Q^om Ameriška Domovim §/* E RI&/1’IK—HO IVI E AMCRICAN IN SPIRIT P0R6IGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 4, 1963 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXI - VOL. LXI Ike med varčevalci pri federalnem proračunu Zvezni proračun bi rad zmanjšal kar za 27 bilijonov dolarjev. Drugi so v tem pogledu dosti skromnejši. WASHINGTON, D.C. — Eisenhower je sporočil republikanskim senatorjem, da bi se po njegovem dal federalni proračun znižati za najmanj $27 bilijonov v dveh letih. Naračunal je namreč, da razlika med njegovim zadnjim proračunom v 1. 1961 in sedanjim Kennedyje-vim znaša točno $27 bilijonov in da je ravno za to razliko treba v dveh letih znižati proračun. Demokratsiki senatorji so ga seveda takoj vprašali, v katerih proračunskih postavkah naj se proračun zniža. Tega Eisenhower ni povedal, ponovil je pa svoje stališče, da je prišel čas, da je treba omejiti tudi izdatke za narodno obrambo. Republikanska senatorja Morton in Javits sta skromnejša, mislita, da bo kar dobro, ako bedo sedanji proračun mogli znižati za kakih $3.5 bilijonov. Hujše' je udaril po proračunskem predlogu senator Byrd. Izračunal je namreč, da bi administracija imela po novem proračunu pravico do razpolaganja kar s 195 bilijoni izdatkov. Sedanji nakazilni zakoni, ki jih obravnava ali jih bo še obravnaval Kongres, dovoljujejo izdatke za skoraj- 108 bilijonov, iz prejšnjih let pa je ostalo neizrabljenih še 87 bilijonov. Byrd se upravičeno pritožuje, zakaj so zneski neizrabljenih kreditov tako visoki in meni, da ki bilo treba večino med njimi gladko brisati. Če administracija ni vporabila denarja do sekaj, ga ji ni treba več držati na Razpolago. Okoli Berlina tiho BERLIN, Nem. — Sovjetski Intala so v torek streljala n; ■neko privatno angleško letalo \ Angleškem letalskem koridorji Hanovra v Berlin. Letalo je Srečno pristalo v Zah. Berlinu Angleži so ostro protestirali pr sovjetskih oblasteh. Na splošno trdijo, da oko! mlina že dolgo ni bilo tako ti-°- Napetost, ki je vladala vča-je popustila in odnosi mec štirimi zasedbenimi silami sc Vsaj znosni, če: ne več. -------O------ Javno in privatno Rio de Janeiro, Brazil. — glavnem mestu Brazilia je te-Jkon državna last. Za okoli >000 priključkov in vse ostale oprave skrbi skupn-o 1,580 u-j' Uzbencev. V okoli 300 drugih h azilskih mestih, ki imajo pri-'A-n© telefonske družbe, pride Povprečno na vsakih 5,000 tele-miskih priključkov le okoli 280 u®RiŽlbencev. Razlika j© dovolj očitna in j“Ze Jasno, zakaj državna pod-v Ja ne morejo uspevati, kaj ji e tekmovati is privatnimi, če k javna blagajna n© nudi no-podpore. WINDS Vremenski prerok pravi: ^Oblačno, vetrovno in hi ajvišja temperatura 47, z-la ponoči 26. Novi grobovi Mary Petsche Včeraj je umrla 78 let stara Mary Petsche s 2562 E. 73 St., doma iz fare Ambrus, od koder je prišla pred 55 leti. Pokojna je bila članica Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ ter Podr. št. 15 SŽZ. Njen mož John je umrl v preteklem septembru, zapustila pa je sina Johna ter vnuke in brata Franka (v Koloradu). Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8.30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Ignac Kušar Po daljšem bolehanju je preminul v Huron Rd. bolnici Ignac (Jim) Kušar, star 76 let, stanujoč na 20101 Goller Ave., Euclid, O. Tukaj zapušča soprogo Mary, poprej Brule, roj. Laurich, doma iz Žužemberka, otroke Johna, Josepha in Mary Sopko, 26 vnukov, 9 pravnukov, pastorka Franka (v Floridi) in Harrya Brule ter več drugih sorodnikov. Sin James je umrl leta 1953, Frank pa leta 1957. Rojen je bil v vasi Vnanje gorice, fara Gorice pri Ljubljani, kjer zapušča brata Mihaela in druge sorodnike. Tukaj je bival 60 let in je bil zaposlen pri Browning Crane 47 let, dokler ni bil upokojen. Bil je član Društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ, Kluba upokojencev v Euclidu ter Slov. demokratskega kluba. Po-greb bo v soboto zjutraj ob osmih iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo. Namesto vencev bodo hvaležni sprejeti darovi za sv. maše ali pa za Dom Ostarelih na Neff Rd. Victor Snyder V Metropolitan General bolnici je preminul Victor Snyder (Žnidaršič), star 50 let. Starši Frank in Mary, rojena Obreza, sta umrla že prej. Zapušča brata Flanka (v Onnalinda, Pa.), sestri Mrs. William Hor-gan (v New Yorku) in Anno Šuštaršič ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Onnalin-di, Pa. Zaposlen je bil pri City Delivery Co. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:45 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda n a E. 152 St. v cerkev St. Jerome’s ob 9:30, nato na Kalvarijo. Ella Smičiklas V Cuy-La Rest Home je umrla včeraj 85 let stara Ella Smičiklas, roj. Belopavlovič, s 7302 St. Clair Ave., doma s Suhorja v Beli krajini, od koder je prišla v Ameriko okoli leta 1895. Mož Peter ji je umrl leta 1943. Bila je mati Nika, pok. Petra, pok. Johna in pok. Ane, stara in prastara mati, sestra pok. Petra Bell in Johna. Bila je članica Sv. Nikole br. 21 HBZ. pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto ob 8.45 v cerkev sv. Nikole ob 9.30, nato na Kalvarijo. Kazimir Kominski Nepričakovano je umrl 52 let stari Kazimir Kominski z 837 E. 185 St., doma na Poljskem. Zapustil je ženo Josephine, poprej Valencie, sina Richarda, hčeri Josephino in Ireno, brata Fedyka in Walter ja ter sestro Elsie. Pogreb bo v soboto dopoldne ob devetih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. pod vodstvom Mary A. Svetek. --------------o------ Vrata na Kubo se bodo skoro zaprla? MEXICO CITY, Meh. — iče-prav vzdržuje še več držav v Latinski Ameriki redne diplomatske zveze s Castrovo Kubo, gre vendar glavni del -osebnega prometa na Kubo in cd tam z ostalimi ameriškimi državami preko Mehike. Mehiška- vlada je sedaj sporočila vsem prizadetim državam, da je pripravljena ta vrata na Kubo zapreti, če države Latinske Amerike pritisnejo na potne liste izdane svojim državljanom žig, da ti ne veljajo za potovanje na Kubo. Doslej se za take omejitve v Mehiki niso brigali. -----o------ Pariz in London le še sodelujeta LONDON, Vel. Brit. — Trenutno med Veliko Britanijo in Francijo -ne vladajo posebno prisrčni odnosi, toda to ne moti njunih letalskih industrij, da ne bi- nadaljevale dela za novo n a- d z v o č n -o potniško letalo “Concord jet”. Novo letalo naj bi imelo brzi-no od 1,400 do 1,600 milj ter naj bi služilo v glavnem preko-atlantskemu prometu. Ameriška diplomacija o revoluciji v Gvatemali WASHINGTON, D.C. — Gva-1 Naša diplomacija je prišla v temala je imela zadnjih 20 let precep: ako prizna novo dikta- ka-r 60 revolucij; ena več ali manj, to ne pomeni dosti za prebivalstvo v tej mali srednjeameriški republiki. Skoraj več skrbi dela naši diplomaciji, da-siravno se je megla že razkadila in se vidi povod za zadnjo revolucijo. V Gvatemalo se je nategoma in po iškrivnih potih vrnil bivši predsednik Arevalo, ki vedi vs-a levičarska gibanja v Gvatemali. Vrnil ise je zato, da bi se lahko udeležil prihodnje leto predsedniških volitev. To ni bilo všeč gvatemalskim vojaškim krogom, ki nočejo -nič vedeti o kandidaturi bivšega levičarskega predsednika. Podporo so pa vojaški krogi dobili v gvatemalskih bogataših. Ti iso namreč nezadovoljni, ker je pregnani predsednik Ydi-goras izvedel vsaj majhno a-gramo in davčno reformo, ki pa še dolgo ni -to, na kar misli na primer naša Zveza za napredek. turo kot naslednico pregnanega predsednika Ydigorasa, ki je bil izvoljen na svoje mesto v rednih predsedniških volitvah, kako naj potem odgovori na vprašanje, zakaj preganja diktatorja Castra. Ali morda samo zato, ker se je naslonil ha komunizem? Ako je to res, potem ji je ddber vsak diktator, ki se baha s protikomunizmom. Počemu pa potem propaganda, da je Amerika vodnica boja za svobodno demokracijo? Saj v praksi to ni res. Ako se nova vojaška diktatura v Gvatemali skriva pod geslo o protikomunizmu, ji je treba reči, da v to verjame lahko kar sama, ne pa -tudi naša dežela. Za nas je bil Ydigoras dosti dober protikomunist. Ako ga je treba -menjati, naj ga menjajo- volitve ne pa vojaški revolucij onarji. Morda bo naša diplomacija enkrat prišla -do tega stališča. Za sedaj še ni. Francozi zavrnili moskovski profesi Kako naj bi francosko-nem-ško sodelovanje predstavljalo nevarnost za Sovjeti-jo, ki po lastnih besedah razpolaga z vsem za napad in obrambo potrebnim o-rožjem, PARIZ, Fr. — Francoska vlada je podobno kot pred njo za-hodnonemška