Političen list za
narod.
ff« y«ltl preJenuiB	Za oelo leto predplačan 15 (Id., ta pol leta S rld., la četrt leta
i rld.. la en mesec 1 rid. 10 kr. f MmiBlitTMeiJi prejeman Telji: Za oelo leto 12 irld., la pol leta 6 fld.. za četrt leta I fU., sa en metec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 2U kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Matcinin* prejema »pravniitvo (adminiitracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2, II., 30
Kaznanlla (inieratlt se sprejemajo in veljik tristopna petit-vrsta; 8 kr., 6e se tiska enkrat ; 12 ki če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša
RokopUi te ne vračajo, nefrankovana pisma te ne sprejemajo.
VrednJStTo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
IihaJa T»ak dan, izviemši nedelje in praznike, ob »;,6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v srtidu 1. oktobra 1890.
Letnili XrVTlT.
Vabilo na naročbo._
S 1. oktobrom prične se nova naročba na zadnje četrtlelje
„SLOVENCA",
h kateri najuljudneje vabi
opravništvo.
H^" Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira.
Shod slovenskih poshincev.
I.
Jutri se snidejo v Ljubljani iz vseh slovenskih pokrajin državni in deželni poslanci, katerim se bodo pridružili, kakor Jujemo, tudi hrvatski zastopniki iz Istre, da sostavijo za bližnjo prihodnjost nekaic akcijski program, po katerem naj bi se v prvi vrsti državni poslanci potegovali za pravice našega naroda, katere nam naži narodni nasprotniki še vedno smešijo in krate z vsemi mogočimi sredstvi.
Vsi veljavnejši listi v Avstriji pečali so se s tem shodom, ;kar priča, da mu pripisujejo posebno politično važnost. Kar se nas tiče, le z veseljem pozdravljamo slovenske zastopnike v naši prestolnici, dasiravno ne moremo zamolčati, da je z ozirom na megleno in negotovo bližnjo bodočnost v notranji politiki avstrijski sedanji čas kolikor moči neugoden. Vsled tega od prvega shoda slovenskih poslancev ne pričakujemo posebnih vspehov za slovenski narod, vendar pa bode imel gotovo to dobro posledico, da se zastopniki iz raznih pokrajin spoznajo po mišljenju in kolikor mogoče zjedinijo vsaj o tem, kar mora slovenski narod po svojih zastop-
nikih najprvo zshtevati, da si zagotovi svoj obstanek iu nekako ogradi svoje meje. Posamezni poslanci bodo imeli priliko, da v pravi luči osvetle razmere v obmejnih pokrajinah, kar je v listih večkrat nemogoče.
Neugodne časovne razmere so Slovence razdelile v več pokrajin. Izvzemši Kranjsko v zadnjem času so v vseh ostalih pokrajinah Slovenci več ali manj izročeni milosti in nemilosti nasprotnih večin. Nemci in Lahi so do najnovejše dobe na Štajarskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu naravnost ' prezirali slovenske težnje in zadušili vsako svobod-I nejše gibanje slovenskega življa. Ker pa se je začel slovenski rod zavedati svojih državljanskih pravic, rasti je začel odpor z nasprotnih dveh stranij. Toda to ne sme motiti rodoljubov, da bi odložili orožje v pravičnem boju za svetinjo naroda, temveč mora jih le navduševati za vstrajnost in odločnost v zakonitih mejah.
Vsi slovenski listi brez izjeme pa so že nešte-vilnokrat naglašali ia naši poslanci na Dunaju ope-tovano naštevali vzroke, da za nas Slovence še približno ni izvršenj načelo jednakopravnosti, in to velja posebno za slovenski del Koroške. Jeden glavnih vzrokov je ta, da so Slovenci na Štajerskem in Koroškem takorekoč prikovani na večini, ki jim doslej niste nikdar hoteli biti pravični; v ostalih pokrajinah pa so Slovenci vsled raznoterih neugodnih razmer v odločilnih zborih in zastopih nasproti umetno sestavljenim večinam. Zato ni čudno, ampak popolnoma naravno, da so se že od 1.1848 čuli več ali manj pogosti glasovi o združenju razkosanega slovenskega ozemlja pod tem ali onim imenom.
Ne zakrivajmo si resnice, da je to združenje vseh Slovencev v jedno upravno celoto po človeškem računu še za dolgo bodočnost le idej al, s katerim se pač more časnikarstvo baviti ter oživljati vedno to idejo, a realni politiki morajo sicer imeti ta idejal pred očmi, vendar pa bodo gledali v prvi vrsti na
I to, da postavijo temelj temu, kar želimo kdaj do-I seči kot svoj namen na korist avstrijski državi in narodu našemu. Idealizma torej v časnikarstvu ne smemo nikdar pogrešati, brez tega ni navdušenja, ni veselja in poguma, a ne zvračajmo vse krivde na naše zastopnike v postavodajnih zborih, če se nam naš program ne zvršuje po naši želji, kakor si ga slikamo v lepi luči.
Tako se zadnji čas zopet glasneje pojavljajo glasovi o „2jedinjeni Sloveniji", „Iliriji", da celo o nekakem združenju jugoslovanskih pokrajin v upravno celoto. O tem hočemo svoje mnenje izraziti v prihodnji številki. Te vrstice pa danes končamo z odkritosrčno željo, da bi jutršnji shod slovenskih poslancev bil vsaj prvi korak do skupnega namena, prva etapa do idejala. V to svrho kličemo vsem zastopnikom slovenskega rodu ob Dravi, Savinji, Savi, Soči in Adriji, kakor tudi onim bratskega rodu iz kršne Istre: Srčuo pozdravljeni v slovenskem središču!
teniške naselbine na Rnskeni.
VIIL
Kar se tiče verozakonske propagande Nemcev na Ruskem, pokazali so ruski časopisi že lani v septembru na njen politični, za državo prav nevarni značaj, ki se pokazuje v takozvanej »štundi". Od tega časa so dobili tudi ostali, ki niso hoteli s početka to verjeti, ter so o tem dvojili in na vsak način izpričevali to propagando, čisto drugi pojem o nevarnosti te sekte; a še bolj so jih o tem prepričali pogosti dopisi v časopisih iz raznih ruskih krajev i juga in jugozapada, ker so že bolj potrdili nevarnost te nemško - štundistične propagande za državo. Kot primer bodemo naveli tukaj nekoliko takih glasov, iz katerih se vse to najbolj razvidi.
Časopis „Kijev. Slovo" javlja, da je kmetsko ljudstvo, kakor trdijo duhovniki, iz vasi Ploske pre-
LISTEK.
Radinje.
Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Ž.
