Praznujmo delavski 1. maj
Za združitev vseh delavcev, kmetov in razumnikov v enotni sindikalni organizaciji
teto III, Si. ii.
Poštnina plačana v gotovini.
Trst, 26. aprila 1947. Spedizioni in abbon. postale 1*» grnppo. Cena : 8 ML , 6 JL , 4 din.
Prvi maj
in sindikalna enotnost
Prvi maj, ki ga letos proslavlja vse napredno človeštvo, zlasti pa delavski razred demokratičnih dežel sveta v znamenju triumfa nad vojnim fašizmom, bo za nas na Tržaškem ozem-Iju še posebno velikega pomena.
Delavski raired, ki se je že od vsesa začetka težko boril proti neizmernemu izkoriščanju in zatiranju, brezpravju in cppaštvu v delavskih vrstah^ ie občutil, da je to dan neločljive enotnosti delovnih množic, neraz-družljivosti vsega delovnega Ijud-stva, se je prav na ta dan zavedel, je njegova moč in vir vseh poli tknih in gospodarskih pravic zgolj v združitvi vseh delovnih sil v ne-nmajno enotni delavski organizacij'.
Letošnji 1. maj praznujemo sredi sindikalnih volitev, ki nam dajejo lasno perspektivo, da bo končno odpravljen sleherni dualizem s popri-a našega sindikalnega gibanja. Za-0 bo to nedvomno edinstven prvi ntaj v zgodovini tržaškega delavskega Spanja. Vse napredno delovno Ijud-stvo ga bo praznovalo z zavestno vo-■io. da se čim prej in čim bolje uresniči Pariški sindikalni sporazum ter Postavijo trdni temelji bratskega sožitja Slovencev in Italijanov in s tem P' vi temeljni kamen političnega so-e °vanja in miru na našem ozemlju.
raa110'11' sindikati. ki so izšli iz na-0 ne osvobodilne borbe in so vse 0 danes vodili dosledno politiko in-Pfesov delovnega ljudstva, ki so vse 0(1 svojega nastanka tudi branili demokratične pravice našega delavca in meta, ščitili njune težko priborjene osnovne^ politične in socialne pravi-e. so že oc| vsega začetka spoznali a ie sindikalna enotnost vsega de-'r** 'iudstva nedvomno eno naj-nejših vprašanj povojnega sindi-kalnega pok-reta.
<jjf° ®e.°b tem prvem maju snidejo ayci in kmetje in razumniki vseh 'ličnih stremljenj, smo prepričani,
^ so Enotni sindikati napravili prav ...1 da so se iskreno in dosledno bo-bj,1. Za sindikalno enotnost, ki so ji ^ v Parizu postavljeni prvi temelji.
. . d°lgih mesecih vztrajnega dela, i p ! aterem je bilo treba premostiti
' čest^ Ve*iki*1 težav. Pr' katerih se je v 0 skoraj že pretrgala nit sodelo-I 'nt )a’	P0!1"6^ zaradi višjih
eresov enotnosti delavskega razre-p0 rrlars'kai žrtvovati. Toda pri vseh z ®aian)'h smo čutili visoko razvito delovnih množic, ki so vedno radi 3 'zPr'|,ale svoio ogorčenost za-j. Prepočasnega poteka razgovorov ^neprestanih sporov v OOSS-u. dik j . k‘ ie privedla do prvih sin-O^nih volitev, ni bila lahka, ti v u° se ES neizprosno borili pro-pe Sakomur, ki bi hotel kratiti osnovna j'av'ce enega ali drugega naroda Prei,e.? ozemlju, se je to zgodilo v kak Can,u’ d" n' mogoče doseči niti Pravega pomirjenja, ne priče-Uv*1,! ake8a konstruktivnega dela za ,av’janie delavskih pravic. Sindi-i(jarina orRanizaif:ija, ki bo izšla iz se-svo'11)' Vo''tev, bo morala sprejeti pod b0 1 rov vse naše delovno ljudsuo, b'Val'-l,I:i*a ^ndll' najširše plasti pre-Va 'n biti predvsem trden bra-
nik
jkilij, ca
s°cialnih in ekonomskih pravic ;a kakor slovenskega de-
iaVc;anske«:
na tem ozemlju. Teza, da se
sme
vpr . _ vmešavati v narodnostna J*11*3, ie zgrešena. Pri nas živi-letja ^ Posebnih okoliščinah. Ze sto-
roda v'13 na naSem ozemlju dva na-• Zato ni
rn, če
nacionalizem ne šovini-postavljamo vprašanje na-
Moč ljudskih množic
Praznik delovnega ljudstva je letos razgibal vso našo mladino in sploh vse naše delovne ljudi kakor še nikoli. Znamenje, da so se zavest skupne usode, potreba skupne borbe, čut delovne enotnosti globoko ukoreninili v srcih vsega ljudstva Tržaškega ozemlja.
