podpore za vašo Šolo, Ce pa Pišek ne dobi nič glasov, bo rekel nemški šulferein: Tjezn-čaini so že vsi nemškutarji, zdalj jim ni trebia več 'dajati podpore. Torej, imejmo pamet! Napišimo na vodilni listek: Franc Pišek, kmet v .Orehovi vasi, Sv. Marjeta na Dravskem polju. Dne 1. junija je večni kandidat Kresnik sklical pri nas vol. shod ob 6, uri zvečer. Volllcev se ga je udeležbo lepo štedio, samo to je bila smola, da so bila večinoma za Pišeka. Seboj je pripeljal pair štajerčijancev.. Predsedovala sta shodu Ahič, nadučitelj,, in Celofiga, po domače Nudlek, nobeden kmet. Kresnik se je prišel bahat, kaj je on za en mož, kakšne zasluge ima, da j je najbogd(tejš,i kmet v Črešnjevcu, da je v Šolo hodil, da je b'il vojak, in čujte, kaj Šle — celo na Dunaju je bil in je cesarja videl. Za Kresnika so se zavzemali razni ptički: Žnidarji, ŠoŠtarji in par Šnop-sarjev, ki so strašno i„praktiš“., pa prave modrosti ne najdemo na njih'. Kresnik se lahko zalivali kmetom, da so potolažili vročo kri fantov, kajteri so ga hoteli Postaviti iz hiše na sveži zrak da bi si bil oddahnil od jeze, katero ima na slovenske poslajnce,, zlasti na gospoda dr, Korošca in gospoda Pišeka. Shod se je vršil v gostilni gospoda Finžgerja, kar je žalostno za njegovo hišo. Končal se je shod s klici: .„(Živico naš Pahdidat Pišek!“ — Udeleženec shoda. ! ' --------------------------------------------- 1 kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj: Marenberg, Slovenj gradeč, Šoštanj, Gornjigrad je: Dr. Karl Verstovšek, deželni poslanec, Maribor, Zaupniki S. K. Zb v vseh občinah! Dobivamo Poročila, da delajo liberalci od moža do moža tajno jn tiho za Werdniga. Stajercijanstvo je dalo že parolo in povelje svojim zaupnikom, da gredo vsi štajerci-janei na volišče za svojega brata Werdniga, Nekateri socialni demokratje so se izrazili, da bodo Šli takoj volit Werdniga, Zatorej na delo! Za vsak glas je Škoda. Vsi morajo na volišče dne 13, junija, da porazimo enkrat za vselej vse nasprotnike in klevetnike, ki se vedno združujejo proti S. K. Z. Ne držati križem rok! Ne se zanašati drug na drugega! Vsi na krov! Zmaga dr. K, Verstovšeka mora biti veličastna! Slovenski volilci! Ali bodete vi podpirali kandidaturo združenih liberalcev in Štajeroijancev ? Narodna stranka deluje izdajalsko. Veže se po Werdni-gu z našimi .najhujšimi nasprotniki, nemškutarji. Nobeno sredstvo jim ni preslabo! V Gradišču je govoril neki Celjan, Govoril je nemški; da bi pridobil nemške glasove, je udrihal po dr, K. Verstovšeku, Češ, da ta drugega pi storil, kakor da je hudo napadal radi slovenskih uradnikov zaslužna nemška poslanca Malika in Marckhla, Tako so pravili nemški kmetje sami, ki pa kot katoličani dobro poznajo liberalce in govorniku niso verjeli, in ker ne verjamejo ne Maliku ne Marckhlu, Te celjske izdajice slovenskega naroda si bomo zapomnili^ Marenberški okraj. Najbolj čudno se nam zdi, da liberalci tako vpijejo; „Kmet naj kmeta voli!,“ Pred leti so pa postavili sami pri nas za kandidata advokata dr. Božiča; zdaj so nastavili v breškem o-kraju advokata dr. Kukovca, in v ptujskem priporočajo senatnega predsednika dr. Ploja. Napadajo pa na nesramni način kmete Roškarja, Pišeka in Brenčiča, ker kandidirajo na programu S. K. Z. Zato jim mi ne verjamemo več; poznamo pa tudi Werdniga, da on ni kmet, ampak lesni mešetar, ki bi rad imel, da bi ne bili „pauri“ brihtni, da lažje dela „kšefte“. Proč s takimi kandidati, proč z lažnjivo ^Narodno stranko. Naš kandidat je: dr, K. Verstovšek, ŠoštanjsM okraj. „Narodni List“, kakor pretirava vedno ob volitvah, trobi v svet, da bode dobil dr, Verstovšek pri nas le komaj večino. Izid volitev bode zopet pokazal, kako je to lažnjivo, Všoštanjskem okraju bode