(Dalje.)
Eliška je bila že nekoliko dnij pripravljena za odhod — zato ni trajala niti ura in bila je že gotova zasesti krotkega konja, katerega so privedli zd-njo z Radinj.
Ločitev od tete, opatinje in vseh sester bila je težka; ni mislila nikdar, da se bo ločila tako težko od tihih samostanskih prostorov in molčečih nun, ko bo hitela od tod k očetu. Tudi za-njo je poteklo mnogo, mnogo solz — saj je bila toliko let v samostanu.
Pred porto blagoslovila jo je še mati opatinja in položila ji roko na glavo: „Bog te ohrani, drago dete, bodi srečna! Pred porto ji je naredila še teta Fehcija križ na čelo, vrata so se odprla — zaprla — in deklica je bila najedenkrat v tujem svetu, oddaljenem od sveta, v katerem je toliko let živela.
V kratkem je letela četa jezdcev, njim na čelu vitez zraven vitke deklice proti domu. Joka rudeče dekličino oko je pogledalo večkrat proti tihemu samostanu. Tu je zazvenel zvonček s samostana z otožnim glasom. Deklica se je stresla, povzdignila roke in
vzdihnila: ^Sestra Bogomila, ki mi je bila najbolj dobra za tetko, umira!"
Obrnila se je, kakor bi se hotela vrniti. Ali oče je prijel njenega konja za uzdo in jo tolažil: „Upokoji se, odpravlja se v krasnejši kraj, kjer jo čaka bogato plačilo za vse dobrote, katere ti je skazala. Moli zil-njo in s tem jo najbolj zahvališ za vso ljubezen."
Deklica se je danes zgodaj ločila od težko bolne redovnice, ki jo je vedno tako zelo ljubila.
Deva je molila tiho, a oče je mislil: „Na ra-dostnej poti nas spremlja mrtvaški zvonec. Ne daj Bog, da bi bilo to znamenje bližajoče se nesreče." Ali takoj se je karal v duhu: „Kako si neumna, siva glava, kako babjeverna!"
Takoj se je zjasnil dekličin obraz, potolažen po molitvi. Zakaj bi se žalostila, ko je vendar pri očetu? Zakaj bi se žalostila, ko jasni, topli vzduh, čisto, modro nebo preganja iz duše stiske in bolesti.
Hitro leti deklica kakor prosta ptica pod jasnim nebom. Koliko mora prašati očeta — vse, vse mora izvedeti najedenkrat, kar je slišati milo njenemu srcu; vse, vse bi mu hotela povedati, kar čuti, kar je užilo, po čemur je hrepenelo njeno srce.
Tako se obseda cesta naglo. Že so izginile Dobrane, že jezdijo pod i^tenovicimi, že se bližajo gozdnati gori, na kateri se vspenja na vse strani vidni grad, kateri je videla tudi Eliška iz hotesev-
skega samostana. Že jih je sprejel gozd v svoje naročje.
Na robu lesa so se sošli z dvema jezdcema, katera sta prijezdila po široki cesti proti gradu. Bila sta to viteza z Ledkova, oče s sinom. Mladi vitez se je ustavil mej gostimi jelkami in je gledal z bistrim očesom mlado jezdkinjo, gledal jo dolgo, dolgo. Oče se je jedva ozrl. Cez nekaj časa ga je dohitel Bofek že na polji in je rekel: „V resnici je nenavadno krasna; angeljska prikazen!"
„No, no, sin, samo ne znori mi! Bilo bi vendar smešno, da bi se zaljubil v hčer glavnega mojega sovražnika, njega, ki je vzrok moje nesreče."
Mladenič je povesil glavo in stopal molče za očetom. Dekletova postava mu je mrgolela neprestano pred očmi, vselila se je v njegovem spominu — v njegovem srci.
S stolpa se je oglasila radostna troblja; grajski posli so prihiteli na dvorišče pogledat gospodarjevo hčer.
Oče in stara teta sta vedla Eliško v sobico, v kateri bo sedaj stanovala in v kateri je priskrbela skrbna teta vse, kar bi moglo biti hčerki milo.
O kako je srečna! O kako sladke sanje se spuščajo z nebes na angeljskih krilih v njeno čisto dušo, ko spi prvikrat doma — pri očetu.
(Dalje sUdi.)
stopilo iz .štunde" zopet ob prtvoslcvje. Ntrod trdi, da je bil zapeljan le po velikem obetanja denarja na prestop iz pravoslavj« na .štuado*. Pa nekateri 80 dobili res po petindvajset mbljev na rodovino kot neko podporo. Ko se pa sčasoma obetanja za-peljivcev niso spolnila ter jim niso več denarjev da^ jali, prestopili so zopet na pravoslavje. »Njihovi za-peljivci so izmislili brezmiselno bajko, katero so razširili med rnski narod, da se bodo veleposestnikom odvzela zemljišča ter razdelila med selske štundiste, in da je to ustanovljeno že I. 1888., ali da se ne daje v javnost."
Tako so ,Mosk. Ved." prinesle dopis iz Kijeva, v katerem se razjašnjuje, kako se v poslednjih letih prav hitro razširja ,štunda" med selskim narodom jugozapadnega kraja. Vsako letu se silno množi število štundistov, a borba proti ,štundi" postaja vedno težja. »Štundo" so prinesli v jugozapadni kraj tuji naseljenci ter se je tukaj ukoreninila posebno vplivom nemških pastorjev, ki na vsak način hočejo, da dokažejo prednost luteranske vere pred pravoslavno.
Odeski časopisi so priobčili na početku meseca novembra preteklega leta vest, da se v jekaterino-slavski guberniji v zadnjem času silno širijo razne sekte. Mistični bajeslovci imajo mnogo svojih privržencev v mnogih okrožjih te gubernije, a posebno T uovomoskovskem in pavlogradskem okrožju. V drugih okrožjih se nahajajo zopet privrženci drngih sekt, kot ,baptisti" in „štundisti". Razlog temu pojavu, kakor pravijo odeski časopisi, leži v tem, ker je ognjišče sedanjega baptizma — okrožje je-kateriuoslavsko — metropola nemških naselbin Har-tiko in Kičkas, odkoder se ta sekta širi po meno-nitskih kolonijah in po ruskih vaseh. nStunda" pa ima svoje pravo gnezdo v herzonski guberuiji, odkoder se širi v sosedna okrožja kijevske, volinske in jekaterinoslavske gnbernije.