Kdor se te dni ozre po naših mestnih okrajih, po kraških in istrskih vaseh, po naših tovarnah in delavnicah, po krožkih in društvih, doživi ob vsem svojem pričakovanju, da se ljudje zares pripravljajo na svoj praznik, vendarle veliko izne-nadenje. V čem je vsa ogromna gibalna sila, ki ljudem ne da oddiha, da trudni od dela pri strojih in na njivah strumno in neukročeno razgibajo svoja telesa — po dvoranah, na trgih, po vrtovih in travnikih, da se zbirajo v zbore, utrujajo pljuča ob instrumentih, da snujejo skupne nastope, si pripravljajo tisoče krojev, deset tisoče bakel in stotine zastav, zlagajo težko prihranjene denarje, žrtvujejo sebe in vse, kar imajo, za 1. maj? — V čem je neizčrpna moč deset tisočev, ki jim ob žrtvi žarijo oči in glasneje bijejo srca že ob sami misli na veliki praznik.
Moč ljudskih množic! Ki jih niso strli ne pokolji ne vesoljno razdejanje ne stotera, taborišča, ne tisočere celice okupatorskih ječ, ne ofenzive sovražnih tankov in letal sredi med njihovimi bornimi naselji.
Moč ljudskih množic, ki vedo, da
se nikoli več ne smejo povrniti časi nasilja in zla!
Zato bo letošnji 1. maj v nizu svojih kulturnih manifestacij mogočen dokaz, da hočemo mir in ž njim bratstvo in demokracijo, neodvisnost in delo, svobodo in kruh.
Zato bo letošnji 1. maj vse ljudstvo razvilo vse svoje prapore — v znamenju bratstva.
Zato bo mladina izpričala vsa svoja kulturna prizadevanja — v znamenju miru.
Kdor se ozre po naših listih, ki odražajo vse mrzlične priprave za prvomajski praznik, na vso pestro vrsto fizkulturnih prireditev v prvo-
majskem tednu, na vse množične nastope in sprevode, na vse koncerte in slavnostna zborovanja, se bo nezmotljivo zavedel, da tekemu ljudstvu ne more do živega noben okupator, ne z orožjem ne s samozvano oblastjo, noben izkoriščevalec ne s sleparsko igro nagonov ne z zatiralsko politiko brezposelnosti in inflacije.
Prav te miroljubne, kulturne in vseljudske priprave na letošnji 1. maj, prav vsa ta požrtvovalnost, ves ta skrivnostni blesk v očeh in srcih so porok neodvisnosti, demokracije in napredka, so najsvetlejši dokaz moči naših ljudskih množic.
Politični pregled
Prekrižani računi
Zunanji ministri, ki razpravljajo v Moskvi o nemški in avstrijski mirovni pogodbi, so izkoristili svoje sestanke tudi za razgovore o gospodarskem in finančnem položaju v Trstu na osnovi poročila, ki ga je pripravila medzavezniška gospodar-sko-finančna komisija, ki se je ob pričetku tega leta mudila v Trstu. Znano je, komisija ni izdelala enotnega poročila. Medtem ko predvidevajo ameriška, angleška in z njimi tudi francoska delegacija ogromen deficit v tržaškem proračunu — celih šest milijard lir! — bo po računih sovjetske delegacije zmanjkalo tržaškemu državnemu gospodarstvu v prvem letu vsega nekaj desetin milijonov.
Na prvi pogled se zdi ta velika razlika v računih delegacij presenetljiva, saj končno res ni vseeno, ali bo naš proračun skoraj uravnotežen ali pa bodo dohodki lahko krili komaj dobro polovico izdatkov. Ob natančnejšem pretehtanju stališča posameznih delegacij pa nam postancj, te razlike mnogo bolj razumljive.
Zanimivo je, da predvidevajo vsi štirje proračuni približno isto vsoto proračunskih dohodkov. O dohodkih o plačilnih zmožnostih STO-ja so sl torej velesile edine. Razlike nastajajo šele pri izdatkih, ki jih zahodni zastopniki cenijo vsekakor previsoko — vsaj za nas, ki nočemo, da bi bil vsak trideseti državljan STO-a policaj, ki hočemo varčevanje pri državni upravi, I 1 hočemo skratka poceni vlado.
Na novih postojankah
v razredni borbi za demokracijo in proti imperializmu
organizaciji odvzeti njen
Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov se je sestal 13. aprila L 1947. Sprejel je na znanje poročilo o opravljenem delu in o položaju, kakor je nastal s sklepi pariške mirovne konference. V daljši diskuziji jo ugolevil, da delavci, čeprav sklepi niso izpolnili teženj večine izmed njih, v skrbi za ohranitev miru sprejemajo u-stanovitev Tržaškega ozemlja in da so pripravljeni prispevati vse v borbi za demokracijo in neodvisnost ozemlja proti vsem silare, ki si hočejo na njem ustvariti imperialistično postojanko.
Zato je sklenil- da se sindikalna organizacija na področju, ki se priključi FI.R Jugoslaviji, vključi v jugoslovanske ES, na področju,
ki se priključi Italijanski republiki pridruži splošni italijanski zvezi dela, na področju Tržaškega o-zemlja pa da postane del nove sindikalne organizacije, ki bo nastala po zdrržitvi, ki se pravkar pričenja.