zavrnila sovjetski protest proti -pogodbi o tesnem franc osko-nemškerr sodelovanju, ki sta jo v preteklem januarju podpisala De Gaulle in Adenauer. Sovjeti so poslali protestno noto že 5. februarja, Francija je odgovorila na njo šele sedaj, torej vsekakor po temeljitem študiju. Francozi sprašujejo Moskvo v odgovoru na njeno noto, ka-ker more imenovati francosko-nemšiko pogodbo o tesnem sodelovanju za nevarno Sovjetski zvezi, ko ise sovjetski vodniki vendar stalno hvalijo, da “razpolaga ta z vsem potrebnim -o-rbžjem za -napad 4n obrambo”. Pogodba o- tesnem sodelovanju je bila podpisana 22. januarja v Parizu, zgornja zbornica nemškega parlamenta jo je odobrila, spodnja pa o njej še ni začela -niti splošne debate. Francoski parlament jo bo vzel v razpravo šele, ko bo odobrena v nemškem. Od podpisa pogodbe pa do sedaj se je marsikaj spremenilo. Zavrnitev sprejema vel. Britanije v Skupni trg in DeGaullo- vi poskusi omeji ti ameriški vpliv v Evropi mečeta dolgo senco ne samo na Evropo, ampak v 'šei večji meri na odnose med svobodno Evropo in Združenimi državami. Kalija priznala FLRJ prednost v trgovini Italija je glavni kupec jugoslovanskega blaga in največji oskrbovalec Jugoslavije v zunanji trgovini. BEOGRAD, FLRJ. — S 1. aprilom je stopila v veljavo nova trgovinska -pogodba med Italijo in Jugoslavijo, ki daje Jugoslaviji v pogledu uvoza v Italijo istii -položaj, kot ga uživajo Velika Britanija, Združen© države, Švica in Avstrija. Italija je bila lami v pogledu uvoza in izvoza za Jugoslavijo prva; Jugoslavija je iz Italije u-vozila raznega blaga v skupni vrednosti za -okoli 100 milijonov dolarjev, tja pa -ga je prodala za okoli 95.5 milijona. Doslej je izvažala v Italijo pretežno surovine in polindustrijsko blago, uvažala pa od tam industrijske izdelke. Po novi trgovinski pogodbi bo izvažala Jugoslavija v Italijo tudi industrijsko- blago. Trgovinska pogodba ima posebni dodatek za obmejno trgovino na področju Trsta in Gorice. Ta trgovina maj bi smela na področju Trsta doseči vrednost 8 bilijonov lir (v vsako stran 4 bilijone) in za področje Gorice 4 bilijcm© lir. -----—o------- Papež vabi Mindszentya v Rim DUNAJ, Avstr. — Papež Janez XXIII. bo- sporočil v bližnji prihodnjosti kardinalu Mimd-szentyju v Budimpešti, da ga čaka mesto v Vatikanu. Sporočilo bo madžarskemu primasu, ki je z© od jeseni 1956 v ameriškem poslaništvu v Budimpešti, kmalu -po Veliki noči odnesel dunajski nadškof, kardinal Koenig. MUSOV V TEŽAVAH DOMA Po vesteh iz vodstev italijanske in drugih komunističnih partij je Sovjetska zveza trenutno sredi hude domače krize. Po zadnjih vesteh in njihovi precenitvi na Zahodu Hruščeva oblast ni v neposredni nevarnosti, kot je izgledalo iz prvih vesti. WASHINGTON, D.C. — Poročila o resni politični krizi v Sovjetski zvezi, ki prihajajo sem v zadnjih dneh iz raznih virov, povzročajo negotovost o bodočih odnosih med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Iz vesti, ki prihajajo iz vodstev komunističnih partij tostran železne zavese in iz drugih virov, sklepajo, da so zagovorniki stalinistične linije znova dobili na moči in vplivu v vodstvu sovjetske partije in pripravili Hruščeva do popuščanja na nekaterih področjih. Vest, da bi bili njegovi nasprotniki pod vodstvom Suslova dobili večino in spravljali njegovo oblast v resno nevarnost, ni bilo potrjena. Vesti o težavah Nikite Hruščeva doma je objavila najprej “Unita”, glasilo italijanske komunistične partije. Po njej so jih povzeli tudi drugi- Pridružili so se jim glasovi iz vodstev drugih političnih partij tostran železne zavese. O jedru spora ni bilo nobenega pravega poročila, vendar naj bi se ta vrtil v bistvu o liniji Sovjetske komunistične partije v odnosu do marksizma leninizma v smislu, kot jo je partija zastopala v času Stalina ali v smislu, kot jo je prikrojil Hruščev spremenjenim razmeram v svetu. .skupno s pristaši Baath stranke s svojim uporom prehiteli: komuniste za komaj kaka dva tedna. Ti so svoj upor tako vneto pripravljali, da so pozabili paziti na delo svojih tekmecev in nasprotnikov. Ko so vojaki v zvezi s pristaši Baath strank© upor proti Ka-semu začeli, so bili ikomunisti popolnoma iznenadeni in ce niso znašli. V tem je tudi vzrok, da je bil njihov odpor sorazmerno slab in -kratkotrajen, čeprav je -bilo znano, da so odlično organizirani. V tej zvezi je zanimiva vest iz krogov poljske komunistične partije, da Hruščevu in tovarišem dejansko za marksizem in leninizem ni dosti mar, njim gre v glavnem le za uspešno gospodarsko delo in napredek. O marksizmu in leninizmu se raz-govarjajo le, kadar je navzoča javnost, ker ima na njo doma, še bolj pa v zaostalih deželah Azije in Afrike še vedno sorazmeren vpliv. Ko so vprašali časnikarji predsednika Kennedy j a včeraj na tiskovni konferenci, kaj misli o trenutni politični krizi v Moskvi, je odgovoril, da ni nobenega dvoma, da imajo tudi v Sovjetski zvezi notranje težave, večje in manjše, kot jiW poznamo drugod po svetu. -----o------ Vojaški prevrat v Iraku prehitel komunističnega? BEJRUT, Lib. — V tukajšnjih poučenih krogih se vzdržujejo vesti, da so vojaški krogi — V tipični londonski megli je v vsakem kubičnem palcu 820,000 drobcev prahu. -----o----- Javnost man] zadovoljna s Kennedyjevo politiko PRINCETON, N.J. — Zadnje Gallupovo povpraševanje javnega mnenja je pokazalo, da je v marcu odobravalo politiko predsednika Kennedyja le 66 odstotkov povprašanih, 4 odstotke manj kot v februarju. Ko je Kennedy nastopil predsedstvo, se je zanj izjavilo 72 odstotkov javnega mnenja, v času ponesrečenega vpada na Kubo aprila 1961 se je izjavilo zanj 83 odstotkov povprašanih. Ko so bile lansko jesen poslane zvezne čete- v Oxford, Miss., čuvat na tamkajšnjo univerzo vpisanega črnca Mereditha, je odobrilo Kennedyjevo politiko le 61 odstotkov povprašanih. Odločen nastop v kubanski krizi je Kennedy ju pridobil znova podporo preko 75 povprašanih. Od tedaj ta zopet pada. Predsednik Kitajske ljudske republike potuje PEIPING, Kitaj. — Vlada je napovedala-, da bo predsednik republike Liu obiskal še ta mesec Indonezijo, Kambodžo m Burmo. Je to prva pot v tujino, ki jo bo predsednik napravil. Počemu ravno sedaj? Vodilni -kitajski komunisti -ne potujejo radi. Le redko se pokažejo v 'tujini. Kadar pridejo, morajo imeti važne razloge. Da gre predsednik republike -s svojim zunanjim ministrom Chen Yijeim v Indonezijo, bi se dalo razumeti. Tam je bil te tedne ruski vojni minister maršal Malino vski. Menda je dal indonezijskemu predsedniku obilno posojilo, da priveže Indonezijo na moskovsko stran. S čim se je Malinov,ski prikupil dvamiii jonski indonezijski komunistični stranki? To vedo v Peipingu bolje nego mi in to je verjetno nagnalo kitajske komuniste, da gredo gledat, kako se sedaj obnašajo indonezijski tovariši. Pot v Kambodžo izrvira iz kitajske- želje, da bi -se Kambodža tem bolj naslonila na Peiping. Poitični p o g 1 a var Kambodže princ Sihanouk je že davno napovedal, da se bo obrnil proti komunistom, ako mu svobodni svet ne jamči za neodvisnost in nedotakljivost njegove dežele. Bil je tudi na obisku v Peipingu. Sedaj mu Liu vrača obisk. Gotovo bo porabil priliko, da še bolj pridobi Sihanouka za komunistični! blok. Pot v Burmo je bolj kočljivega značaja. Burma je edina dežela na svetu, kjer so generali večji steijalisti od civilnih politikov. Zadnje čase so začeli močno posnemati komunističen način gospodarjenja, pri čemur pa trdijo, da niso nobeni komunisti. Kitajski tovariši v vse to veliko ne verjamejo, drugače ne bi namreč začeli na severni burmanski meji s pripravami za “osvobodilno gibanje” po -znanem vzorcu. Liu bo gotovo skušal dognati, kaj socijalistieni generali res mislijo o komunizmu, obne-m pa potolažiti svoje pristaše, naj ne bodo -nepočaika-ni, kajti Burma še ni Laos. Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Glas Clevelandskih delavcev št. 9 li-DZ ima v nedeljo ob devetih dop. sejo v navadnih prostorih. Seja je važna zaradi praznovanja 50 - letnice društvenega obstoja, ker je zadnja pred to prireditvijo. Skupno sv. obhajilo— Člani Baragovega dvora štev. 1317 Kat. borštnarjev bodo imeli v nedeljo pri osmi maši skupno sv. obhajilo. Tajnik ne bo pobiral asesmenta v nedeljo, ampak 3. petek v mesecu, ker ne bo seje zaradi Vel. petka. Sedem križev— John Sivic s 17931 Neff Rd. je zadnjega marca dopolnil 70 let. Za to priložnost je povabil na obisk brata Jožeta Sivica iz Ljubljane. Ta je te dni prišel v Cleveland. Vse potrebno za pot je uredila pot. pisarna A. Kollander. — Dobrodošel med nami! Zadušnica— Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv. .Vida sv. maša za pok. Franka Hočevarja z E. 53 St. ob 7. obletnici smrti. Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva fara sv. Vida imajo v nedeljo med osmo sv. mašo skupno sv. obhajilo, popoldne ob dveh pa važno sejo v društvenih prostorih. -----o------ Tito gre jeseni v Mehiko NOVI SAD, FLRJ. — Tito je izjavil časnikarjem, da ga je mehikamski predbO-dnik Lopez Mateos povabil na obisk in da bo šel v Mehiko “letošnjo jesen”. Podrobnosti ni hotel po^ vedati. -----o------ — Zlati rudniki v Južni Afriki so naj večji in najdonosnejši na vsem svetu. Zadnje vesti CAPE CANAVERAL, Florida,— Explorer 17, ki so ga poslali v torek na pot okoli Zemlje, bo menda v nekaj dneh zbral več podatkov o zemeljskem o-zračju, kot smo jih zbrali doslej. Okoli Zemlje kroži v oddaljenosti 150 do 570 milj. Težak je 410 funtov. WASHINGTON, D- C. — Predsednik Kennedy je na vprašanje, kaj misli o Eisenhowcr-jevi izjavi, da je mogoče zvezni proračun znižati letos za 13 bilijonov, prihodnje leto pa še za več, odgovoril, da je imel pod Eisenhower jem proračun največji primanjkljaj, 12 bilijonov dolarjev leta 1959, kar dežela pomni. V tej dobi smo imeli dve krizi in naj večjo brezposelnost. Kennedy je dejal, da ne misli tega posnemali. PARIZ, Fr. — Vlada se je včeraj pogodila s premogarji v Loreni in pričakujejo, da bo štraj-ka okoli 240,000 rudarjev konec še ta teden. BUENOS AIRES, Arg. — Upora vojne mornarice še ni konec. V mestu se vrše razgovori med vodniki mornarice, letalstva in armade o njegovem končanju-Za sedaj se je predsednik Gnido še obdržal na oblasti. Uporniki zahtevajo, da se prepreči možnost, da bi peronisti prišli do nove politične moči pri državnih volitvah 23. junija le- r- SHERIŠKA DOMOVINA, APRIL 4, 1963 Amerišk/i DomoviiVA n*1* j.WJMP,'*;'»sr.M.tiJVlF .fflsastef”* ..^ 6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, ga Zedinjene države: 114.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto nati s tem, da se tuj svet) ne bo vmešal v arabske “notra-'Predlog sam na sebi, vsaj kar nje” zadeve. Naserjev načrt je realen in logičen, s čemur' SUBSCRIPTION RATES, United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 67 Thurs., April 4, 1963 Naserjeve zmage in skrbi Egiptovski diktator Naser je imel zadnjih šest mesecev izredno srečo v svoji zunanji politiki. Kar povrsti so bile v Jemenu, Iraku in Siriji revolucije, ki so spravile na oblast nov rod, naklonjen arabski edinosti, ki je v tem pogledu skoro na isti liniji kot Naser. Zato je tudi Kairo toplo pozdravil vse tri revolucije, ki je pri njih v eni ali drugi obliki sodeloval. Vendar je Naserjevemu veselju primešano tudi precej pelina, ki se na zunaj ne čuti. Res je, da novi trije režimi želijo tesno sodelovanje z Egiptom, toda kakšno? Odgovora na to vprašanje ne vedo ne Naser ne nove revolucijonarne vlade. V tem je vsa Naserjeva težava. Na zunaj so se Naser in novi režimi izjavili za idejo federacije, o njej pa ima vsak režim svoje misli in svoje želje, ki se zelo malo ujemajo. Naser je ustvaril v Egiptu svoje vrste diktaturo. Uvedel je režim z eno stranko, likvidiral vse druge, med njimi tudi komunistično. Ko se je pred leti združil s Sirijo, je hotel svoje diktaturo prenesti tudi na Sirijo. Poskus se je ponesrečil. Proti poskusu so bile namreč ne samo vse sirijske stranke, ampak tudi sirijski gospodarski krogi, ki niso hoteli, da se vtopijo v Naserjev socijalizem. Prvi poskus federacije med Egptom in Sirijo je tako propadel. Ostal pa je v dobrem spominu v Siriji, ki prav nič ne želi, da se ponovi. Še manj veselja do federacije v stari obliki ima nov režim v Iraku. Njegove simpatije so na strani Sirije. Česar ne želi Sirija, ne mara tudi Irak. Naser torej ve, da Sirija in Irak ne želita zedinjenja z Egiptom v obliki nekdanje federacije. Ima pa poleg slabih skušenj še poseben razlog. V primeri z Egiptom sta Sirija in posebno Irak bogati državi. Čisto upravičeno se bojita, da bi Egipt skušal izrabiti vsake vrste federacijo za gospodarsko izkoriščanje. Naser ni tega tudi nikoli tajil. Posebno mu diši iraška nafta. Sirija in Irak hočeta torej tako federacijo, da ju Egipt ne bo mogel izrabljati na gospodarskem polju. Kakšno korist pa naj potem Egipt še ima od nove federacije? S čisto politično koristjo si ne bo mogel dosti pomagati. To ni ravno veselo spoznanje za egiptovskega diktatorja, ki si je ravno sedaj nakopal v Jemenu veliko gospodarsko breme. Jemenska revolucijonarna vlada še ni dobro zasidrana. Naser mora imeti tam okoli 25,000 vojakov in še podpirati jemenske finance. Pravijo, da ga to stane milijon dolarjev na dan. Odkod naj jih pa vzame, saj še za lastne nujne potrebe nima dosti dohodkov. V Kairu je javna tajnost, da želi Naser čim prej konec podpiranja jemenske revolucijonarne vlade, ne Ve pa, kako bi to dosegel. Zato lahko razumemo, da so prvi pogovori za novo fe-gacija, trajali samo tri dni in so rodili samo napihnjeno deklaracijo, da so vsi udeleženci močno vneti za federacijo in da bodo pogajanja nadaljevali v najkrajšem času, morda celo pomnoženi z delegacijo iz Alžirije. Tako ni zaenkrat nobenih otipljivih dokazov, da se bo ideja o federaciji v arabskem svetu kmalu uresničila. Osnovali jo že bodo, to-'da ostala bo na papirju, kot je že večkrat. V hujšem precepu je Naser glede bodočnosti arabskih kraljev: jordanskega in savdskega. Še zmeraj vztrajno dela podtalno proti obema kraljema in pripravlja zaroto za zaroto. Računati moremo, da se mu bo enkrat ta posel posrečil, toda takrat bodo zanj nastale še hujše težave. Izrael je že napovedal, da se bo s silo uprl vsaki tieritorijalni spremembi jordanskega ozemlja. Naser ve, da Izrael misli svojo izjavo zares, ve pa tudi, da sta Anglija in Amerika pogodbeno vezani, da jamčita obstoj Izraela. Vsak poskus, da bi kdo delil jordansko kraljestvo, bi se torej lahko končal najmanj z lokalno vojno. Izraelska napoved pa tudi temelji na realni osnovi. A.ko bi revolucija pognala kralja Huseina z oblasti ali ga ubila, kdo naj bo njegov naslednik? Verjetno bi se začela državljanska vojna, ki bi bila prevelika skušnjava za Irak in Sirijo, da se ne bi polastili obmejnega dela Jordana, po isti poti bi šel tudi kralj Savd in Egipt ne bi mogel izostati. Zato je Izrael smatral za potrebno, da že sedaj pove, kdaj bo njegova armada stopila y akcijo. Za Naserja je ravno tako zamotan položaj v Savdski Arabiji. Amerika jamči za neodvisnost te kraljevine, hoče namreč braniti ameriške investicije v nafto, ki znašajo nad bilijon dolarjev. Ako bi tam izginila savdska dinastija in se začela državljanska vojna, kdo ve, kakšen režim bi se izcimil iz nje. Ali ne bi Jemen, Sirija in Irak padli v skušnjavo, da zasedejo vsaj obmejne pasove savdskega kraljestva? Tudi v tem slučaju bi bila mala arabska vojna neizogibna. Naser ima torej samo eno željo: usmeriti morebitne revolucije v Jordanu in Savdski Arabiji tako, da se omejijo na domače ozemlje in da nihče ne poseže vanje, najmanj pa Irak, Sirija ali Jemen. Le v tem slučaju je mogoče raču- pa ni rečeno, da gledajo nanj s simpatijami v Siriji in Iraku. Naser ni torej zainteresiran na hitrih in uspešnih revolucijah v Jordanu in Savdski Arabiji, ne ve pa tudi,- kako obliko naj dobi federacija z Irakom in Sirijo. Vse to ga sili, da ovira razvoj arabske politike na poti do narodnega zedinjenja, torej ravno to, česar bi od njega nihče ne pričakoval. Še lani je bil mož ravno nasprotnih misli. Naser želi torej najprej očistiti arabski svet raznih kraljevskih fevdalnih ostankov in šele potem organizirati splošno arabsko narodno zedinjenje. O čemur se sedaj pogaja s Sirijo in Irakom, so v glavnem samo pripravljalna dela, ki pa imajo obenem tudi namen, da potolažijo pretirane upe arabskih nacijonalistov v vseh arabskih državah. *-*-*-IXXXXXXX.fc^xxxg^xxxxTX*ZYTYTYYyT'TXXTYYTTl Mnenja m vesa iz Železnega okrožja PiŠA AndreiAeJr Duluth, Minn. — Kakor govore ih prikazujejo razna poročila javnih državnih in okrajnih u-radov, sei skladi za javne podpore ibrezpoiselnim in revnim podpore vrednim krčijo bolj in bolj. Suča nastaja v njih in marsikje so v teh skladih že pri dnu. Tako tožijo državni guvernerji in drugi javni predstavniki iz več držav. Ni ta “suša” samo pri nas v naši Minnesoti, katero je včasih pred leti imenoval šaljivi pokojni župnik Jakob Černe, da je “Minasirota”. Zdaj, kaikor