Gosp. Korčinskij, ki je prošlega leta preživel nekoliko tednov med kijevskimi .štundisti", svedoči v »Kijev. Slovu", da se pri njih opaža, kako se »vkupno trudijo, da se oddelijo od ostalih Rusov". Oni smatrajo po besedah tega dopisnika sebe za čisto drugo, različno narodnost. „Mi smo bili Malo-rusi", pravijo oni, a sedaj smo ,štunda', „zdaj smo samostalni, vse imamo svoje, a ž njimi (t. j. z Malorusi) nimamo nič vzajemnega. Nemci so naši pobratimi, oni so naši prijatelji."
Nekateri so smatrali „štuudo" za poseben pojav ukrajinofilstva, omenja gosp. Korčinskij, pa zatorej so ukrajinofili tudi želeli »štundo", ali, ako stvar resnobno vzamemo, je to gotova prevara.
Dovolj je že to, ko vemo, da štundisti vse prezirajo, kar je narodnega maloruskega: čut, običaji, način življenja, pismo, dapač tudi jezik se v ustih pravih štundistov preljeva, ter se spreminja v neko čudno zmes maloruskega, nemškega, poljskega in deloma tudi ruskega literarnega jezika. Narodne umotvorine smatrajo za nekaj nižjega, pa so jih zato zavrgli. Po vaseh, kjer živ4 »štundisti", ne razlega se nikdar ne en glas narodne pesme. Gostoljubje pri »štundistih" tudi zginja. Ta trditev in odtujevanje vzbuja po nekih mestih med pravoslavnimi Malorusi veliko nevoljo.
Ker hočejo »štundisti" uvesti neko posebno narodnost, ki bi mogla prijateljsko občiti samo z Nemci, ločijo se ostro od veliko-rnskih sekt, kar je dobro omenil gosp. Korčinskij. Velikoruski razkolnik, naj pripada on katerikoli sekti, ostane vedno popolni Rus; ali »štundist* se ne smatra nič več za Rusa, on je le »štunda", pobratim Nemcev.
V »Mosk. Ved." piše neki gospod H. K., da si stundistična nauka sestavlja tudi že neki znanstveni temelj, in da iziskuje v zgodovini tega kraja za sebe dokaze, kako bi mogla dokazati svojo avtentičnost bodisi že s stališča bogoslovne nauke, bodisi kot dedščina in zapis dedov, ki jim ga je od nekdaj posvetila zgodovina. Neke prav ugledne osobe štundistov v južnih krajih gubernije so objavile, da poglavito one drž4 in varujejo vero svojih prednikov, da je samo njihova vera čista, prava pravoslavna vera, za katero so se vojskovali njihovi dedovi in pradedje s Poljaki in Židi. Ta naša vera, katero zdaj imenujemo »štundo", je naša »dedščina", a vam so vero predelali: .mi smo pravoslavni, a ne vi", pravijo oni pravoslavnim. Pri tem se oni pozivajo oa to, da imajo oni .dedovske" (t. j. starodavne) knjige, katere so zd-nje ohranili neki »dobri ljudje", pa da so se vse to naučili poglavito iz teh starih knjig. K temu dodaje dopisnik, da je tema
poglarito povod prevar% io. brezvestna zloporaba ne-omikanosti prostega naro^.
Kakšne pa so te knjige in od kod so naenkrat prišle? — To je doadaj še temno vprašanje, katero nam je pa vendar deloma razjasnil v znamenitem dopisa v »Mosk. Ved." g. Balabuha iz Simferopois, po katerem je tavriški in simferopoljski škof Mar-tinjan sprejel od učitelja K. temeljito spomenico s priloženim ruskim katekizmom luteranske veroizpovedi, kjer se nahaja celi red hudih napadov na pravoslavno vero. Ta ačitelj piše v tej svojej spomenici: »Luteranski pastorji v južni Rusiji so dolžni širiti rečeno knjigo, katera obsega toliko krivic in navlaščnega izopačenja božje besede. Predgovor te knjige pravi, da je knjiga izdana za osobe luteranske veroizpovedi in pod tem imenom dohaja ona v roke ruskega kmeta, ki zna brati in se na tak način brez zapreke lahko npozna z vero Lutrovo. Nemci te knjige ne rabijo kot pomočno nčevno knjigo zavoljo tega, ker se veronauk po vseh luteranskih šolah, kakor tudi po drugih nemških učiliščih predava v nemškem jeziku. Pa vendar je ta knjiga razširjena po celem Krimu, a morda tudi dalje, med kmečkim prebivalstvom nemškim iu ruskim. Gosp. Balabuha se je čisto pravično razsrdil nad to knjigo, pa da ne žali čudorednega čuvstva čitatelja, bal se je navesti napadajoče citate iz te knjige, spomenivši samo, da se v njej posmehujejo pobožnemu ruskemu narodu, pravoslavna vera se nazivlje tamkaj »mrtva", a luteranska »blagoslovljena" itd., pravoslavne cerkve v Mali Aziji in na Grškem so neverniki zato porušili, ker je vera njih veroizpo-vednikov bila »mrtva". Ali spisatelj te knjige je posvedočil svoje neznantno poznanje pravoslavne cerkve s citatom, da je „celo iztočno krščanstvo priznalo nad seboj moč patrijarha carjigrajskega", ki se pogaja z rimskim papežem za edinost. Ne prihajajo li tudi iz tega izvora .knjige starodavne" kijev-skih štundistov?
Družbe sv. Cirila in illetoda
redna V. velika skupščina v Ljubljani dne 24. septembra 1890.
(Dalje.)	!
4. Vodstvo kakor tudi slavna načelništva naših ^ podružnic skušajo, kako težko je ohraniti priproste — ] pa včasih tudi inteligentne — ljudi pri družbi, ka- ' tera vedno le pobira prispevke in trka ter naklada narodni davek, a jim ne vrne nikakega osebnega | darii. A čč. skupščinarji, vodstvo se tudi v tem | oziru lehko opraviči ter pokaže vspehe in sad, ki ga je rodil težko prisluženi, pa družbi darovani uovčič bornega slovenskega težaka. To so:
Družbini zavodi.
a) Zabavišče ali otroški vrtec vCelji. O ustanovitvi in premembah pri tem zavodu poročali smo že prejšnja leta. čč. družbeniki se lehko informirajo v zadnjih »Vestnikih". Ta zavod je vodstvo proti primerni odškodnini izročilo v popolno oskrbovanje čč. šolskim sestram, ki so naše gore list, ki čutijo z nami, ki razumevajo pravične slovenske potrebe. Vodstvo je prepričano, da je za krščansko in slovensko vzgojo ondotne naše mladine tako najbolje preskrbljeno v mestu, ki se bo s časoma prepričalo, kako miren iu kako plemenit umeva biti Slovenec. V tem zavodu se vzgaja tudi naraščaj za ondotno slovensko dekliško šolo, ki je prava trdnjava za okolico — a tudi sploh za južni Štajer — kajti od ondot bodo izhajale prihodnje dobre krščanske — pa tudi zavedne slovenske matere, kojih vse prihodnje nastopanje bode pritrditev pesnikovemu bodrilu: »Biti slovenske krvi, bodi Slovenki ponos". (Dobro!) Po najnovejših poročilih zahaja v to zabavišče krog 70 otrok. Vrtnarica je č. sestra Vincencija Lah pod vodstvom častne predstojnice sestre P ur g a j.