Vse delavce poziva, da se z vsemi silami zavzamejo za enotnost-da razkrinkajo vse poskuse, ki naj preprečijo uresničenje teženj vsega delavskega razreda.
Vse delavce poziva, da v največji meri prispevajo, da bo nova organizacija nadaljevala 'radicije razredne borbe in si uspešno prizadevala zagotoviti delovnim množ:cam primerno ž;vEenjsko raven, da bo budno na straži nasproti vsem poskusom zainteresiranih elementov, ki bi ho leti sin-
rodnostne enakopravnosti med prve zahteve sindikalne organizacije. Zato ni krivično za italijanski narod, ampak je obratno prvi pogoj, da'dosežemo pri nas resnično narodnoštno pomirjenje.
Tež.nji delavskega razreda, da za prvi maj 1947 dosež-e sindikalno enotnost, so se odkrito ali skrito uprli vsi, ki imajo Se nadalje interese razdvajati delavski pokret, odreči slovenskemu delu ljudstva enakopravnost njegovega jezika, skratka vsi, ki vidijo v močni delavski organiziciji nevarnost za svoj privilegirani ekonomski položaj in ki bi razdvojeni delavski razred še nadalje radi tlačili in izžemali. Sprožili so šovinistično gonjo, sklicujoč se na nacionalistične interese, na dvatisočletno kultu-
ro, da bi odvrnili delavske množice od njih osnovnih interesov, njih končne združitve.
Delavski razred in z njim vse demokratično prebivalstvo tržaškega o-zemlja pa bosta znala preprečiti vse nakane domače in tuje reakcije in zavrniti vsak poizkus nadaljnega razbijanja delavskih vrst.
Prvi maj bo za nas najjačj; porok dosledne borbe najširših ljudskih množic za ohranitev naših svetih pridobitev, proti fašizmu in novofašiz-mu, za svobodo tiska in združevanja, za pravo demokracijo, za bratstvo Slovencev in Italijanov, za socialni in gospodarski napredek, bo porok, da bo delavski razred dosegel svojo popolno emancipacijo.
Bukovec Ivan -- Vojmir
dihalni značaj-
Izvršnemu odboru nalaga, da po organizacijski razdelitvi na vseh treh področjih nadaljuje svoje delo vse do dokončne ustanovitve nove edinstvene sindikalne organizacije in da dotlej ohrani vodstvo ES v coni »A« in v coni »B«, kolikor bosta pripadli Tiža-škemu ozemlju.
Toda zastopniki zahodnega imperializma poceni vlade nočejo. Na eni strani nam hočejo naprtiti številno policijo, da bi ž njo dušili našo svobodo, na drugi strani pa hočejo dejansko čim večji deficit, da bi nam potem prijateljsko priskočili na pomoč. Posledice take ,.prijateljske pomoči"' so znane, taka ,,prijateljska pomoč" je torej nevarna nam, nevarna našim interesom. Londonski list ,,EČonomist“ je zapisal, da se svet počasi deli v dva tabora: v one, ki se boje ZDA kot sovražnika, in v one, ki se boje ZDA kot prijatelja. Za nas. ki smo majhni, ni tak „pri-jatelj" samo velika Amerika, temveč tudi mnogo manjša Anglija.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Sredi sindikalnih volitev
Pretekli teden so se končno zares pričele volitve, ki naj bo njih končni uspeh združitev Enotnih sindikatov in Delavske zbornice v skpno, enotno, trdno sindikalno organizacijo vseh delovnih ljudi Tržaškega ozemlja.
Doslej so volili delno v grafi-ški stroki in v denarnih zavodih ter v vsej stroki gledaliških igralcev. O rezultatih sicer ni službenih podatkov, vendar ie znano, da ie Delavska zbornica dosegla večino v gledališčih in bankah. Enotni sindikati pa j,ned grafiškimi delavci.
Volitve v poslednjih dveh strokah se bodo te dni še dopolnile. V Trgovski banki (Commerciale) so že opravljene, v manjših tiskarnah bodo vsak čas. Hkratu so pa tudi že napovedane za vso kemijsko, kovinarsko in zavarovalniško stroko, ter za stroko lokalnih javnih uslužbencev (Telve, Selveg, Radio. Kabel itd). Opravljene bodo do konca prihodnnjega tedna.
V OOSS-u je bilo treba medtem premagati znova nekaj resnih
ovir. Zastopniki Delavske zbornice so se postavili na stališče, da bi bilo treba voliti neposredno le nove skupne odbore, delegate za strokovne skupščine pa posredno, tako da bi v skladu z razmerjem glasov, ki bi jih zbrali obe organizaciji pri volitvah tovarniških odborov, odpadlo na vsako samo po sebi tudi odgovarjajoče število delegatov za strokovne skupščine. Zastopniki ES so imeli nemalo opravka, da so uveljavili svoje vse bolj demokratično stališče neposrednih volitev tudi za te delegate.