k večjemu v eni občini, reci eni, dobil Werdnig večino. Vse druge občine bodo dale le pičlo glasov za Werdniga. Mi gremo z S. K. Z. in imamo zaupanje v kandidata dr. K» Verstovšeka, katerega bodemo tudi volili. Iz Slov. Gradca. V boj proti liberalpim sleparjem! Ni več pošteno orožje, s katerim delujejo nasprotniki proti dr. K. Verstovšeku, Zidaj lažejo v svet, 'da je on pomagal nalagati davke. Povejte kedaj in ob kaki priliki, vi lažnjivci! Pravijo tudi, da je dr. Verstovšek za večji davek na sladkor. Kje imate 'dokaze za to? Ali se je on o tem le enkrat tako izrazil? Ali je kedaj sploh v takem smislu nastopal? Ven z dokazi! Vi obrekovalci! Fej takim lažnjivcem! Stranka tolQvajev. V liberalni stranki so se zbrali tudi vsi tolovaji ter delajo po svoje za strankino zmago. Dobili smo ravnokar to-le brzojavko: Iz Rečice, Dr. Verstovšeka včeraj 'dejanski napadli nahujskani najeti možje, * * • Mozirje. Gospod Rudolf Pevec nam poroča, 'da 'dotični Puncer, ki je prišel na shdde v St. Peter in na Polzelo zgago delat, ni več pri njem v službi. Marenberg. Dne 18, junija bomo imeli pri podružnici sv. Janeza lepo nedeljo In z Remšnika pride ta dan procesija. Popoldne ob dveh1 pa bo priredila naša dekliška zveza v mežnaniji veselico s petjem, govori in deklamacijami ter bodo tudi naše marljive mladenke predstavljale gledališko igro: (Kukavic a, modra tiča, ali boj za doto.“ Ce bo mogoče, bomo poskrbeli za dobitke, ki jih bomo licitirali. Potrudite se torej dne 18. junilja na veselico k Sv. Janezu'domačini v mnogem številu! Pričakujemo obilno udeležencev tujcM iz sosednih župnij, da nas s svojo navzočnostjo navdušijo za nakMnje delo. Pride tudi govornik iz Maribora in morebiti tudi kakŠIen navdušen govornik ali pa navdušena govornica iz kakega drugega kraja obširne slovenske domovine. Kliiemo pa: „Vsi dobrodošli! “ Vuhred. Čudna je pamet liberalnih možganov! Neki tukajšnji krčmar s cesarskim imenomi kaj rad gostom ponavlja, ako dvomi o njih liberalnem duhu: h,Vemo, da ne zmaga naš, pa volili ga le bomo“ (najbrž, da farje vjezimo). Taka beseda spomin j p, na muhastega Ribničana: vem, da je moja kobila v oni dolini — iskat pa jo grem le v toto! Remšnik. Na sejmski dan (dne 9, majaj) smo zamudili nekateri sejmarji vlak. To priliko je porabil liberalni „Freigeist“, da nas je pri vinu na kolodvoru v Spodnjem Dravograttu navduševal za svojo izvolitev, Pa jih je skupil. Moral jih je slišati pikre od navadnih hribovskih kmetov (katerih ne ceni razun ob volitvi in kadar po ceni od njih' les trži), kakor n. pr. očitanje, da ni niti pravi kristjan, da ga Čisto gotovo .volili ne bodo tis|ti, 1$ ga od blizu poznajo, itd. Ne vem, če je tisto noč sladko spal. Na Remšniku bolje cenimo dr. Karl Verstovšeka: to hočemo dokazati nai Antonovo. Šoštanj. Ko smo Imeli lansko leto volitve v državni zbor, je naš gospod župan KoŠan vsem svojim pristašem razdelil legitimacije in glasovnice, naših pa se je mnogo izpustilo; zato je tudi marsikateri paš pristaš izostal od volitve. Tudi letos bo najbrže tako, kajti liberalna stranka se ne bo VstraŠila nobenega sredstva, da doseže svoj cilj; to je že dosedaj dovolj pokazala. Ne bomo tako hitro pozabili shoda pri Raj-Šterju; precej že poznamo liberalce, da pa znajo tako tuliti lin zmerjati, Še nismo, vedeli, Nekaterim od navzočih Družmirčanov Še to ni bilo dosti, morali so tudi z liberalnim kandidatom v Zavodnje, Topolšico in PleŠivec, da tudi tam pokažejo, kaj zn^jo in nadomestijo domače poslušalce, Mi pa prosimo slavno u-redništvo „(Slovenskega Gospodarja ali pa ^Straže“, naj nam v eni prihodnjih številk priobči navodilo, kako se nam je ravnati, ako nam okoliški župan ne bo dostavil legitimacij. Obračamo se pa tem potom tudi javno