Zabavišče pri sv. Jakobu v Trstu. Naši prečastni skupščinarji tržaški ved6, v kako žalostnem položaji so slovenski otroci v mestu in v obližju, katerih roditelji so od jutra do večera z doma, v tovarni ali trgu itd., da si kot težaki prislužijo svoj vžitek. To deco zbrati krog domačega ognjišča ter jo vzgajati v krščansko-slovenskem duhu je namen tega zavoda. Vpisanih v njem je bilo 74 otr6k. nekako polovico dečkov in polovico deklic. Zaradi bolezni „influenee" jih je nekaj malega izostalo. Izvrstne vspehe je dosegla vrtnarica-voditeljica Justina Michelli, katerej je vodstvo ob njenem izstopu iz službe poslalo zahvalno pismo ter jo kot voditeljico prosilo še nadaljne požrtvovalnosti. Novoimenovana
vrtnarica je Antonija Nadi i še k. Ta javodje seme-Bišče za
c)	Slovensko osnovno šolo pri a*. Jakobu v Trstu. To smo Solno leto 1889/90 mširili v dvorazrednico po »učnem načrtu za Primorje". Vpisanih je bilo v L razred 82 otrdk, v II. pa 64, torej vkup 146. Poučevali so: verouk -Bernard Sever, mestni kapelan pri sv. Jakobu, učitelj iu voditelj šoli Mihael Kamuščič in učiteljica Josipina D e 1 k i n.
Meseca junija obiskal je oba razreda c. kr. šolski nadzornik H. Zavagna ter so izrazil povoljno o napredku. Sklepna preskušnja se je dobro obnesla ; z vspehom te šole smo zadovoljni. Ravno zdaj ob pričetku šol odprli smo za šolsko leto 1890/91 IIL razred in učiteljem imenovali Ivana Kiferle. To vam je, častna gospdda, v Trstu jedina slovenska šola, dasi biva ondi morda toliko Slovencev, kakor v naši prestolnici ljubljanski.
d)	Kot nov zavod je prirastel lansko leto otroški vrtec vRojanu. Razmere so nanesle, da smo morali osnovati za našo mladino tii na prav primernem in lepem kraju slovensko zabavišče. Po mnogih zaprekah je načelništvo na Greti odprlo ta zavod na imendan Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete s slovesno božjo službo. Oglasilo se je toliko otr&k, da jih zbog prepičlega prostora niso mogli vseh sprejeti. Obiskavalo ga je redno 53 otrok. Vrtnarica je gospica Irma Fabiaui. Z vspehom je bilo ondotno načelništvo zadovoljno.
e)	V Gorici se Slovencem, a le vsled lastnih naporov, v šolskem oziru nekoliko boljše godi kakor v Trstu. Da se prepreči raznarodovanje ondotnih otrok, ustanovljen je otroški vrtec v Pevmi blizu Sočinega mosta. Tako se je otelo krog 40 slovenskih otrok. Vrtnarica je Karolina Lašič. Goriško načelništvo je pohvalilo ta zavod.
f)	Isti namen je v življenje poklical: otroški vrtec v Podgori. Rodoljubnemu županstvu on-dotnemu zvesto na strani stoji naša družba. Krog 70 otrok se lepo vzgaja v materinem jeziku. Z vspehom so rodoljubi zadovoljni.
In zdaj, slavna skupščina, soštejemo li vso to deco, ki zahaja v šolske zavode družbe sv. Cirila iu Metoda, dobimo lepo število več kot 400 otrok, ki upamo, bodo ohranjeni svoji slovenski narodnosti; brez nas bi bili najbrž izgubljeni. In če bi potem vprašal družbenika, ki sam za svojo osebo sicer ni ničesa prejel od družbe, ko bi ga v duhu postavil v sredo te nežne mladine — polne življenja, vedoželjnosti in veselja — da-li zdaj vidi sad darovanih svojih novčičev — — prepričan sem, da se mu razvedri lice in da si radostno odtrga še od svojega zaslužka ter imetja in to položi na altar domovinski; v njegovem srcu pa bo odmevala beseda Kristusova: »Kar ste storili kateremu najmanjših mojib bratov, to ste meni storili". In to je najlepša plača za vernega kristijana. (Odobravanje.)	(Dalje sledi.^
Politični preg-led.
v Ljubljani, 1. oktobra. Notranfe dežele.
Pohod nemškega cesarja na avstrijskem dvoru časniki razpravljajo raznovrstno po svojem stališči; posebne važnosti mu ne pripisujejo, ker je nemški cesar že v pregovoru, da je vedno na potovanji. Gotovo pa bodo Ultra-nemci dunajski porabili to priliko, da bodo Dunaj pokazali sosednemu vladarju v pristno nemški podobi, sebe pa v polno-nemški zvestobi.
Hrvatski deielni »bor snide se po časni-ških poročilih dne 12. oktobra. Zopet bo imel hrvatski ban priliko kazati svojo ljubezen do Hrvatske in ne-zavisni zastopniki naroda bodo zopet svetu kazali krivice, ki se gode Hrvatom vkljub vsem jim po pogodbi zagotovljenim pravicam.
NemSki deielni poslanci na Češkem imajo dne 10. oktobra svoj posvetovalni shod, ter hočejo nabrositi orožje, s katerim bodo skušali še bolj Čehe razdvojiti, vzlasti plemstvo ločiti od naroda in vreči Taaffejevo vlado.