Se pomembnejši pa je bil njihov uspeh, ko so dosegli, da se ne prizna volilna pravica onim, ki so jih epuracijske komisije ' kakorkoli kaznovale, ki so pred epuracijo in ki so bili postavljeni pred izredno sodišče, pa čeprav so bili potem oproščeni. Daši so bili zastopniki Delavske zbornice drugačnega mnenja, je bilo jasno, da fašistom ni mesta, ne v sedanjih in še manj v bodoči sindikalni organizaciji tržaškega demokratičnega delovnega ljudstva.

Neodvinost, mir, demokracija in gospodarski napredek
naloge nove razredne sindikalne organizacije na IrZoSkem ozemlja,
utemeljene m nrosiušene na 4. konferenci pokrajinskega ouuova Enotnih sindikatou
V posebnih okoliščinah, ki se podajajo iz nove državne razdelitve Primorske, se je pred zadnjo nedeljo zbral pokrajinski odbor Enotnih sindikatov na svoji IV. konferenci Po svojih zaključkih in programskih izjavah je postala ta konferenca osnovnega pomena za položaj in razvoj razrednega sindikalnega gibanja vseh delavnih ljudi Tržaškega ozemlja.
Na konferenci je tov. Destradi jasno obeležil vse razvojne stopnje, borbe in delo ES prav do sindikalne združitve, ki se ustvarja pri pravkar započetih volitvah, in odločno postavil politično-sindikalne zahteve vsega delovnega ljudstva.
Na pragu nove dobe
,'Sestali smo se v času“. je izvajal v svojem poročilu, „ko se ustvarja v smislu lanskih sklepov pariške mirovne konference ločeno Tržaško ozemlje, ki sicer ne odraža želja širokih množic tržaškega delavstva, a predstvalja največ, kar je bilo ob sedanjem razmerju mednarodnih sil mogoče doseči. Vse delovne množice in tudi tržaške so sprejele te sklepe, ker težijo po miru in obnovi. V tem novem okviru mora tudi sindikalna
organizacija dobiti nove ganizacit-ske oblike. Na Tržaškem ozemlju bodo ES prešli v nov sindikalni or ganizem, ki bo izšel iz sedanjih volitev.
Na osnovah Delavske enotnosti
ES so izšli iz Delavske enotnosti, ki je nastala še v času nacistične okupacije. Neštete sabotaže, mobilizacija partizanskih prostovoljcev’, ogromne podporne akcije za borce, pa tudi borba za draginjske doklade, delavske kuhinje, mezde in plače so opredelile njen antifašistični ljudski značaj. V prvih dneh svobodnega maja so na njeni osnovi zrasli Enotni sindikati, ki so hkratu predstavljali silen zagon za obnovo po letih razdejanja. Toda okupacijska razdelitev Primorske jih je v coni ,,A“ znova prisilila k borbi proti brezposelnosti in lakoti, k obramb! osnovnih demokratičnih svoboščin. Se več. našli so se zdražbarji, ki so izigrali narodnostni moment in v službi sovražnika ločili delovne množice v dve organizaciji.
Po načelih svetovne sveže
Od vsega počelka so ES delovali v smislu osnovnih načel Svetovna sindikalne zveze. V dejanju so se zavzemali za bratstvo narodov. Borili so se proti reakciji za demokracijo, za trajen mir, proti vsem oblikam fašizma. Branili so gospodarske in socialne pravice delavcev in demokratične svoboščine. Zavzemali so se za zboljšanje plač, za delovni čas, za znosne delovne pogoje, za popolno socialno zakonodajo.
ES so se v polni meri zavedali, da je obramba gospodarskih interesov delovnih množic tesno povezana z borbo njene obče demokratične pravice. Zakaj ni je napredne socialne zakonodaje, ne učinkovite obrambe delavskih interesov, ne svobodnega in uspešnega sindikalnega gibanja kjer niso uveljavljene osnovne demokratične svoboščine, kjer teptalo pravice zborovanja, svobodnega izražanja ljudske volje, svobodo tiska in združevanja.
Zato morajo v borbo za demokra lične svoboščine tudi sindikalno organizirane množice, ki so na prvi postojanki delavskih gospodarskih interesov. Ko bi padla ta postojanka bi ne bilo več obrambe njih gospodarskih pravic, marveč bi preostala le še borba za obstoj ljudi nasproti fašističnemu nasilju.
Zalo si sovražniki delavskega raz-
reda tudi toliko prizadevajo, da bi ustvarili nepolitični sindikat, ki bi se brigal izključno za gospodarska vprašanja in puščal v nemar vse politične probleme. Zato vpijejo, da politika nima opravka z delom. Toda zakaj jim tedaj policija v hipu priskoči na pomoč, ko jim je potrebna njena intervencija po tovarnah? Zakaj ni še nihče nikoli udaril tovarniške ravnatelje in so krvaveli zmeraj le delavci, ko so zahtevali zgolj spoštovanje svojih pravic? Zares, politika je stvar dela prav toliko, kolikor skušajo delavske množice na drugih področjih izriniti iz javnega življenja. Ko bo oblast v rokah delovnega ljudstva, tedaj delo stvarno ne bo imelo opravka s politiko.