zgleda ho v tem o-zdru to ime res kar na mestu, če ne bomo znali odkod in na kak način “pricoprati” več denarja nesotskih tleh. “Neža, ti si vča- ixxxxxxxxxxxa ko so Irci slavili njihovega svetnika sv. Patrika, tsmo bili zopet pri Kožuharjevi Neži na Kee-watinu. Bilo je nas pet vseh skupaj. Ko smo se! pri pogovarjanju malo razgreli in smo vsak svoje modrosti: “prodajali” drug drugemu, je nas Neža šaljivo o-poizorila, če se zavedamo, da smo malo drug drugemu podobni, vsi .skupaj pa kar dobro podobni po naših glavah namreč sv. Janezu Kapistranu, katerega god bodo obhajali tudi v marcu. “Kaj ti ne pade v glavo?” — je zahropel Anton, Nežin sosed, ki že okrog 60 let hodi po min- v nase sklade za take namene. Upajmo, da bo nam to uspelo, saj Amerikanci nismo kar tako, kadar treba si znamo pomagati kakor malokdo. Glede krize v skladih za javne podpore, itd., je pred nedolgim o tem problemu govoril pred zbornico “Minnesota Employers Association” v St. Paulu Otto Christensen, izvršni predsednik imenovane zveze. Povdaril je, da kakor zgleda imajo v državni zakonodaji načrt, po katerem bodo 'zahtevali od delodajalcev ali zaposljeval-cev delavcev višjo talksno mero za brezposelne podpore. Na pddlagi zahtev v lanskem letu za te namene, je sklad za brezposelne' podpore izplačal nekaj nad 21 milijonov dolarjev več podpor, kakor pa so bili prispevki v ta namen. Prispevke za brezposelne podpore plačujejo delodajalci in ne delavci. Le v sklad! za zvezno socialno pokojnico plačujejo vsak pol, to je delavci pol in delodajalci pol. V Minnesoti' je bilo doslej določeno, kar še vedno je, da mora biti Sklad za brezposelne podpore na ravni okrog 72 milijonov dolarjev. Ta višina ali raven se je pa lani znižala na 33,800,000 dolarjev, kar je več kot za polovico. Če bi se to nadaljevalo v tem tempu in bi se prispevki ne zvišali, bo sklad kaj kmalu prazen. Tudi s povišanimi prispevki bo vzelo več let, da bo prišel sklad nazaj do ravni 72 milijonov dolarjev. Brezposelno podporo plačujejo onim, ki so do nje upravičeni po $38 na teden za dobo 26 tednov. Tako vidite, dragi čitatelji, me muči “gospodarski revmatizem” samo druge kraje po drugih državah. Tudi nas ta nadležnež nadleguje in muči. PO “STARIH ČASIH” SE JIM TOŽI... — Komu in kje? Well, tu in tam so med nami še stare slovenske korenine, ki so pred desetletji nekateri sami delali na raznih poljih slovenskih organizacij, kot je bila Jugoslovanska katoliška jednota (zdaj Ameriška bratska zveza) in na drugih poljih. Stari se ne morejo privaditi novim imenom, govore in imenujejo v pogovorih še vedno stara imena. Mnogi teh “starih korenin” pa je spremljalo in podpiralo na razne načine aktivnosti in prizadevanja njim ljubljenih organizacij in ustanov. Ljubili so jih kot zavedni Slovenci, zato ker so bile slovenske, to tudi še vedno so in upamo, da bodo še dolgo. Na nedeljo pred sv. Jožefom, sih navihana, boš pa že Spet kako okroglo povedala!” Neža se je zasmejala, potem je pa nam zaupala, zakaj je nas primerila sv. Janezu Kapistrai-nu. Rekla je: “Zato sem to omenila, ker ste vsi iže gologlavi (plešasti), kakor je sv. Janez v pratiki!” Spogledali smo se in drug drugega smo z očmi ocenjevali, kdo izmed nas ima bolj “polno luno” na glavi. Potem smo kar lepo fc drugim predmetom krenili. Kdo ‘pa rad govori o lastni pleši? Anton je nam nato pripovedoval o pokojnem Brožiču, nekdanjem gl. tajniku Jugo,sl. Kat. Jednote in bankirju. Govorili smo o drugih in Anton se je spomnil tudi zdravnika dr. Kerna, o katerem je nam povedal, da je pred kratkim stopil v pokoj in da je njegovo sliko videl v časopisu. Pristavil je, njemu so tudi lasje dali slovo na glavi. To ni nič novega pri takih “mladih junakih” kakor smo mi, sem dejal jaz. Pri tem sem se spomnil dr. Kerna. Prvikrat sem ga srečal v družbi s pokojnim Johnom Prišel iz Collin-wooda, Ohio. Srečala sva ga v uradu banke in John me je predstavil. Dr. Kern, takrat v naj lepši moški dobi, me je vei-selo pozdravil v njegovem škofjeloškem narečju in ko me tako veselo gleda v obraz, mi z rolko privzdigne klobuk in še danes ga v duhu vidim, da jei pogledal ped moj klobuk in seveda, tam je že bila tedaj mala svetla pleša. Na njegovih očeh sem opazil 'izraz, da se mu je moralo kar dobro zdeti, kakor da bi hotel reči: ha, tega strica tudi že čas na glavi skubi. Tudi jaz sem ga pogledal in tudi on je imel enako srečo. To le mimogrede. Na ta dogodek sem se spomnil, ko je nas na letošnji dan sv. Patrika Kožuharjeva Neža počastila s svojo opazko, da smo vsi podobni sv. Janezu Kap., ki ima golo glavo. Seveda smo vsi vzeli opazko za šalo. Saj kdor šale ne pozna in se pošaliti ne zna, tak ni za med ljudi. Tako vidite smo preživeli dan sv. Patrika. li le o njem, ker ga bolje se tiče znižanja starosti upravi- čencev do socialne pokojnine, je lep in vzbuja navdušenje. Za gotovi del ljudi je mogoče važen. A za pretežno večino ljudi pa bolj težko. Poglejmo na razloge za in proti. Proxmirejev predlog le zahteva, da se lahko upravičeni do polko j nine umaknejo v pokoj. Toda na drugi strani upravičencem s to starostjo 60 let ne nudi polne pokojnine, kakršne so zdaj upravičenci deležni s starostjo 65 let. Njegov predlog pravi, kdor se želi umakniti v pokoj, naj to lahko stori, toda s tako starostjo, to je 60 let, naj bi bil deležen le dve tretjini pokojnine od vsote, ki bi je bil deležen ob starosti 65 let. Torej taki mlajši prijavljene! s 60. letom bi prejemali le dve tretjini pokojnine. To je pa nekaj drugega, ki se vsaj revnejšim slojem ne bo dopadlo. Upravičeno se proti temu lahko ugovarja s stališča, če ima dežela dovolj sredstev, da podpira z raznimi podporami Skoro pol sveta in daje denar v podporo še nekaterim komunističnim državam, kako to, da ga nima za lastne ljudi, ki so do 60. leta garali za njo in plačevali v pokojninski sklad in ji plačevali tudi druge visoke davke, itd.? Prav na mestu bi bilo, da bi kdo resno povedal v obraz tistim, ki se upirajo dati lastnim ljudem kaj več pri pokojninah, ter jih vprašal, kako je to, da se jim talko na široko odpre srce in roke, kadar tuje države pridejo prosjačit za kako pomoč v Washington? Ob volitvah naj bi ameriški volivci taka vprašanja zastavljali tudi na zborovanjih zastopnikom v kongresu in senatu. V svobodni ljudski državi voli in postavlja v urade predstavnike in uradnike ljudstvo, ima torej ljudstvo tudi pravico stavljati zahteve in zahtevati pojasnila, zakaj se ne dela tako pa tako, da bo prav za ljudstvo tudi doma. Ko smo tudi o tem vprašanju govorili pri Neži, je njen sosed Anton, ki rad pove, da je bil krščen pri krstnem kamnu pod zvonikom sv. Štefana ©lavni Ribnici, kjer hi samo navadna fara, ampak tudi dekanija, je nam tolci povedal iz zgodovine Ribnice: “Vejste možje in ti Neža, jest sem doma iz Ribnice. O Riben-čanih se po svejt dosti govori. To pa zato, ker Ribničani imamo dobre glavce na naših vratovih. To je ena. Pa je še več druzega, ki nam. daje zaslužena priznanja! Ribnica je bila in Ribničani so bTi majstri, ko drugod še hlač niso poznali! Že lejta 1492, tako povedo stare bukve, je dav cesar .Friderik III. Ribničanom pravico proste trgovine z živino, platnom in lesenimi izdelki. Vse od tedaj so Ribničanje pridno delali žlice in drugo suho robo. Po svejtu so hodili, žlice prodajali in ljudi učili z žlicami jesti. “Ampak, predno so Ribenčani prišli do teh pravic, so se mogli za iste fajn fajtat! Ko je cesar prišel z Dunaja v Ribnico pogledat, kaj smo Ribničani za eni ljudje, mu je ribenški župan o-poldne, ko so ribenške gospodinje cesarju s štruklji postregle, takole! v obraz povejdav: “Presvetli naš cesar! Ribenčani, vas pozdravljamo in vas imamo radi! Zato smo vam dobre štruklje skuhali, le poskusite jih, pa si z njimi pomagajte, kar po domače, se ni treba nič “Šomat”! Ampak eno prošnjo pa imamo do vas, presvetli ce- Svoboda v razvalinah Še vedno je na razpolago nekaj knjig s tem naslovom, ki jih je izdala in založila Zveza slov. protikomuinističnih borcev. Dve stvari sta, ki priporočata, da bi se razprodali še poslednji •izvodi. Prvič: Zveza misli založiti knjiga v angleščini, ki naj bi tu Kongres jug. slavistov v Ohridu in letošnji ciril- metodijski jubilej Konec maja 1.1. bo v Ohridu v jugo slovanski Makedoniji zborovanje jugoslovanskih slavistov. Zborov an j e pripravi j a Zveza slavističnih društev Jugoslavije. V tej zvezi je včlanjeno. tudi Slavistično društvo Slovenije. Ker je letos 1,100 let, kar sta začela delovati sv. brata