Trgovinsko politiko avstro-ogrsko je v pomenljivem govoru pred svojimi volilci kritikoval in odločno obsajal dr. Pattai na Dunaju; vzlasti je povdarjal, da avstrijsko trgovino vodijo Ogri in Nemci na veliko škodo avstrijskih trgovinskih razmer. Železnice Ogri tako snujejo, da teži vsa trgovina na ogrsko stran in to v toliki meri in tako drzno, kakor da bi bila Avstrija Ogrom tuja dežela. Trgovinske pogodbe mej Avstrijo in Ogrsko so le enostranske, ker jih Avstrija spolnuje, Ogrska pa vživa polno izrednih koncesij. Sedaj nameravajo Ogri avstrijski trgovini zapreti pot ua vzhod iu pro-
met IZ Galicije pospeševati po ogrskih progah čez Sedmograško t Bakarest in Odeso. V Prusiji izde-iano blago se ceneje izvaža po ogrskih železnicah nego naše v Avstriji dogotovljeno. To je pač skrajna breztaktnost in nelojalnost Ogrov do Avstrije. In pri vsem tem vendar avstrijski trgovinski minister napiva v ogrskem jezikn ogrskemu ministru za trgovino. — Ta govor nam pojašnjuje žalostne nasledke dualizma vzlasti v trgovinskem oziru, vidi se pa, da so pri tem delali račun brez krčmarja, ker hoteč z dualizmom oškodovati Slovane, škodovali so celokupni Avstriji.
Odbor arbako narodnega kongresa sošel se je 29. sept. v posvet, da se dogovori ob oskrbovanju cerkvenih fondov in v ta namen, da pripravi predloge, ki se imajo ob svojem času predložiti cerkvenemu zboru. — Z»l, da je samostojnost srbsko-uarodne razkolne cerkve le na papirji; tudi tukaj imajo Madjari vso oblast v svojih rokah; patrijarh iu škotje so imenovani, žive in delujejo večinoma le po milosti — madjarski; one neodvisnosti, kakor jo razodeva katoliška cerkev, bi zaman iskali pri razKolni, ki se je odcepila od svoje matere, a mora zato služiti svoji mačehi.
Tnai^e driare.
Bolgarija. Poročalo se je že listom o bivanji vojvode Leuchtenberškega v Carjigradu. Ker je najprvo list »Times" zatrobil v svet, da je vzbudil ta obisk ruskega vojvode v Bolgariji veliko nejevoljo, oglasila se je »Svoboda" ter pravi: »Bolgarsko ljudstvo se ne zanima za take ljudi ter noče ničesa vedeti o njihovem potovanji. Bolgarija ima svojega kneza, kateremu je ljudstvo udano in za katerega hoče žrtvovati vse, da bi mu utrdilo njegov prestol. Bolgarija ne potrebuje nobenega kandidata več, in mi se čisto nič ne vznemirjamo, če se govori o ruskih kandidatih, temveč taka poročila se nam zde smešoa in bijejo na naša ušesa kakor ironija". Vsaj bi bilo tudi dovolj nespametno, če bi vsak obisk ruskih »kandidatov" v Carjigradu vzbujal nejevoljo v bolgarskih politiških krogih ter jih vznemirjal.
Busija. Kakor se poroča iz Peterburga, namerava ruska vlada pon)nožiti mejno stražo ob avstrijski meji. Ta naredba pa ne bode imela druzega pomena, kakor da se kolikor mogoče omeji trgovina s prepovedano robo. Dobro bi bilo, da bi storila ruska vlada isti korak tudi ob kavkaški meji. Ruska mejna straža ima, kakor utegne znano biti, popolnoma vojaško organizacijo.
Nemiiia. »Reichsanzeiger" poroča: Za prihodnjo organizacijo vzhodno-afriškega obrežja se nabira potrebno gradivo v državni upravi, da se bode mogel predložiti državnemu zboru takoj popoln načrt vseh podrobnostij in pojedinostij. Cesarski guverner kamerunski, baron Soden, pojde te dni v vzhodno Afriko, da bo poizvedel, kaka bo prihodnja notranja uprava in kako bodo vravnane razmere sodnje oblasti na imenovanem obrežji. — Socijalistiški »Berliner Volksblatt" piše, da bode od 1. okt. naprej Liebknecht pri vredništvu imenovanega lista. — Mnenje nekaterih hstov, da bode Lesczjnski Verdjjev naslednik, t. j. nemški vojni minister, zavrača »Nordd. Allg. Zeitung" ter pravi, da bo dosegel to častno službo bržkone general Kaltenborn.
Italija. Poročalo se je že o pogovoru, katerega je imel dopisovalec listu »Figaro" s Crispi-jem. Listi prinašajo naslednje podrobnosti omenjenega pogovora: »Če bi hotela Nemčija Francijo napasti, bi jaz kolikor mogoče to zabranjeval, toda Nemčija noče napasti Francije. Trodržavna zveza poteče že 1892. 1., pa ni čuti še nikakih glasov, da bi se ponovila. Toda kateri državnik bi si iskal zaveznikov za dve leti naprej? Ali je mogoče vedeti, kdo bode v dveh letih naš prijatelj ali sovražnik?" — Dokler je vodil še knez Bismarck usode evropskih narodov, videti je bila trodržavna zveza, katero je bil splel knez Bismarck s svojo železno roko, dokaj močna in zanesljiva. Ko je pa odstopil Bismarck iz nemške državne službe, ko je izgubil svojo moč in veljavo, oslabel je tudi njegov trabant Crispi. Ni mu več mnogo do trodržavne zveze, temveč najrajši bi se zvezal s Francijo.
Francija. Minister zunanjih zadev, Ribot, imel je dne 29. septembra pri svojih volilcih v St. Omeru govor, katerega jedro se glasi blizo tako le: Francija si je v svesti svoje moči in je po vsej pravici ponosna na njo; vender pa hoče mirovati. Vnanje države pripoznavajo sedanjo francosko vUdo za močno in trajno. Koncem svojega ogovora je opomnil Ribot, da bode vlada kmalu vložila postavni načrt, da se opuste st.-omerske trdnjave. — »Figaro" omenja pogovor, katerega je imel neki francoski časnikar s Crispijem v Neapolu. — Crispi skuša prav spretno, da bi zadobil Italiji naklonjenost Francije. Svoj govor je zaključil Crispi, da sa trodržavna zveza ne bode ponovila; zakaj noben državnik ne misli na to. — Vsled uradnih poročil provzročila je škode povodenj na Francoskem do 150 milijonov frankov in 100 l|udij je že žrtva neukroče-nemu elementu.
Švica. Zavezni svet poroča o vspehih spo-razumljive konference dn4 27. septembra v Tes'nu naslednje: Ker so konservativci zahtevali, da se osnuje poprejšnja vlada kot conditio sine qua non, ni-o se spustili na obravnavo. Zastopniki obeh strank pa so soglasno pripoznali, da je treba iskati
glavni vzrok tesinskim nemirom v pomanjkljivem 1 volilnem zistemu, kateri ovira Uberalni stranki dostojni zastop v včhkem svetu. Tako poročila.