In tudi Svetovna sindikalna zveza proglaša borbo na političnih področjih za svoj bistveni smoter. Zato služijo vsi oni, ki propovedujejo nepolitične sindikate, zgolj interesom gospodarjev na škodo delavcev. V duhu načel Svetovne zveze pa so ES vodili tako imenovane politične stavke v obrambo svobodnega izražanja ljudske volje, tiska, proti fašističnim demonstracijam, za demokratične pravice in ljudske pridobitve. V tem duhu so vodili dejanske in bele stavke za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev ter gospodarske interese delavstva
Kontrola cen in preskrbe
Pri vsem tem so se življenjski pogoji delavskih množic v tej dobi hudo poslabšali. Izkušnje so pokazale, da je zaman boriti se za višje mezde, 6e se hkratu ne blokirajo cene če poleg 35.00« brezposelnih uspevajo črnoborzijanci. Treba je vse kaj več: treba je zagotoviti delavstvu dejansko kontrolo nad vsemi ustanovami, ki naj bi urejale cene. preskrbo in pravično delitev blaga. Treba je takih kontrolnih organov, ki bodo zares izraz delovnih množic In bodo dejansko opravljali svojo nalogo. Sindikati bodo morali izvojevati ljudstvu resnično znosne življenjske do-goje, ne polovičarsko, marveč popolno rešitev vseh njegovih problemov med njimi v prvi vrsti minimum demokratičnih svoboščin.
Dvojna mera Julijskih
Ko so bili ustanovljeni Julijski sindikati, ni šlo za to, da Enotni ne bi bili branili delavskih interesov, marveč za nemogočo rešitev tržaškega vprašanja, za izkoriščanje narodnostnih Čustev in dobre vere delavstva v svrho določene politike, k) naj bi privedla Trst tja, kamoi ogromna večina njegovih delovnih množic ni hotela. Zato so na eni strani razglašali nepolitičnost sindikatov, v isti sapi pa stavili politične pogoje za sindikalno združitev. Celo zastopniki Italijanske Delavske zveze so že koncem 1945 priznali pravilnost stališča ES. In v zadnjem času je celo ogromna večina članov
Julijskih sindikatov zahtevala združitev, ki jo je pa njihovo vodstvo odklanjalo.
Kdo vnaša v sindikate politiko in vero
Pariški sporazum o tržaški sindikalni združitvi je bil odločilnega pomena. In vendar so v OOSS-u še zmerom delovali v škodo združitve, z odporom proti enotni kandidatni Usti, ki so se zanjo izrazili celo njih lastni član! in nazadnje z netenjem narodnega in kulturnega spora, ki o njem priča prav te dni kampanja njih političnih zaplotnikov. Mar gre za ..italijanski jezik in narodnost", ali za ,.katoliško vero", ali pa za združitev vsega delavstva? Mi nočemo nacionalnega, ne verskega, marveč delavski, razredni sindikat, ki se bo boril ne le za gospodarske pridobitve, marveč tudi za demokratične svoboščine in pravice.
Časopisna kampanja, ki proglaša, da so „z največjo muko pristali na pogajanja z nami in prisilili k molku srce, ki jim krvavi spričo nasilj in ropov in fojb", nikakor ne pospešuje združitve. Nam ni do polemike, ker nočemo ločitve delavskih množic, pa čeprav so oni oborožili morilce, Hlače, in Battistelie, Gior-giottija in toliko drugih, ki so se borili za delavske pravice, čeprav so oni pustošili prostore naših sindikatov, da bi jih uničili.
Naloge
nove organizacije
Nasprotno, nam je do dejanske ureditve razrednega sindikalnega vprašanja. In zato pozivamo vse delavce, da volijo pri sindikalnih volitvah one, ki jih smatrajo za najsposobnejše branitelje svojih interesov. Mi moramo zastaviti vse sile za sindikalno enotnost. Le tedaj bodo sindikati na Tržaškem ozemlju lah-
ko dosegli svojo pravico, da bodo odločali pri socialni in gospodarski ureditvi ozemlja, da bodo v njegovih organih čuvali interese vsega delovnega ljudstva, da bodo uspešno uveljavljali delovne pravice vseh mladih ljudi. Da bodo zagotovili znosne delovne pogoje vsem delavkam kakor so že uzakonjeni po vseh najnaprednejših državah. Tedaj pa bodo tudi izpolnili svojo dolžnost in se postavili na čelo obrambe neod-
visnosti, demokracije In miru na Tržaškem ozemlju. Sindikati hočejo po- I stati glasniki pomirjenja, demokratične ureditve, bratstva narodov na tržaških tleh, dejanskega izpolnjeva- I nja človeških pravic, hočejo ustva- • riti življenje, ki bo življenja vredno.
Z vzkliki združenemu razrednemu sindikatu, s pozivom k borbi za popolno uveljavljenje pravic delovnih | množic je tov. Destardi zaključil svoj govor.