Kon-stantin-Ciril in Metodij med nami Slovani, bo precejšen del letošnjega zborovanja jugoslovanskih slavistov posvečen temu jubileju. Slovesno plenarno danes v domovini. Vsaka knjiga v tej smeri je namreč doprinos k spoznanju razmer in taktike, ki se je poslužuje rdeča propaganda za dosego svojih ciljev. V slovenščini napisana knjiga doseže samo del bralcev, tisti del, ki razmere dejansko pozna. V angleščini napisana ,knjiga pa more prodreti tja, kamor doslej ni mogla. Pomen take 'knjige bi bil gotovo velik. Drugi razlog je zelo naš: Zveza ima še vedno na skrbi mnogo invalidov in ta skrb je eden glavnih namenov Zveze. Mnogo jih je, ki potrebujejo stalno pomoč, toda Zveza jim more pomagati samo tedaj, če more iz prireditev in razprodanih knjig ©proti vsaj nekaj prihajati v invalidski fond. Iz nič ne more dati ničesar. Vem, da jih je med nami še nekaj, ki zadnje knjige — Svobode v razvalinah — še mmajo. Naj bi vsi ti porabili to priliko in pomagali, da se prodajo še zadnji izvedi. Knjiga je zdaj v prodaji v trgovini Familia. Naročniki izven Clevelanda jo lahko dobe po pošti. Cena knjige je $1.75. Če jo želite dobiti po pošti, dodajte za poštnino in takso 18 centov. Naslov trgovine: Familia, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, O. Morda sami knjigo že imate. Zakaj bi je ne poklonili za velikonočni dar nekomu, ki je še nima? Misel, da boste na ta način pomagali do tiska Zvezine angleške knjige im da boste poleg tega pomagali invalidom, je dovolj važna, da se lahko odločite. Sezite še po teh zadnjih izvodih! Karel Mauser ■ * ' 'spregovorimo in smo mečkači, pa z nami mečkajo, kakor se jim zljubi!” Tako je Anton pojasnil, kakšno stališče bi morali zavzeti v takih slučajih. Vsi smo ga debelo gledali in jaz še najbolj. Kdo hi si mislil od Antona, da ima tako mero politične! modrosti pod kapo. Vsi smo pritrdili: Ribničani so junaki v takih ozirih. (Sonce je že zahajalo, jaz sem moral na bus domov. Poslovili smo se z željami, da se še vidimo. di tujerodnim ljudem razložila j zaseda^e 24' majajbodo začeli zakaj je prišlo do tega, kar je * predavanjem o življenju in i___L ______• ■ tt, A i 'delu naših dveh (solunskih bra- .v.; _ .sar, da ste nam dobri, da nam jeusi so govori-j daste pravice, da bomo lahko z P°-! našo robo po svejtu hodili. Vi , - za nas — mi bomo pa za vonli o Kranjcih, Štajercih, Do- vas!" Cesarju Frideriku se je ta znajo kakor mi. .Mi pa smo go-j bodite __d____DO- TTOof ” lenjcih, Gorenjcih in Notranj- v-etsan-ju rnaeriKu se je cih. Te pa tol bolj poznamo, pa ribenška odločnost tako dopad-se je vse lepo zglihalo. ja, da je tak0lj ,šel nazaj na Du_ PREDLOG, DA 60 LET naj in je vsem svojim mini-STARI naj bi lahko odšli v po- strom ukazal: “Ribničanom daj-koj za Socialno pokojnino, te vse, kar hočejo!” Predlog je predložil senatski “Viditei!” _ je Anton resno (zbornici senator William Prox- povdaril, ”tako bi se morali mi mire, ki zastopa v zveznem se-j tukaj postaviti za naš penzijon, natu sosedno državo Wisconsin, pa bi pomagalo. Ker pa nič ne >. Je let stari * NOVI GROBOVI: — Na Ely, Minn., je pred nedolgim preminul 84 let stari Jožef Zobitz. Nahajal ise je v Arrowhead Nursing Home na Evetethu, (kjer je umrl. Tu zapušča sestro Mrs. Mary Gnidi-ca. Pokopan je bil iz cerkve sv. Antona na Ely. — Na Keewatinu, Minn, pred kratkim umrl 58 Martin Verant. Zapušča žalujočo ženo, enega sina in eno hčer, še živo mater, štiri brate in tri sestre. Pokopan je bil iz cerkve sv. Marije. — V Nashwauku, Minn., je preminula Mrs. Mary Zauhar. Pokopali so jo iz cerkve sv. Cecilije na Nashwauku. Drugih podrobnosti o njej ni. Vsem umrlim naj sveti večna luč in naj počivajo v miru! Sorodnikom pa iskreno sožalje! Vsem čitateljem lep pozdrav in veselo Veliko noč! Andrej ček tov. Mimo tega pa so določili na predhodnem sestanku zastopnikov j u g o s lovanskih republiških Slavističnih društev, da bodo obravnavali v okviru plenarnega sestanka naslednji dve temi: 1. Ciril-metodijsko vprašanje v znanosti danes in 2. Staroslovanski jezik in drugi slovanski jeziki; za sestanek lin-linjgvistične sekcije pa so določili temo (obravnavanje): Cer-kvencslovanski jezik v južnoslovanskih pokrajinah in njegov vpliv na oblikovanje sodobnih južnoslovanskih jezikov. Mednarodni kongres slavistov 1. 1963 v Sofiji in 1,100-ietnica staroslovenske književnosti Kakor je univerza v Beogradu posvečena sv. Savi, na j večjemu prosvetitelju Srbov, tako je posvečen naj višji učni zavod Bolgarov, univerza v 'Sofiji, svetima slovanskima apostoloma Cirilu in Metodij u. Večina Ci-ril-Metodijevih učencev se: je namreč po Metodij evi smrti zatekla v Bolgarijo in tam nadaljevala svojo apostolsko delo. Ko sem se v času med obema svetovnima vojnama mudil ^ Bolgariji, jei bilo zame eno iz- ■ med najmočnejših doživetij, ko sem stopal iz mogočne sofijske univerzitetne avle (veže) p0 veličastnem stopnišču v prvo nadstropje ter sem na zavoji zagledal pred seboj dve veliki okni s krasnima podobama teh ! dveh velikih naših bratov. Na staroslavni ciril-metodij' sfci univerzi v Sofiji ise bodo torej letos zbrali najodličnejši slavisti z vsega sveta in tak1 proslavili 1,100-letnico staroslovenske književnosti, katere začetnika sta naša brata Ciril in Metodij. V tej zvezi naj pripomnim š® naslednje: Znani sodobni češki slavist Josip Vasica je za sofijski kongres (slavistov poslal (P° želji pripravljalnega odbora!) predlog za diskusijo (anketo) 0 1 Metodijevi (književni zapuščini- i (Vasica je tisti učenjak, ki je pred nekaj leti bistveno dop°l' nil dokazovanje našega slovenskega univ. profesorja dr. Fr-Grivca, da gre pri anonimni h°-miliji (cerkveni govor z razlag0 evangelija) v Clozovem glago1' s/kem zborniku za Metodij e^0 avtorstvo. Ta. izvirni MetodijeV govor je označil za biser star0' slovenskega govorništva.) “Šmarnice o sv. Cirilu & Metcdiju'?- Franc S od j h' Kraljica apostolov Kolikor imam pregleda, in19' mo Slovenci za letošnji majnlk na razpolago dvoje novih šma1' nic. V domovini bodo brali v mariborski škofiji šmarnice ° sv. Cirilu in Metodiju; najh^ pa tudi v ljubljanski nadškofiji saj so podobno pred letom v obeh teh dveh osrednjih sl°' venskih cerkvenih provin09^ Slomškove šmarnice. Za zdomske Slovence pa je pripra' vil nove šmarnice pod naslovobj “Kraljica apostolov”,, znani ^ misijonar Franc (Sodja, C.M-, ^ Toronta v Kanadi. Te šmarni06 so izšle ravnokar v samozaloŽ0 v tiskarni “Editorial Baraga’1 Buenos Airesu v Argentini. J. S- ,!> V i EZ3 James Oliver Curwood: OGENJ DIVJA “Dobro ... v redu,” je re- “Potem ste me zavlekli v kel. “S svojega stališča delate senco; obvezali ste mi rano in prav. Ne poskusim pobegniti, dokler ne boste govorili s Pierrom. Ali... res ne vem, kako bo on mogel zadevo rešiti.” “On bo že znal,” mu je zatrdila z gotovostjo. “Zdi se mi, da mu neomejeno zaupate,” ji je odgovoril nekoliko pikro. “Da, gospod David. Ker je izreden človek, da je malo takih na svetu. Saj se boste utegnili sami prepričati.” David je skomizgnil z rameni. “Mogoče; mirno, na samem bo sledil nasvetu, ki vam ga je dal Bateese. Kamen okoli vrata in v reko.” “Morda, a ne verujem. Jaz bi ga prosila, da ne.” “Vi!” “Da, Pierre je velik, močan, ničesar in nikogar se ne boji. Da bi mi ustregel, bi pa storil marsikaj. Ne verjamem, da bi vas ubil, če bi jaz rekla, da ne.” In zopet je zbirala posodo. Z naglo kretnjo je David porinil k njej prostoren stol. “Prosim vas, sedite,” je velel: “Tako bom laže govoril z vami. Uradnik zakona sem in moram vam postaviti nekaj vprašanj. Vaša reč je, da odgovorite na vsako ali pa nobeno. Dam vam besedo, da ne ukrenem ničesar do Pier-rovega povratka. In besedo bom držal. Ko se bova pa srečala, bom izvajal posledice po tem, kar mi poveste teh deset minut. Sedite prosim!” X. V velikem globokem naslonjaču, ki je bil menda Pier-rov, je sedela Marie-Anna, Carriganu nasproti. Med velikimi stranskimi naslonjali je njena drobna postava skoro zginila. Njene kostanjeve oči so bile jasne in so mirno čakale. Namesto da bi bile vroče in živčne, so bile tako hladne, da so Carrigana zbadale. Nenadoma je vzdignila roko in zagrebla prste v mehko goščo svojih las. Ta nezavestna ženska kretnja in način, kako je stisnila roke na krilu, to je Garrigana še bolj zadelo. Kako srečen bi bil, če bi imel tako ženo! Misel na to mu je razburila živce. A ona je čakala, rahlo dihala in bila v naslonjaču kakor živ vprašaj. “Ko ste me bili zadeli,” je začel Carrigan, “sem vas prvič