Portugal. Kakor zagotavljajo najnovejša lisa-bonska poročila, ui se upanje na sporazumljenje mej Anglijo in Portugalom čisto nič izboljšalo in tudi se ni nadejati, da bo sedanja vlada v tem oziru srečnejša, kakor je bila poprejšnja. Pa kako tudi, ko je tako nasprotovanje v vseh slojevih portugalskega prebivalstva do Angležev. Dokler se ne preosnuje angleško-portugalska pogodba, da bo vsaj deloma ugajala portugalskega prebivalstva želji, ni se nadejati notranjega miru in zadovoljnosti. Protivladno gibanje je z izgredi zadnji čas na dnevnem redu. Tako se poroča iz Lisabone dn6 29. septembra, da se je zbralo po noči po lisabonskih ulicah obilo množice, katera je kričala: Doli z izdajalci!
Turčija. Iz Carjigrada se poroča listom 28. septembra: Neki mlad Armenec je ustrelil danes na mašnika armenske škofijske cerkve v Kumpaku, ker je ostro obsojal zadnje nemire armenskih rogo viležev na svetem mestu. Toda zločinec ni zadel svojega cilja in, žal, uhitel postavni roki. — Carij-grajska poročila pobijajo poročilo lista »Times", da je bil Masa bey odposlan v Medino. Maso so pred šestimi tedni upravnim potom prognali v Medino v pregnanstvo, toda potoma je ušel postavni roki, katera ga je pa zopet kmalu v svojo oblast dobila. Zdaj je v zaporu v Jildic-palači, kjer je pod ostro stražo.
Lzvimi dopisi.
z Dunaja, 29. septembra. Jupiter Pluvius zapustil uas je minoli teden in prikazali so se nam prav prijazni jesenski dnevi. Neki angleški astronom trdi, da bode ta jesen enaka 1. 1834., katerega leta je vinska trta drugič poganjala. Res, da sem videl sedaj v »Pratru" tu in tam divji kostanj v cvetju.
Dunajčanje se silno trudijo nemškega cesarja slovesno sprejeti. Magistratni svet dovolil je 50 tisočakov za olepšavo. Pot od kolodvora severne železnice po cesti čez Ring do dvorane je podobna morskemu obrežju z vsakovrstnimi barkami v zastavah. Po »Pratru* je cesta enaka drevoredu, kajti stebri na vsacih 10 korakov prepreženi so z zastavicami različnih barv. Slavoloki po Ringu nosijo večjidel pruske grbe.
Cesar Viljem II. zapustil bode dne 30. t. m. Pomorje ter stopil čez mejo pozno v noči s posebnim vlakom. Vodstvo severne železnice odposlalo bode nekaj svojih uradnikov nemškemu cesarju nasproti do Prerave. Na postajah odpovedal je cesar vsakoršni sprejem.
Na Dunaj pride dn^ 1. oktobra okoli 9. ure. Na severnem kolodvoru čakali ga bodo naš svetli cesar na čelu vseh naših nadvojvod izvzemši nadvojvodo Karola Ludevika, kateri bode pričakoval namesto našega cesarja kralja saksonskega ravno isti dan na severno-zahodnem kolodvoru.
Nemškega cesarja pričakovala bode tudi častna stotnija huzarskega polka z zastavo in del pešpolka Friderik Viljem št. 50 en parade z zastavo in godbo.
Tritisoč dunajskih veteranov bode delalo špalir z redarji. Po cesarski naredbi bodo hiše olepšane samo z avstrijsko-ogerskimi zastavami, kakor tudi z nemško-pruskimi deželnimi zastavami (črno-belo-rudeče, črno-bele), deželnimi barvami avstrijsko-ogerskimi (modro-rumene, belo-zelene) in dunajskimi mestnimi (rudeče-bele).
Dunajska policija si neutrudno prizadeva odstraniti vse, kar bi morda mir kalilo ob prihodu nemškega cesarja.
V »Pratru" so našli minoli teden umorjenega krošnjarja Navratila, a od tistega časa se boj^ Dunajčanje čez »Prater* po noči brez revolverja. Polovica razstavljalcev, ki zapuste ob 10. uri rotundo, vzelo je orožne liste.	Rožanski.
Dnevne novice.
(Od odbora sa slavnostni večer) na čast sestanka slovenskih poslancev smo dobili naslednji dopis: P. n. občinstvu, ki bi se rado vdeležilo jutršnjega slavnostnega večera v čitalnici, nikakor ne bode moči ugoditi, kakor bi želel odbor. Pretesna je slavnostna dvorana za to. Računati je v prvi vrsti z gosti, potem z zastopi in deputacijami narodnih društev, s pevci in reditelji, katerim je bilo prihraniti vsem prostore. Na ta način ostane le pičlo število vstopnic za širše občinstvo. Zategadelj je želeti, da bi vsakdo, ki iz raznih naslovov morda dobi več kot jedno vstopnico, oddal ostalo svojemu narodnemu znancu. Kolikor ostane vstopnic, dobiti
jib bode jutri dopoldne pri odborovem načelniku gosp. dr. D. Majaron u.
(Slavnostni večer v čitalnici.) Vsa narodna društva ljubljanska so dobila od slavnostnega odbora naslednji poziv: Dne 2. oktobra t. 1. bode na čast slovenskim poslancem o njih sostanku v Ljubljani slavnostni večer v čitalniški dvorani in želeti je, da se ga vdeleži vsa narodna ljubljanska društva. Zaradi pretesnega slavnostnega prostora ni moči vabiti društva, da bi prišla polnoštevilno, pač pa Vas slavnostni odbor uljudno prosi, da bi izvolili odposlati Svoja zastopnika. Prilagam Vam v to ime dve vstopnici z opomnjo, da je za slavno deputacijo vže pripravljen prostor.
(Vspored slavnostnega večera), ki ga prirede narodna društva ljubljanska na čast slovenskim poslancem. Petje: 1. Winter: »Slavska domovina".— 2. Nedved: »Pozdrav Bledu", moški zbor z bariton-samospevom (g. Pucihar). — 3. F. S. Vilhar: »Naša zvezda", moški zbor s tenor-samospevom (g. Pribil).
—	4. Hajdrih: »Jadransko morje". — Godba: 1. »Koračnica". — 2. Kock: Overtura k opereti: »Se-režan". — 3. Gieisner: »Friedeuspalmen", valček.
' — 4. Emerschitsch: »Slovanske varijacije", solo za I krilni rog. — 5. Komotschar: »Ich liebe dich", polka fran^. — 6. Komziik: »Ceh a Nemec", veliki pot-pouri. — 7. Auber: Overtura k operi: »Der erste Gliickstag". — 8. Ivanovici: »Meteor", valček. — 9. Millocker: Odlomki iz operete: »DerViceadmiral".