V bratstvu za shupno
blagostanje
V razpravo so posegli tov. Juraga, Semilli, Štoka, Zuder in drugi. Na popoldanski seji je tov. Vojmir v jasnih potezah razvil sindikilni program tržaškega delavstva. Vanj je zajel vse glavne skrbi, ki tarejo naše delovno ljudstvo, vsa vprašanja, ki jih bo morala nova sindikalna organizacija načeti z istim borbenim duhom, ki je vselej navdajal ES Za izgradnjo vse bolj razvite socialne strukture Tržaškega ozemlja je obeležil program ES v naslednjih, neposrednih ciljih:
1.	Spričo narodnostnih posebnosti Tržaškega ozemlja bo moralo biti bratstvo Slovanov in Italijanov v njem med glavnimi programskimi zahtevami nove sindikalne organizacije, ki se bo tudi sicer zavzemala za prijateljstvo italijanskega in jugoslovanskega naroda.
Zmogoti moro
razredni
sindikalni pokret Zato volite kandidate
Enotnih sindikatov!
2.	Uveljaviti bo treba načelo dvojezičnosti v vsem delovanju novega organizma in na vseh področjih civilne uprave Tržaškega ozemlja.
3.	Boriti se bo treba proti vsem oblikam fašističnih ostankov in proti vsakemu pojavu narodnostne nestrpnosti.
Na gospodarsko-poli-tičnem r o iročju
1.	Nova organizacija mora doseč« kontrolo delavstva nad ustanovo za preskrbo osnovnih življenjskih potrebščin.
2.	Mora vplivati na uravnovešenje cen.
3.	Mora doseči strogo nadzorstvo in sankcije proti špekulantom vse do zaplembe njih podjetij.
4.	Borili se mora proti črni borzi
5.	Pospešiti mora razvoj zadružništva in podpreti vse zadružne pobude.
Le tako bo mogoče doseči radikalno ločitev delavskih gospodarskih vprašanj, obvladati položaj, ki postaja nevzdržen. ES so že ponovno opozorili pristojne oblasti kako naj
uredijo nastalo gospodarsko zmešnjavo. Kadar koli so bile povišane mezde, so se življenjske potrebščine znova podražile in postale delovnim množicam spet nedosegljive.
Neposredne naloge
1.	Treba bo določiti minimalno mezdo, ki bo v skladu z življenjskimi potrebščinami delavcev. Vsaka kategorija bo morala imeti možnost, da se bori za višje mezde z vidikov svojih strokovnih sposobnosti in splošnih možnosti. Minimum mezde, pa bo moral biti zajamčen slehernemu delavcu katere koli stroke in stopnje.
2.	Sedanje, še v času fašizma nastale kolektivne delovne pogodbe, bo treba na novo skleniti, da bodo v skladu z demokratičnimi zakoni o delovnih odnosih
3.	Uveljaviti bo treba 40. urni delovni tednik za vse panoge dela In doseči priznanje nadur. Le tako se bo uveljavilo načelo socialne pravič-
nosti in spravila delovna zaposlitev v sklad s strokovno in kulturno Izpopolnitvijo delavca.
4.	Odpraviti bo treba dohodnino na vse delavske mezde.
5.	Zboljšati še posebej položaj učiteljstva. državnega, poldržavnega In drugega javnega nameščenstva, ki je prav sedaj najhuje prizadeto.
Nova sindikalna organizacija se bo morala boriti za popolno socialno, politično in gospodarsko emancipacijo žene, ji izvojevati enako plačo za enako delo. Plače žena so danes klasičen primer izkoriščanja.
Agrarna reforma in socialna politika
Vajencem obeh spolov je treba 1. zagotoviti moralni, kulturni in strokovni razvoj; 2 osvoboditi vseh del. ki presegajo njihove fizične in razumske moči; 3. zagotoviti ob isti mezdi najmanj po 2 ure dnevne strokovne izobrazbe; 4. buditi v njih željo, da doseže čim prej svojo strokovno kvalifikacijo; 5. zagotoviti jim brezplačno strokovno šolsko izobraz-t*o.
Treba bo pospešiti kulturno In politično vzgojo delavstva, da bo doseglo višjo stopnjo intelektualne, poklicne in moralne izobrazbe.
Na vsem ozemlju bo treba izvesti agrarno reformo, kakor se je to že zgodilo v Konrščini in Bujščini, kjer je 4000 kolonov prejelo zemljo, ki so jo že stoletja obdelovali njih predniki. Hkratu pa bo treba spremeniti tudi davčni sistem na kmetijskem področju.
Reformirati bo treba 1. Bolniško blagajno, 2. socialno zavarovanje. Izločiti iz njih birokracijo, post?v;tl jih pod kontrolo zavarovancev, zbolj-
Današnjo številko
našega lista
pošiljamo nekaterim članom naših sindikatov v spodnji mestni okolici brezplačno na ogled. Upamo, da jim bo list ugajal in da ga bodo v bodoče redno kupovali in brali.
Uprava.
šati njih službo in prilagoditi njih ; pokojnine sedanjim razmeram.