videl, kako ste bili nad menoj sklonjeni. Mislil sem, da me prihajate ubijat. Takrat sem opazil na vašem obrazu nekaj kakor grozo; strmeli ste, da se je zdelo, da tega niste hoteli. Vidite, dobrohoten bom. Hočem vse razumeti. Rad bi vam oprostil, če bo le mogoče. Mi torej ne bi povedali, zakaj ste name streljali in zakaj ste se spremenili, ko ste videli na pesku mene?” “Ne, gospod David, ne povem vam.” Ni bila uporna ali nezaup-na. Tudi glas se ji ni kaj razburil. Bilo je pač tako; odločnost v očeh in način, kako je držala . na kolenih stisnjene pesti, sta dajala njenim besedam pomen, da je tako in nič drugače. “Vi hočete torej reči, da si naj mislim, kar koli hočem.” Prikimala je. “In da se naj razgovorim o tem s Pierrom?” “če se bo on hotel o tem z vami razgovarjati, potem že.” “Dobro ...” Carrigan se je nagnil nekoliko k njej. me nekoliko bolje namestili. Zavedal sem se, a medlo. In dogodila se je čudna reč. Včasi. ..” nagnil se je še nekoliko bolj k njej, “včasi se mi je zdelo, da sta pri meni dve!” Ni gledal na njene roke; ko bi bil gledal, bi videl, da so se ji prsti še bolj stisnili. “Bili ste hudo ranjeni,” mu je odgovorila. “Ni čudno, da ste videli reči, ki jih ni bilo, gospod David.” “In zdelo se mi je, da ču-jem dva glasova,” je nadaljeval. Ni mu odgovorila, le gledala ga je napeto. “Ona druga je imela lase kakor baker in ogenj na soncu. Videl sem vaš obraz, potem oni... še, še ... in potem . . sem mislil, da sem pretežek, da bi me vi sami spravili po pesku do sence.” ženska je stegnila roke in si jih pogledala. “Močne so,” je ugotovila. “Majhne so, drobne,” j e vztrajal Carrigan, “in ne verujem, da bi me mogle vleči po teh gladkih tleh.” Sedaj se je pokojni mir njenih oči prvič sprevrgel v vroč ogenj: “Hudo delo je bilo to,” in nekaj v njenem glasu ga je opozorilo, da se zopet bliža nevarnemu mestu. “Bateese mi je rekel, da sem bila neumna, da sem to napravila. Če ste videli dve ali tri ali štiri meni podobne, kaj meni mar! Me hočete še dolgo spraševati, gospod David? če mislite... imam mnogo opravkov.” Carrigan je pokazal, da obupuje. “Ne. Zakaj bi spraševal, če nočete odgovarjati?” “Ne morem. Saj lahko počakate.” “Da pride vaš mož?” “Da, Pierre.” David je pomolčal in nato rekel: “Ko sem bil bolan, se mi je bledlo, pa sem o mnogočem govoril, ni res?” “Gotovo, zlasti o onem., o čemer ste mislili, da se je bilo dogodilo na pesku. Klicali ste . . . ono drugo osebo . .. boginjo ognja. Za smrt vam je šlo. Sicer se ne bi bili zmotili. Moji lasje so skoro črni, vidite!” Zopet so njeni prsti segli v gosto bujnost las. “Zakaj pravite ,skoro‘?” jo je vprašal. “Ker mi je Pierre često rekel, da se na soncu svetlikajo kakor ogenj. In sonca je bilo takrat tam na pesku dosti, gospod David.” “Mislim, da razumem,” je pritrdil. “Zadovoljen sem s tem. Zadovoljen sem, da vem, da ste bili vi tista, ki me je spravila v senco, ko me je bila prej hotela ubiti. To priča, da niste divja kakor ...” “Carmin Fanchet,” ga je ona rahlo prekinila. “Mnogo ste o njej govorili, ko se vam je bledlo, gospod David. Vaše besede so me tako vznemirjale, da včasi mislim, da ima Bateese menda prav. Vaše besede so mi dopovedale, kaj bi se zgodilo z menoj, če bi vam pustila iti. Kaj vam je storila tista ženska tako strašnega? Kaj more biti še strašnejše kakor to, kar sem vam napravila jaz?” “In zato ste naročili ljudem, da me naj na begu ubijejo?” jo je vprašal. “Ker sem govoril o tisti ženski, o Carmini Fanchet?” (Dalje prihodnjič.) —G-------- Župan bo odprl razstavo Cleveland, O. — Mestni župan Ralph S. Liocher bo odprl v ponedeljek ob 11. dopoldne 60. letno razstavo zveznega trgovinskega tajništva v Cleveland Union T e r m, 1 n a 1. Razstava pokaže javnosti Zvezno trgovinsko tajništvo in njegovo poslovanje, kako služi trgovini in javnosti na splošno. Razstava bo v Clevelandu od ponedeljka, 8. aprila, do ponedeljka, 15. aprila. V izvezi s to razstavo bo Vremenski urad, ki je del Trgovinskega tajništva, pripravil skupno z NASA v vestibuiu letališča Hopkins informacije o vremenu, ki iso jih zbrali ,sateliti vrste Tiros. -----o----- Richard K. Brauna glavni manager May Co. na Heights CLEVELAND, O. — Richard K. Braund je bil imenovan za glavnega upravnika podružnice May Company na Heights. Richard ima v poslu že dosti skušnje, tako je bil v letih 1951-59 vodja prodaje pohištva, posteljnine, notranjega okrasja, zaves in zastorov v Higbee Co'. Podobne posle je vršil tudi drugod po deželi, študiral je na University 'Of Michigan in Ann Arbor in na Detroit College of Law. Z ženo in hčerko živi v Rocky River. -----o----- tag, I, Feighan teše pssetei eiter Kongresa la zasrafene narele WASHINGTON, D.C. — Kongresnik M. Feighan je v predstavniškem domu te dni ponovil svoj predlog za ustanovitev posebnega kongresnega odbora, ki naj bi posvetil vso pažnjo proučevanju vprašanja zasužnjenih narodov, to je narodov, ki jih je podjarmila Sovjetska zveza in jih vključila v svoje ozemlje, ali pa jih dobila že od carske Rusije, 'dalje narodi, ki so pod komunistično oblastjo in povezani is Sovjetsko zvezo. Med te nairodei štejejo poleg Ukrajincev, Belorusov, Kozakov in vrste drugih narodov v Sovjetsikli zvezi, tudi Poljake, Čehe, Slovake, Romune, Bolgare, ne pai narode Jugoslavije, fceir ti niso pod sovjetsko oblastjo, ampak pod oblastjo domačega komunizma. Tako vsaj sodijo v uradnih krogih Washing-tona. Feighanov predlog je podprlo več kongresnikov iz Michigana, Pennsylvanije in iz drugih predelov dežele. —----o——.— Tudi vzhodnonemški komunisti so se obrnili nazaj na desno Cleveland, O. — Politika vzhodnonemških komunistov je navadno dober barometer, kakšno je politično vreme v Moskvi. Kot smo poročali, sili sedaj Moisikva nazaj na desno: niti iStalina ne sme sedaj nihče več svobodno napadati. Tako postopajo tudi vzhodnonemški komunisti. Prepovedali 'so vsako “pretirano” kritiko stalinizma. Nekaj ruskih knjig o Stalinu sploh ne dovolijo prodajati. Seveda stojijo na stališču, da ne more biti nobenega “mirnega sožitja” na leposlovnem, u m e t n iškem in ideološkem polju. Tisti, ki se nočejo pokoriti, pridejo ob službo. Tako je zletel na cesto njihov uradni pesnik Hermlin. Pisatelje in umetnike so pozvali na posebne sestanke, kjer so jih poučili, kaj sedaj smejo delati in česa ne. ------d——— Kdo je več, žena ali tajnica? WASHINGTON, D.C. — To vprašanje muči davkarje v Wa-shingtonu. Po davčnih predpisih spadajo določeni stroški za poslovna potovanja med odbitne postavke. Ako na primer prodajalec pogosti kupca, je vse v redu. Ako plača stroške tudi za kupčevo ženo, je tudi v redu, vse to' lahko odbije pri davčni napovedi. Ako pa ima seboj tajnico, odbije lahko pri davčni napovedi tudi potne stroške zanjo. Kaj pa, če ga spremlja žena? Tu nastanejo težave. So slučaji, kjer mož lahko odbije potne stroške za ženo, so pa zopet slučaji, kadar jih ne more. Davčna praksa se v tem pogledu ne drži istih načel, kar daje seveda povod za davčne pravde in nešteto šal v poslovnem svetu, kjer se tajnice navadno odrežejo bolje kot žene. -----o----- Pariz: Ornik s Kute za 'Umik iz SiaSIp in Turška iPARIZ, Fr. — Obrambno ministrstvo j si v svojem uradnem mesečnem glasilu objavilo trditev, da sta se Kennedy in Hru-ščev sporazumela o umiku sovjetskih raket in drugega ofenzivnega orožja s Kube na temelju ameriške obveze, da bodo Združene države1 umaknile svoje rakete iz Turčije in Italije. Tak predlog je stavil javno v začetku kubanske krize znani časnikar Walter Lippman, za njim iga je poprijel sam predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev. Kennedy je sovjetsko zahtevo zavrnil in zahteval brezpogojni umik sovjetskega orožja s Kube z grožnjo ameriške zasedbe Kube. V Washingtonu francosko trditev zavralčajo' kot neosnovano, kot so jo zavrnili, ko je prišla v javnost kmalu po končani kubanski krizi1 iz drugih virov. Ženske dobijo delo Iščemo kuharco V restavraciji potrebujemo kuharco, ki pozna slovensko in ameriško kuhinjo, tudi kratka naročila na ražnju. IVANHOE RESTAURANT 16378 Euclid Ave. 541-9540 ' (68) Girl Wanted Need girl for factory help; must speak some English. Apply before 4:00 p.m. ATLAS PAPER CO. 1849 E. 65th St. (67) Ženska ali dekle dobi delo v delikatesen trgovini. Dobra plača in lahko tudi stanovanje. Zglasi se naj na 4735 Payne Ave. Moški dobijo delo Lathe Operator Experienced for turning shafts 2” to 8” diameter. Day shift. Apply after 8 :30 a.m. COLUMBIA ELECTRIC MFG. CO. 4519 Hamilton Ave. near