na c. kr. okrajno glavarstvo v Slovenjgr^dcu s prošnjo, da nekaj ukrene, da se bodo voljilci vsi brez ovire mogli posluževati svoje volilne pravice! Šoštanj. Sklicujoč se na točko XIX. tiskovnega zakona se blagovoli v VaSem listu St. 21 od 26. maja 1911 natisjena dopisa pod obema naslovoma „Šoštanj prinesti v prihodnji četrtkovi številki 28 ravno na istem mesta in pod istim naslovom dobesedno sledeči popravek: 1. Ni res, da so šli na dr. Verstovškov shod pri Rajsterju njegovi nasprotniki pod mojim vodstvom. Res pa je, da se jaz za njegov shod nisem prav nič zanimal. 2. Ni res, da sem delal jaz in dragi pod mojim vodstvom med dr. Verstov-šekovim govorom medklice. Res pa je, da sem bil jaz med istim časom, ko je imel dr. Verstovšek shod pri Rajšterju, v cerkvi pri sv. maši in po maši doma in nikjer v bližni zborovanja. Priče na razpolago! Šoštanj, dne 28. majnika 1911. Miloš Tajnik, ačitelj. Legen. Smešnica v zadnji Številki „Narodnega Lista“ se nam je jako dopadla. Z navdušenjem vprašuje dopisnik, Če naj pustimo neumorno delavnega domačina Werdniga na cedilu, Mi ga kot takega ne poznamo; celi slovenjegraški okraj pozna Werdniga, kakšen človek da je. Zato smo ga vrgli iz okrajnega zastopa. Volilci iz vseh drugih okrajev, iz tega pač lahko uvidite, da nima Werdnig pri nas nobenega u-gleda. Zato bodemo v slovenjegraškem okraju volili vsi kandidata S, K, Z., dr. Karol Verstovšeka.. Rečica ob Savinji. V zadnjem „Nar. Listu“ št. 23 z dne 26. maja 1911 piše nekdo iz Dretje pri Gor-njemgsradu namišljen dopis, ki je poln neresnic in bi ravno tisto pogodil, kakor če bi ga iz Meksike naslovil. Vidi se pač, da to izvira iz Drettfe in dotični-ku voda že v grlo teče, tako da so mu možgani že docela zvodeneli. Razvidno ni ali hoče gospod dopisnik na zaupni shod dne 17. aprila ali volilni shod dne 7, majal 1911 reagirati. Zaupni shod se je vršil že pred sedmimi tedni v navzočnosti SO volilcev in je bil naš gospod dr, Karl Verstovšek z navdušenjem proglašen skupnim kandidatom, tako da še danes hribj in dol odmeva, Orglanja iz podružnice Brezje pri Mozirju ni nikdo slišal, ker ni bilo povoda in je vsaka beseda zlagana. Ker je protikandidati Johann Werdnig Še le v poznejši dobi kot novi komet najsto-pil, se ima v mislih mogoče veliki volilni shod z 280 navzočimi volilci v nedeljo dne 7. ma|ja 1911 zjutraj v prostorih' gospoda Franca Štiglica, na katerem sta občo veselost napravila dva voiilca flosarja zaradi 'dogodka na železnici Celje—Gorenje, kjer je gospod Podržan z rožnim vencem nastopal in javno mnenje fabricirah, ter nameraval na ta način že roženvensko pobožnost predčasno opravljali. Pustimo mu vsaj to veselje, ker v mesecu oktobru bo m/u ta neodkritost že sama od sebe prešla. Gospod dopisnik se je moral gotovo tudi že le pobožnosti nalezli, ko vidi zaradi znatne zgovornosti gospoda Antona Tiurnpeka kandidata gospoda dr. Karl Verstovšeka že celo v drugih, ja celo v devetih nebesih, kamor pač on nikdar prišel ne bo. Obžalujemo pobožne bralce )„Nar. Lista“, da morajo take dopise požirati, ki so podobni kometu brez repa, ter (jako slabo vplivajo na istinitost drugih dopisov. Glas trobente dne 13, junija razprši vse oblake in izMstri političen položaj v prilog S. K. Z. Živel gospod dr. Karol Verstovšek, naš prihodnji državni poslanec! Rečica ob Savinji. V nedeljp dne 28. majnika 1911 nudila je Rečica vsakemu gostu svoj duševni u-žitek z veseloigro „(Občinski tepček“, katero je priredilo naše izobraževalno društvo. Da ne posežemo preveč v osebnosti, izreče se skupna javna zahvala vsem igralcem, kmečkim vrlim sinovom, ki so skoraj prvikrat na odru pač jasno pokazali, kaj premore sa)mo-zavest in trdna volja, ter da je na Rečici mnogo res zdravih talentov,, ki