Le ojačen j e industrije bo zagoto* I vilo tržaškemu ozemlju vse življenj ske možnosti, zato so se ES že do-sedaj zavzemali za njen maksimalni | razvoj. Tudi še tako cvetoča trgovina bi ne mogla jamčiti gospodarskega blagostanja vsega prebivalstva. Ob" j ] nova je življenjskega pomena za bo* j i dočnosf Tržaškega ozemlja.	1
ES so se od vsega početka por ju proti brezposelnosti, ki je nastali I j spričo nesrečnih ukrepov poverjen*' j ške oblasti. Naloga nove sindikaln* i organizacije bo. boriti se za odorav«, | tega zla z zaposlitvijo tisoče v liu«*1 j ! pri obnovi in ojačenju IržaSke indU' s strije.	'
J
Sedem osnovnih točk '
f I
Osnovne naloge nove organizacije pa bodo izvojevati 1. demokratično ljudsko vlado, 2. zastopstvo sindikalne organizacije v vladi, ki bo neposredno ščitilo interese večine prebivalstva; 3 poroštvo popolne stavkovne pravice; 4. prepoved izpore kot orožja gospodarjev proti delavcem; 5. obvezne kolektivne delovne pogodbe na sindikalni osnovi in strogi ukrepi proti delodajalcem, ki bi jih prekršili: 6. jamstva za svobodno sindikalno gibanje In njegovo juridično priznanje; 7. popolno svobodo sindikalnega gibanja in njegovo neodvisnost v o-brambi delavskih pravic.
Tak mora biti program bodočeg*; t delovanja nove sindikalne orsaniza'! cije, ki ga bodo morali iz.vajati P'H ' sedanjih sindikalnih volitvah izvo* ^ Ijeni vodtelji tržaškega sindikalne#*j s gibanja.	'j j
Po kratki razpravi, v katero je p0' k segel tudi tov. Muslin, je bilo por0',| s čilo tov. Voj mi ra soglasno sprejeti' ti Na predlog tov Destradija so ob z#' k ključku odposlali sindikalnim org*'] h nizacijam v Beogradu in Rimu tef tajniku Svetovne sindikalne 7vet*. ^ Saillantu pozdravne brzojavke ^	^
sprejeli resolucijo, ki jo objavljati* ^ na drugem mestu.
! b,
---------------------------------------
Prekrižani
računi •
(Nadaljevanje » L strani).
Te načrte je moskovska konferenca še bolj razkrila; angloameriški zastopniki so bili prisiljeni priti z barvo odkriteje na dan. V ponedeljek ie Bevin predlagal za Trst kredit v višini pet miljonov dolarjev, ki naj bi ga podelila organizacija Združenih narodov. Ta kredit naj bi veljal, ,.dokler ne bo popolnoma izvedena organizacija Tržaškega ozemlja".
Kakor je res, da bo Trst v prVem času potreboval nekaj podpore, ta-korekoč neke vrste obratni kapital v začetku svojega obstoja, je Bevl-nov predlog vendarle vse kaj drugega. Prvič je predlagana vsota silno visoka in bi bila našim nadaljnjim proračunom z letnimi odplačili in obrestmi v veliko breme, tako da bi morali za odplačilo te ,.pomoči" iskali spet novo ,,pomoč", nič manj neugodno od prve. Drugič so pogoji, pod katerimi daje Bevin to posojilo takšni — kredit bi dala OZN, kj»r je še vedno možno preglasovanje. In ne Svet štirih, ki sklepa soglasno — da bi dali tujim silam vso možnost
za vedno večje in nedopustno vin*' šavanje v naše notranje zadev*'j Tretjič je tudi definicija Bevlfl*? glede dobe kredita „do popolne of' ganizacije STO-ja" takšna, da zbuj*-sum, da bi morali prevzeti nase dolgove, ki izvirajo iz slabega g*' spodarstva ZVU.
Do sporazuma glede Be vino ve#* j predloga ni prišlo, ker se je Mol*'! tov odločno uprl vsaki obliki pom^l STO-ju, ki bi mogla povzročiti tuJ* vmešavanje v njegove zadeve in torej pomenila konec njegove nce^1
i
?r<
30(
Olc
visnosti. Trumanova ,.doktrina" daje glede takšne in podobne. •V0'- ^e' moči" dovoli jasnih zeledov.	| V1
dovolj jasnih zgledov.
Moskovska konferenca je dos!*"s ^ najdaljše zasedanje Sveta zunanPI ?(jc ministrov. Uspehi, ki jih je dosegi'j L
so spričo težavnosti in zapleten0*^ j*0*
zlasti nemškega vprašanja dragoc^1
iJ.
čeprav ni nobenega dvoma, da ast*| ja Še mnogo dela, ki ga bo treh* *	.,1
interesu svetovnega miru uspešno
kmalu opraviti.

1. maj - praznih ljudske demohracije
Zg mir, neodvisnost in gospodnrsKo bingostnnje
Letos praznujemo 1. maj v novih okoliščinah. Ustvarjeno je bilo Tržaško ozemlje in to dejstvo moramo v interesu miru sprejeti, ne glede na to, smo 11 s tem zadovoljni, ali ne. Novi položaj, ki pomenja za nas vrsto novih vprašanj, odločilnih za življenje Trsta, zlasti pa za življenje tržaškega delovnega ljuds*va pomeni tudi, da je padlo vprašanje državne Pripadnosti. Vprašanje državne pripadnosti je povzročilo lani do neke tnere odsotnost nekaterih slojev delovnega prebivalstva Trsta od proslav li maja.