St. Clair — 45th St. (67) MALI OGIA.SI Iščemo oskrbnika Zakonski par dobi v zameno 2-sobno stanovanje in kopalnico, deloma opremljeno in javne naprave preskrbljene. Delni čas. V okolici Coventry i n Mayfield. Kličite YE 2-3828. (68) Naprodaj Divan, 2 stola, 2 mali mizici, koktajl mizica in 11 x 15 preproga, v dobrem stanju. Kličite KE 1-5926. (68) Posestvo v Sloveniji proda Štefan Princ, Fučkovci št. 3, p. Adlešiči, Slovenija-Jugosla-vija, prodaja svoje posestvo v vasi Fučkovci št. 3. Leži ob cesti in obsega dve hiši, nov hlev, svinjak in druga gospodarska poslopja, vinograd z dvema zidanicama, gozd in polje. Cena je zmerna. Kdor se za kup zanima, naj piše na gornji naslov. —(68) Stanovanje v najem Na 1169 E. 58 St. oddajo stanovanje trebi sob in kopalnice. Ključ na 1167 E. 58 St, No. 2. Tel. 944-5050. (68) Stanovanje oddajo Šestsobno stanovanje s kopalnico, popolnoma prenovljeno, plinski furnez, zadaj, zdolaj blizu transportacij in vseh šol, oddajo. Kličite po četrti uri HE 1-6169. (68) Lot naprodaj Proda se lot 34 x 115 na E. 161 St., blizu vsega. Za naslov se poizve v našem uradu. — (68) Stanovanje oddajo Oddajo dve stanovanji, 3 in 4 sobe s kopalnicama, na 1367 E. 53 St. zgoraj. Tel. 391-9418. (69) Stanovanje oddajo Šestsobno stanovanje, na novo urejeno, plinski ogrev, z garažo ali brez nje, oddajo. Ogled pred 3. pop. na 1090 E. 74 St. Kličite po peti pop. 944-7175. Hiša naprodaj Sedem sob za 2 družini po 3 in 4 sobe na Donald Ave. Za naslov vprašajte v uredništvu. -(67) V najem 4 lepe čiste sobe, spodaj, z vso udobnostjo, plinskim fur-nezom. Se oddajo najrajši odraslim ali starejšim. 1109 E. 63 St. HE 1-2242. (67) Lastnik prodaja—v Willowick Hiša s 3 spalnicami, pol zidano pročelje, razvedrilna soba, 21/2 garaža, gozd, blizu “freeway”, trgovin, šole in cerkve. Kličite WH 4-2142. (68) Hiša naprodaj v Madison, O. Route 84, št. 740 — en in tri četrt akra zemlje, prodaja lastnica sama. Pokličite MU 1-2928. (69) V najem Štiri sobe in kopalnico spodaj oddamo osebam srednje starosti ali starejšim. Na 1272 E. 168 St., blizu' Waterloo Rd. _______________________(67) Stanovanje v najem Na 1011 E. 72 Place blizu St. Clair j a, oddamo 4 sobe s kopalnico. Kličite 681-2849. —(69) V najem Štiri sobe in kopalnico, na novo dekorirane, oddamo dvema dekletoma, moškim ali mlademu paru, na E. 76 St. Kličite EN 1-2342. (73) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 (67) SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ. Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan. he 1-0965 TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING UT 1-4234 Detinski in otroški plašči in površniki Prvotno 5.99 do 7.99 Velika izbira modernih krojev in blaga. Nekateri z velikimi žepi in klobuki. Izbira novih barv. 9-18 mes., 2-4 let, 3-6 let. Velika skupina dekliških boljših 1 v v plaščev za Prvotno 14.99 in 17.99 Krojeni za mlado gospodično, ki se oblači po modi... Ti plašči so delani; ali iz prvovrstne volne, valjane volne (s foam podstavo), acetata ali krepa in se dobe v vseh pisanih velikonočnih barvah. Pet različnih krojev... nekateri z ovratniki, drugi brez. Mere 7 do 14. KLETNI DEKLIŠKI OBLAČILNI ODDELEK ... THE MAY COMPANY, VSE 4 TRGOVINE, VKLJUČNO SOUTHGATE Veliko noč »n Deška dvodelna športna obleka 4" Flanela iz umetne svile, kremasto tkana bombaževina, tolčena bombaževina. Tiskane in enobarvne: rdeče, sive, temno modre, zelene. Mere 3-6 let. Naročila po pošti ali telefonu... Kličite CHerry 1-3070 KLETNI OTROŠKI ODDELEK ... THE MAY COMPANY, VSE 4 TRGOVINE, VKLJUČNO SOUTHGATE « —*~T. AMERIŠKA DOMOVINA, JULIUS ZEYER: ANDREJ CERNISEV Nemo je gledala Feodora na to, kar ji je potisnila skrivnostna ženska v roko — bilo je bodalo. Feodora ga je potegnila napol iz, nožnice — gledala je nekaj časa topo nanj, nato pa ga je shranila v nedrij e. Voz in bliščeča suita carice se je ustavila tri korake od Feodore. Ljudstvo je prihitelo od vseh strani in gospodar hiše je stopil na ulico, da pozdravi vladarico. Feodora se je dvignila in v trenotku, ko je carica izstopila iz voza, ji je padla k nogam in jo prijela za rob plašča. “Milost, madame, milost v imenu božjem!” je klicala. Carica je osupnila in Orlov, ki je bil na njeni strani, je izvlekel svilnato mošnjico in jo vrgel Feodori, medtem ko so se neka- 3* tisnila oči, pred očmi ji je migljalo kakor plamenčki in v use sih ji je grmelo kakor vodopadi, naslonila je čelo na mrzel kamen in zavest jo je zapustila. Ko je Orlov videl, da je izginila, se je razveselil v dnu svoje podle duše. “Pojdite!” je ukazal veselo svojim slugom. “Videl sem beračico, ki je ravnokar napravila izprehod, zaviti tam v ono ulico/’ je pokazal v nasprotno smer. “Zdi se mi, da je šla v ono visoko hišo; počakajte tam in če zopet pride, mi prinesite takoj o tem poročilo.” Ljudstvo na ulici se je razhajalo; Ana Nikitišna se je prikradla izza stebra, odkoder je videla ves prizor in vse slišala. Naglo je odšla k samostanskim vraticam in je neopazno stopila na vrt. Tam se je zgrudila na zemljo. Nevarnost je srečno preprečena”, je šepetala temno in njene tresoče roke so lomile, morda bogokletno, morda nevede srebrn križ, ki ji je visel na vratu. “Dobro, da sem posvarila Orlova! Ah, Andrej, Andrej, in jaz sem te ljubila. Ko bi zapa- CHICAGO, ILL. HELP WANTED BENSON HOSPITAL — SWIFT COUNTY In Benson, Minnesota Has excellent openings. Room and board on Hospital grounds only $40.00 month. COMBINATION LABORATORY AND X-RAY TECHNICIAN Take charge of well equipped hospital department, three technicians, R. N. DIRECTOR OF NURSING SERVICE 38 bed fully accredited hospital. Must be experienced and qualified to supervise affiliated student program. Excellent opportunity. Salaries open. REGISTERED NURSES LICENSED PRACTICAL NURSES Good salaries plus differential, liberal personnal policies. Wire, write apply or call: Fred Shrimpton. administrator. — Phone VI 2-6551. (67) HOUSEHOLD HELP GENERAL HOUSEWORK AND CHILD CARE. Stay- Own room. Congenial home. References required. Good salary. EU 3-1744. (68) REAL ESTATE FOR SALE EVERGREEN PARK — 9607 SO. RIDGEWAY. Custom built. Ideal for large family, executive or in-laws. Near Churches and schools. Priced to sell by owner. Open Sunday’s — Weekdays by appt. GA 2-8970. (671 OWNER 10215 S. Arteisian Like new 7 rm. brk. All large bed-rms. 1V2 baths, din. rm. gar. side dr., fin. bsmt. ovhd. sewer. — HI 5-6840. (67) DOWNERS GROVE — By Owner, Architect built for min. maintenance. Brk. veneer ranch home. Bedrms. Lg. carptd. liv. rm.; gas heat; air cond., loc. near transp shopping, schools, churches. $17,200. WO 8-6182. (68) OAK PARK — Open Sun. 2-5. By owner. 5 bedrms., 2 baths, large liv. rm. and din. rm. carpeted. All new kitchen and basement. Low 30’s. 237 S. Elmwood. PH. EU 3-2612. (68) NORTHSIDE APARTMENT BUILDING, 5810 N. Wayne (NR. EDGEWATER BEACH HO TEL). — Beautiful 13 apt. cor. bldg. Must be sold immediately by trust. Price $79,000, down payment $10,000 Call Atty. for seller, at RA-6-2379, Eve’s MA-6-4943. (70) FOR SALE OR TRADE 3 Year round house, gas heat, 3 seasonal cottages. 4 lots. 200x200. Nr. Lake with reparian rights. Income $5,000 a yr. Price $42,000. Contact — Frank Jacobson, R. E. 1. 1519 Lake Shore Drive, Ingle-side, Illinois. Tele. JUstice 7-0826. (69) teri gospodje suite trudili od praviti ubogo žensko. Feodora je sunila mošnjico z n0S°- 1 1 I - H “Madame”, je klicala francosko, “jaz nisem beračica, sem plemenitašinja in prosim za svojega otroka, za svojega Andreja, katerega hočejo jutri v vašem imenu obglaviti!” Kričala je obupno, zakaj šiloma so jo odtrgali in njene besede so prihajale cesarici na uho. ko je že bila v hiši. Katarina je postala bleda kakor smrt. V Feodor inem glasu, v pogledu njenega očesa je bilo nekaj, kar se je bolestno dotaknilo Katarininega srca in vzbudilo v nji celo vrsto sladkih in žalostnih spominov. Njena roka se je krčevito držala balustrade marmornatih I z^a le najslabši znak sočutja v stopnic. J tvojem očesu takrat, ko sem se “Pripeljite mi ono ženo!” je ponižala pred teboj v prah — ukazala in pretrgala naval do- mislim, da bi ti odpustila vse: brikajočih se besed, s katerimi Toda ti jo še vedno ljubiš, še je posestnik palače božal njena danes v okovih jo ljubiš, jaz to ušesa. ' čutim in zato pogineš! Niti ti, “To je vsiljiva beračica”, je niti °na ne smeta biti srečna, rekel Orlov zmešan, “poznam jo rajši tisočkrat zahtevam tvojo že davno; kadarkoli se kakega sn11-! m svoje večno pogubljenje obglavi, si domišlja v svoji blaz-|k°t da bi to dopustila! Ti pogi-nosti, da je to njen sin.” J neš od mene, in to je moja to- “Ali govorijo petrograjske be-j lažba, moje maščevanje in moja račice francosko?” je vprašala I kazen!