—	10. Kaulich: »Par force", polka hitra.
j (Bogoslovne Sole) v Ljubljani so se danes pričele z duhovnimi vajami. Je pa bogoslovcev v če-^ trtem letu 26, v tretjem 25, v drugem 24, v prvem 25, vseh torej 100. Razven teh ima ljubljanska I škofija tri bogoslovce v Rimu, in enega (Pečjaka) v Inomostu, kamor je šel bogoslovne študije nadaljevat.
(Mestna hranilnica ljubljanska) Meseca septembra vložilo je 265 strank v mestno hranilnico ljubljansko 91.669 gld. 76 kr., vzdignilo pa 193 strank 70.097 gld. 23 kr. j (Imenovanje.) Ministerijalni podtajnik v notranjem ministerstvu Henrik grof Attems je ime-j novan za okr. glavarja na Štajarskem. I (Nov vozni red) prične se danes na Rudolfovi državni železnici. Z današnjim dnem bodo prihajali ' vlaki na južni kolodvor ob 7. uri 13. m. zjutraj, 4. uri 52 m. popoldne in 9. uri 45 m. zvečer; odhod IZ Ljubljane: ob 6. uri 45 m. zjutraj, 11 uri 1 42 m. predpoldnem in 4. uri 25 m. popoldne.
(Železnica Divača • Loka - Celovec.) Gorenje-avstrijski deželni odbor se je izreke! za železnico Divača-Loka Celovec v smislu sklepov dnč 28. jul. v Celovcu zbrane enkete.
(Poročil) se je g. Franc Murnik, c. kr. stotnik v pokoji, z gospico Justino Koširjevo iz Ljubljane.
(Hranilno in posojilno društvo v Ftnji) imelo je septembra meseca t. 1. dohodkov 33.538 gld. j 83 kr.; izdatkov pa 30.905 gld. 41 kr., in gotovina j koncem meseca 2633 gld. 42 kr.; promet znaša : tedaj 67.077 gld. 66 kr. Mej dohodki: Vrnena po-' sojila 8803 gld. 41 kr., vplačane vloge 11.537 gld. , 55 kr., vplačane obresti dolžnikov 1659 gld. 38 kr.; I vplačani opravni deleži 442 gld., vstopnina 78 gld. itd. Mej izdatki: Dana posojila 18.797 gld., vzdig-nene vloge 10.586 (;ld. 50 kr., izplačane obresti vlog 205 gld. 81 kr., upravni troški 109 gld. 10 kr., naloženo pri drugih zavodih 1000 gld, izplačani deleži 77 gld., izplačana dividenda 98 gld. 6 kr. itd. Novih udov pristopilo je septembra t. 1. 39.
(Najden zaklad.) Kakor se poroča »Laib. Ztg," iz Kamnika, našli so delavci v ponedeljek pri gradnji kamniške železnice na nekdaj Metonovem zemljišču v lončeni posodi 29 srebrnjakov in 27 manjših srebrnih denarjev. Zaklad so poslali kamniškema i okr. glavarstvu.
(V graški deielni razstavi,) VII. skupina: »Higijeua in zdravstvo", izložilo je tudi c. kr. 8. korno poveljuištvo jako važno stensko tabelo glede na kozovo epidemijo v Ljubljani I. 1887.—1888. Ta tabela pojašnjuje, da je v dobi osepnic zbolelo v Ljubljaui 6 odstotkov ljubljanskih civilnih prebivalcev in da je od teh 24*6 odstotkov umrlo xa osepnicami; vojakov je sicer tudi ibolelo 3 odst., dasi so bile vsem stavljene znova koze, a umrl pa. niti jeden vojak ni od ljubljanske posadke!
(Pozor na agente za izseljence!) Okrajna glavarstva svare v svojih uradnih listih pred agenti, ki zapeljujejo ljud, da «e seli t Ameriko. Imenujejo se zlasti ti-le dobrotniki ljudstva: Ljud. 'VVielieh n^
Dunaji, D. Schick in Rosenbaum v Pragi, Avgust , Langer v Berolinu, Th. Langer in Jos. Pastor v Hamburgu, F. Missler, C. L Baedeker, Ed. lehon in Albin Sokol na Dunaji. Komur so bili doposlani prospekti, v katerih se priporoča izseljevanje, izroči naj jih najbližjemu e. kr. okr. glavarstvu.
Raznoterosti.
—	Povodenj na Francoskem Dočim imamo mi na Kranjskem letošnje leto strašno sušo, prihajajo zadnji čas iz Francije poročila o strašni povodnji, ki je zadela posebno južne ob reki Ro-danu ležeče pokrajine. Kakor se poroča iz Pariza .Kreuzztg.", napravila je silna povodenj na južnem Francoskem za 50 do 60 milijonov škode. Mej drugim je žrtva naraslih francoskih rek tudi 40 Ijudij. Po vsej deželi se nabirajo milodari za nesrečne poplavljence.
—	Londonski Eiffiov stolp. Priprave za E ffiov stolp v Londonu se vže vrše. Delo samo se bo pričelo prihodnje leto in bo dovršeno v kakih osemnajstih mesecih.
—	Velika dvorana. V Londonu nameravajo sozidati tako imenovani ljudski tempelj, v katerem bode imelo baje 100.000 Ijudij prostora, da se bodo posvetovali o predmetih javnih interesov.
Teles;ranii.
Dunaj, 1. oktobra. Vsi listi brez razločka pozdravljajo z največjim navdušenjem obisk nemškega cesarja. „Fremdenblatt'' omenja izredne vrline cesarja Viljema, jjov-darja neomajano zvezo obeh držav ter pravi, da je zveza z Nemčijo v dobro vsem narodom. „Neue Freie Pi'esse piše: Navdušenje Dunaja bode odmev napitnic! povodom šle-zijskih vaj in prevod v ljudski jezik. „Vuter-land" piše, da bode prijateljska zveza med obema državama v zagotovilo evropskega miru. Uradni list je objavil imenovanje deželnega poslanca dr. Ervveina za deželnega glavarja Koroškega; njegov namestnik je pl. Hillinger.