silijo z vso silo na dan in javno kažejo, da v zdravem telesu Savinjčanov tudi zdrava duša prostor ima. Igra ima vse polno šaljivih nastopov, v katerih ulogah so se fantje kakor v domači hiši „ga pečjo“ znašli in njih kretanje bilo je neprisiljeno, kakor bi vsstk bil primoran to storiti, kar velele so mu izborne moči v osebah gospoda šepetaica m goepojia reditelja, katera prosimo njihov morebitni prosti čas še nadalje darovati v probujo in izobrazbo ukaželjne odrasle mladine s tem, da nam Še to leto več iger preskrbita. Znano nam je, da pri vajini ljubezni do naroda naša želja ne bode zaman, ker vkljub temu, da je delo za javnost in blagor bližnjemu dostikrat nehvaležna sestra, so vzvišeni smotri tisti sirenski glasovi, ki vse prebole in premagajo. 'Občna želja se izraža, da bi se nedeljska igra že meseca junija Še enkrat ponovila in dala sedaj doma podržafnim vsaj prihodnjič priliko k udeležbi, ker sedaj so bili itak vsi prostori v obširnem Prifslanovem kozolcu natlačeno polni, Gospod predsednik Fr. Pfeifer je omenjal v pozdravnem lepem govoru Častno u-deležbo iz Mozirja,, Nazar j a, Gorice, Sv. Frančiška, za kar jim je izrekel srčno zahvalo. Med in pri igri udarjali so tamburaši bratskega društva iz Mozirja neumorno, ter jim gre za utrudljivi, požrtvovalni po-set čast jn hVjäla. Originelno jo je pihnila posebna godba; na odru pod vodstvom za vse dobro vnetega gospoda Križeja. Mešani zbor rečiških pevcev zapel nam je marsikatero mično skladbo in tudi šaljiva po- Sta pridobila je splošno pozornost s tem. da je marsikateri V nemalo zadrego prišel, ko mu bo nagajivi dopisnik za Večno tajen ostal. Ker ima igra sama na sebi zelo poučno smer, poslovili smo se od mične Rečice, ki stoji vedno mirno in zvesto kakor skala v morju nasproti strastem drugod razburkanega valov-ja volilnih bojev, še le ob zajsvitu brezštevilnih zvezdnih’ skupin y nadi, da se kmalu zopet snidemo;, — .Glasovi iz občinstva. Kandidat Slovenske Kmečke zveze za volilni okraj Laško, Sevnica, Brežice je: Dr. Ivan Benkovič, deželni poslanec, Celje. Shodi v flr. Benkovičevem okraju. Brežice. Izobraževalno društvo je s pomočjo S. K. S. Z. priredilo na Binkošti velik ženski shod,. Obravnavalo se je o ženi ter vzgoji in napredku naroda, o novi društveni postavi ter o nalogah žene v javnem življenju. Govorili so g. Žebot kot odposlanec S. K. S, Z,, pod-podpredsednica Ztveze slovenskih deklet, gdč, Marija Drev iz Petrovč, kaplan Špindler ter članice brežiške „Bogomile“ in društveni tajnik Šetinc, Uspehi shoda so že zdaj lepi in se bodo še pokazali tem bolj v bodočnosti, - Na Črnem pri Brežicah se je vršil v nedeljo shod zaupnikov in agitatorjev S, K. Z. Govoril je g. Žebot iz Marioora ter domači g. kaplan. Eden izmed navzočih treh rudečkarjev, ki pa so smatrali to ime kot žaljivo, je hotel pobiti nekaj „neresnic“, pa se je grozno osmešil, ko je moral slišati, kako je od „Rdečega Prapora“ in od 40 shodov, na katerih je baje že bil, zapeljan, in da ne pozna najtemeljnejših naukov socialističnih voditeljev. — Razbor pri Zidanem mostu. Visoko vrh planin stoji Razbor. Tam se je zbralo na bipkoštno nedeljo ob 11, uri na prostem okrog cerkvice na stotine ljudi. Vršil se je volilni shod. Predsednikom shoda je bil izvoljen posestnik in vrl naš pristaš g. Jug. Župnik Ö. g. Časi je pobijal laži nasprotnikov o našem kandidatu, g, Žebot iz Maribora pa je govoril o gospodarskem programu. Kandidatura dr, Benkoviča je bila z velikim navdušenjem sprejeta. Nekaj socijev iz Zidanega mosta in .Trbovelj je hotelo motiti zborovanje, a so jo morali odku-riti. Dr, Benkovič bo dobil na Razboru ogromno večino glasov. — L o K a pri Zidanem mostu. Na binkošt-no nedeljo smo se zbrali možje in fantje po prv