--------” carica mirno in je ostro uprla “Kje je ona žena?” je vpra-svoj pogled na Orlova. “To je J šala Katarina razburjena in se beračica posebne vrste, hočem je brezbrižno obrnila od božanje videti.” stvenih umotvorov Tiziana in Orlov je hitel, da izvrši ukaz J Murilla, zaradi katerih je po-cesarice. Na njegov migljaj je I častila s svojo prisotnostjo pa-takoj prihitelo nekaj slug, ki so lačo plemenitaša, ljubečega u čakali njegovihi ukazov. Stal je metnost. dolgo časa in je premišljal, kako “Ni dolgo, pomišljala”, se je bi zvezal upor svoje volje z uka- zasmejal Orlov z veliko, skoro zom svoje gospe. Slučaj je odlo- sumljivo zadovoljstvo, “pobrala čil zanj in v njegovo korist. Feo- je denar, katerega se ji je zdelo dora je še stala na ulici, obdana skraja premalo, in je izginila, od množice radovednežev in je Toda ukazal sem, naj jo iščejo še vedno prosila milosti in pra- in najbrže se izpolni volja va-vice. Žena, ki ji je sledila že od j šega veličanstva v kratkem.” dvorišča ječe, je naglo zagledala Orlova in njegove sluge v odprtem vestibulu palače. “Gorje tebi!” je šepetala pre- j strašena na uho Feodore. “Vidim | krutega Orlova, kako upira nate svoj pogled; ako te dohitijo nje- j govi služabniki, katerim ravnokar kaže s prstom nate, te vržejo | v ječo.” “In čez eno uro moram videti svojega sina!” je zamrmrala Fe-1 odor a in je tekla kakor puščica ob samostanskem zidu doli k | reki. Klanec strmega brega jo j je dovolj prikril. Skrila se je | tam za velikim kupom, katerega so ravno pripeljali za obrežno j stavbo. Na smrt utrujena je za- Katarina se je zamislila, “Za danes ne bom več ogledovala vaših prostorov s slikami”, je rekla čez nekaj časa svojemu gostitelju; “vrnem se domov. Iz srca sem vam hvaležna za užitek, ki ste mi ga nudili. Imate preveč dragocenosti, oslepi j a jo kakor sonce samo in s svojo svetlobo utrudijo pogled. Vaša hiša je, mislim, najkrasnejši kraj cele moje države; ali vam ne bo v nadlego, če pridem večkrat pokrepčat svojo dušo k bogatemu izviru neizmerne krasote?” Gostitelj njenega veličanstva je bil tako očaran, tako vesel teh besed, da je bil njegov odgovor od samega navdušenja kratek, na veliko radost cesarice, ki se je bala ravno nasprotnega. Čez nekaj minut je izginila sijajna kavalkada in pozlačeni voz in ulica je bila zopet prazna. Prvič za svojega vladanja je spoznala Katarina breme svojih dolžnosti; po svojem povratku iz galerije slik je morala sprejeti poslanika ogerske in češke kraljice, ki ji je oddal lastnoročno pismo svoje vladarice, mora- la se je posvetovati s svojimi ministri, zaslišati poročila, katera so ji dajali, podpisovati listine, a njeno srce je mrlo in njene misli so blodile daleč, tako daleč! Kaj ji je bila mar cela rimska država. Zakaj so jo utrujali z dolgimi govori o Poljski in o Pruski? Kako ceno je imela zanjo Anglija in Francija? Misli la je le na ozek pas zemlje, pokrit z visokim snegom, z katerega so dvigala k nebu, svoje krive veje črna drevesa: ono samotno kmečko pokopališče, kjer je položila svojo glavo na prša edino ljubljenega moža! In ta mož je morda živel. Brez vzroka ga je bila objokovala! Poročilo o njegovi smrti so si morda izmislili samo njegovi sovražniki! Bodisi da se je sam skrival pod izmišljenim imenom pred njo zaničevaje njeno ljubezen, ali pa so morda branili hinavski ljudje, da ne bi prišel njegov klic na njeno uho? Oh, ni se motila, ona zmešanost Orlova, oni njegov triumf, vse je kazalo izdajstvo! In teh posvetovanj ni bilo konca. Kaj se je bilo vse proti njima zarotilo? “Gospodje, kaj ne vidite, da me morite?” se ji je slednjič izvil iz tesnega grla bolesten klic, “kaj ne vidite, da padam pod naglo boleznijo?” Njena bledost je dodala njenim besedam povdarek, nastala je grobna tišina, nato pa zmešnjava. V trenotku je bila sama v svoji najnotranji sobi. Zakrila si je z rokami oči, iz katerih so tekle jasne solze. “Zapuščena sem, osamela! Kje naj najdem zvesto dušo?” je ihteč šepetala. “Ti jokaš?” je zazvenel tih, čudovito krasen glas pri nogah Katarine, in ko se je ozrla, je zapazila tam svojo Arabkinjo. (Dalje prihodniič) -----o------ Kapitol WASHINGTON, D.C. — Kapitol, sedež Kongresa ZDA, zavzema 14- akrov površine, ima 430 sob, 679 oken in 550 vrat. S/ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA STANLEY in FRANCES ERŽEN lastnika LAKE FURNITURE, INC. 855 E. 222nd St. RE 2-7616 Sv. PRISLAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. STANKO PRISLAN EX 1-1419 VEAL STEAK Naše posebnosti ta teden: $1.09 Ib. I™ 49( Ib. Za Veliko noč domače, po našem okusu pripravljene: ŠUNKE, KLOBASE, ŽELODCE IN SALAME SEDAJ. Hranilne vloge sprejete do 10. aprili se bodo obrestovale od 1. aprila — p0 4%, ee ostanejo vložene eno celo leto — po 3%% letno, če ostanejo vložene manj kot eno leto in vsaj eno četrtletje. NATIONAL BANK SESTRANSKO POSTREŽBO | ' MEMBER reoKRAL DEPOSIT INSURANCE CORRORATION CHICAGO, ILL. DOGS FOR SALE ALASKAN MALAMUTE — PUPS, j AKC Ch. sired, show or pet, good with I kids, pt hsebrkn.. wormed shots. $145 and up. Evenings and Sundays. | 344-0875. (67) PARTNERSHIPS INVESTMENTS Man, over 40 — Interested in 14 or % partnership in drug store | bus. Invstmit very small. Wonderful oppty. for right man. Parkway I 43d Drug, Inc. 301 E. 43rd St. — j OA 4-6090. (67) BOATS FOR SALE 17’ CADILLAC PLYLAP WIND SHIELD Convertible top, aft. & side cur-1 tains, 35 h. p. Evinrude. Twin trailer and many accessories. $2400 val, $1300. Better than new condition. By owner. Clearbrook 3-0583. (68> Varjenje piva nad direktnim ognjem ustvarja lahek, mehek in fin okus... in Stroh’s je edino ameriško z ognjem varjeno pivo! Pokusite Sltroh’s! Vedno prvovrstna kakovost ... priljubljene cene vsepovsod! kht ! smooth fire-brewed ■«a»4 EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD 549 EAST 185 STREET, EUCLlD BAKER KE 1-8187 I JOS. ŽELE IN SINOVI | = POGREBNI ZAVOD = = 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 S I 4-V * V V -E.V «T lT\ VE C1 T7- V VT V» » -E-v COLLINWOODSKI URAD = 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 ' *" Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago II Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo hiiiuiimimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiimmiiimnmnummuiiniiimiiiiMmHnii? MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD — KE 1 - 3177 Na razpolago smo vam podnevi in ponoči... Samo Telefonirajte! Urad pa imamo sedaj na 472 East 152 St. in to v torek in soboto od 2. do 4. ure popoldne, druge dneve pa po dogovoru. NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnih src sporočamo, da je 4. marca 1963 umrl v starosti 61 let naš ljubljeni soprog, oče in sitari oče, CHARLES STRUKEL Rojen je bil v vasi Zavrh na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 41 leti. Iz Želetovega pogrebnega zavoda smo ga prepeljali v cerkev Marije Vnebovzete in po opravljeni maši zadušnici smo1 ga pokopali na pokopališču All Souls. Iskreno se zahvalimo s tem vsem, ki so ob oder položili vence cvetja, darovali za sv. maše, dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče in ki so prišli kropit in šli za pogrebom. — Ravno tako se zahvalimo članom društev, ki jim je pripadal, kakor tudi pogrebcem, ki so nosili njegovo krsto. — Vsem, ki so nam izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili na pomoči. — Hvala osebju pogrebnega zavoda Jcs. Žele za lepo urejen in voden pogreb. Dragi naš, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti! Spominjali se Te bomo v naših mislih in molitvah! žalujoči: NETTIE, soproga HELEN DETTON, hči STANLEY, vnuk OSTALO SORODSTVO (tukaj in v starem, kraju i Cleveland, O., 4. aprila 1963. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA LOUIS ZUPEC ki je umrl 4. aprila 1962. Leto dni je že minilo, Hladna zemlja Tebe krije, odkar Te več med nami ni, srce ljubeče več ne bije, žalostna so naša srca, spomin na Tebe pa živi solze nam zalivajo oči. in živel bo do konca dni. V raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni veselje večno uživali. AlIiffiA’S CSSLY.:FIRE-BREWED. BEER Tvoji žalujoči: North Chicago, 111., MARY, soproga JOHN, sin MARY, hči RAYMOND, zet 4. aprila 1963.