Dunaj, 1. oktobra. Cesar Viljem pripeljal se je točno ob 8. uri 52 min. na kolodvor severne železnice; pričakovali so ga cesar, nadvojvode Albreht, Viljem in Kainer. Oba cesarja sta se objela in dvakrat jioljubila. Cesar Viljem je stisnil roke nadvojvodam in izrazil županu Prixu zahvalo za slovesni sprejem. Med mnogoštevilnim občinstvom sta se oba cesarja z nadvojvodami odpeljala na dvor. Saksonskega kralja je nadvojvoda Karol Ludovik v imenu cesarjevem pozdravil na kolodvoru severo-zapadne železnice. Oba sta se srčno objela, poljubila in odpeljala v Schon-bruiin. Pri vsprejemu nemškega cesarja so bili navzočni: korni poveljnik Schonfeld, di-vizijonar Hranilovie, ces. namestnik, policijski načelnik, župan; nemško veleposlaništvo, vojaški atašč Deines so so peljali nasproti do Gimserndoi-fa. Cesar, Albreht in Viljem so bili v pruskih uniformah. Nemški cesar je bil v uniformi avstrijskega huzarskega polka.
Med sviranjem pruske himne sta oba cesarja ogledala si častno stotnijo. Nemški cesar se je zahvalil za velike priprave in prosil, naj so to naznani prebivalstvu. Župan je odgovoril z izrazi ponosa in veselja dunajskega prebivalstva o navzočnosti svetlega gosta. Vladarja jo množica navdušeno povzdravljala. Vožnja po okrašenih ulicah je bil pravi slovesni sprevod. Cvetice so metali v odprti dvorni voz. Posebna slovesna je bila vožnja na mestu, kjer je bil zbran na treh velikih odrih cvet dunajske družbe, občinski zastop in corpoi-e. Tu je bilo nepopisno veselje, nemški cesar je salutoval posebno hvaležno proti odrom. Akoravno so le veteranci skrbeli za red, bil je povsod vzoren.
Dunaj, 1. oktobra. Pri zajutreku v Schon-brunnu so sedeli na desni Franca .ložefa nemški cesar in Leopold Bavarski, na levi saksonski kralj, nadvojvoda Karol Ljudevit, vsi v lovski obleki.
Dunaj, 1. oktobra. Ko je {irišel nemški cesar na carski dvor, obiskal je avstrijskega cesarja in na to nadvojvode. Ob IOV2 je obiskal nemški cesar nemško poslanstvo, kjer je ostal 2o minut. Tu se je kazal cesar prav veselega ter se pohvalno izrazil o leiiem dunajskem sprejemu. Na to je šel nemški cesar v kapucinsko cerkev ter je položil osebno na krsto cesarjeviča Kudolfa venec. Ko je odmolil, je rekel očetu gvardijanu, da je bila ta pot težavna. Potem je obiskal Kalnokyja ter se naposled vrnil v cesarski dvor, katerega je pa kmalu zapustil, da se je odpeljal v Schonbrunn med burnim navdušenjem mnogobrojne množico.
Budimpešta, 30. septembra. kornega poveljnika v Budimpešti je imenovan jiod-maršal knez Kudolf Lobkovic. Knez Lob- ^ kovic je od svojega bivanja v ogrskem glav- ' nem mestu kot poveljnik o. topničarslcoga polka v najboljšem spominu.	j
London, seiitembra. Aldennan Savory je imenovan soglasno za lord mavorja za prihodnje leto. — Poprejšnji guverner liel- ! golandskega otoka, ]}arkly. je umrl.
TIflis, 30. septembra. Veliki železiii.ški predor pri Surannn na transkavkaški železnici je bil včeraj slovesno odprt prometu.
Umrli ho:
v bolnišnici: 26. septembra. Izidor Repse, delavec, 25 let, jetika. -Marijeta Lukan, gostija, 81 let, vsled ostarelosti. —- Anton Hudovernik, pisar, 38 let, jetika.
VremeuHko nporočllo.
a « a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	« Z
opazovanja		zrmkomsrm T mm	toplomen po Caliljn			■gs s a c< a
30	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	740 8 740 0 740-6	•94 2 38 1 64	brezv. sl. jzapad n	megla jasno «	0 00
Srednja temperatura IB 5°, za 2 9° nad normalom
DiinRiMka borza.
(Telegrafično poročilo.) 1. oktobra.
Papirna renta .5% po 100 gl. (s 16% davk^) 8'J	gld.	- Kr.
Srebrna „ 5'., „ 100 „ „ 16% „ 88	„	45 ,
5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 106	,	4-5 ,
Papirna renta, davka prosta......101	„	25 ,
Akcije avstr.-ogerske banke...... 959	„	— „
Kreditne akcije .......... 307	„	50 ,
London.............112	„	3.-) ,
Francoski napoleond.........8	„	85' ,,
Cesarski cekini...........5	„	34 „
Nemške marke ......... 55	.,	07' ,,
Tržne cene v Ljubljani
dne 1. oktobra.
Pšenica, hktl.
Re/,
•lečmen, , Oves, , Ajda.
Pro.so. , Koruza, ,, Krompir, , Leča, „ Grah, Fižol. Maslo. .Mast,
Špeh svei.
Kl.|kr:
kgr.
(i 1 90 74 31 25 4|71 4'71 5 4 2 23 1011 10|-8
90 70 64
Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno , Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. . Telečie „ , . Svinjsko „ , . Koštrunovo „ , .
Pišanec.....
Golob .....
Seno. 100 kgr. . . Slama. , _ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka. „
Kl.lKrTl	
	70
_	80^'
—	2i
—	8 Ko
_	.DV 60
_	66
—	36
—	46
_	15,
1	3o
1	4.V
6	40
4	40
Hfrtje pekarije in prodaja noke.
r.«ojam si p. n. občinstvu in gospodom gostilničarjem naznanjati, da odprem dne 1. oktobra t. 1. v svojej hiši
Y Florijanskih ulicah št. 12 pekarijo in prodajo moke.
Prizadeval si bodem svojim p. n. naročnikom pn>tre"-i s fino pekarijo, s svežim belim in črnim kmhom na vagro in v strucah, z izvrstnim rienim kruhom itd. po najnižjih cenah. Na zahtevanje poiiljam kruh tudi na dom. — Ziijedno opozarjam častite gospodinje na svojo bogato zalogo vtakovMtne moke. Z odličnim spoštovanjem
(3-2)
Karol Žužek.
s flrmo priporoča
KT. TISK RNg
v Ljubljan.
Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878.
Klavirji na obroke za na deželo
Maloiiski krilasti klavir, pianine (52-33)
iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wllh-Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld., 550 gld.. filK) gld., 650 gld., pianine za ;J.t0 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojllo klavirjev za na ^ielo pod najugodnejšimi pogoji.
Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.ThierfeIder, Dunaj, Vil., Burggasse71.
Dunajske A .1 razstavne srečke ^ 1
Le malo jih je še! 11 sreči lil
Glavni dobitek
30.000
gld. vrednosti.
Žrebali le že 1§
MreoUe po 1 tflcl. pi-i C J. O. >1 VA l^^K-ji v Ljiil^ljaiiL