Na letošnji 1. maj se mora delovno ljudstvo Tržaškega ozemlja znajti strnjeno in združeno.
dan, ki so ga vselej slavil’ v Znamenju borbe za pravice delov-nefia ljudstva, mora v polni mer! Pokazati vodilno vlogo delovn 3gr.
venskim narodom bratstvo, ki pomeni enotnost delovnega ljudstva, ki ga hočejo sovražniki razbiti s pod • pihovanjem šovinizma. Hočemo prijateljsko sožitje med Italijo in Jugoslavijo. Hočemo, da bi Trst postal most, ki bo vezal obe državi.
Vi vsi, hi živite od svojega dela!
V kali moramo zatreti bedne poskuse izzivačev. ki bi hoteli v službi tujih imperialistov in domačih sovražnikov delovnega ljudstva povzročiti razdor in neslogo v .»jegovih vrstah in tudi ob njegovem prazniku s prirejanjem športnih in kulturnih manifestacij za 1. maj, ki nimajo nobenega drugega namena, kot razdvajanje ljudstva.
Drugi, ki so tudi sovražniki delavcev, bi hoteli odvzeli tradicionalnemu prazniku borbe za pravice ljud-
stva, njegovo borbeno vsebino. Delovno ljudstvo letos ne bi smelo slaviti ta praznik, kot ga je doslej, v znamenju borbe za svoje pravice, temveč kot kakršen koli kulturni športni dogodek. Tako lahko postavljajo to vprašanje samo hlapci sovražnikov ljudstva, čeprav sc skrivajo pod krinko odločnih branilcev njegovih pravic Ljudstvo pa je sito takih in podobnih izzivanj.
Praznik
vseh delovnih ljudi
Koordinacijski odbor za proslavo 1. maja 1947 v Trstu vabi vse one, ki žive od lastnega dela, ne glede na politično prepričanje, naj se udeleže njegovih manifestacij in prvomajskega sprevoda po tržaških ulicah. Vabi posameznike ter stranke in skupine, naj sodelujejo pri prvomajskih manifestacijah z lastnimi simboli In pod katero koli zastavo, samo da so pripravljeni pokazati svojo
1'IONIRKE IZ BOL]UNCA
voljo, da pripomorejo k lepšemu
uspehu tega praznika delovnega ljudstva v duhu navedenega programa koordinacijskega odbora.
1. maj 1947 mora biti slavje enotnosti delovnega ljudstva STO-ja v borbi za demokracijo, za neodvisnost za kruh, za bratstvo in za mir!
Koordinacijski odbor za proslavo 1. maja
Naši pevski zbori
Gotovo je še vsem v spominu mogočni vtisk, ki ga je o lanskem l. maju napravil ogromni zbor 4000 pevcev na tržaškem stadionu Letos takega števila ne bo, ker se bodo prvomajskih proslav udeležil' samo oni zbori, ki delujejo na Tržaškem ozemlju. Toda v poslednjem letu so se po naših krajih ustanovili novi zbori, dosedanji pa so se okrepili. Tako imamo v Trstu dva zbora (sve-toivanskega in škedenjskega), ki šte-
jeta vsak po 100 pevcev. V J«tri pa je zraslo lepo število novih zborov, slovenskih in hrvatskih. Danes deluje na našem ozemlju že 66 pevskih zborov, ki bodo postavili na stadion okoli 2000 pevcev.
jitidstva, delavcev, kmetov, razumni-°v v javnem življenju; pokazati Jhora zavest delavcev, da so in da oče.jo biti sila, brez katere v 2 v-skupnosti ni mogoče ničesar
Storiti.
I.
MLADINCI IZ BOLJUNCA
GLAVO GOR, TRI.
obrat, dva, tri - ena. -.
maj mora pokazati voljo trža-^8» delovnega ljudstva, ki stremi
delovnega ljudstva, zmagi demokracije in po zdit vseh demokratičnih sil v bor'.!
Kospodarski razvoj Trsta, za č!o-
vredno življenje.
Simbol ljudskih teženj
^1 oCemo	zajamčiti	kruh vsem,	h.**
^ bk)	gospodarsko	neodvisnost.	No-
k***	predmet	kolonialnih načr*
v imperialistov na škodo delovne*;«: stva* Hočem., tesne gospodarske eze Trsta z njegovim zaledjem: sp**'0 *a POVCZ4,'°s1 naiT> jamči go oda raki razvoj Hočemo ohranit • razvoj naše industrije, ki dau sta4*1	večini	prebivalstva	Tr
**°^mo svolodne in demokr »• kj Volitve’ h )^emo začasno vlado.
PodstavIJ La interese ljudstvi. emo sindikalno enotnost. Hočem i
ski VSe miaciine v enotni mlad n:-Iht *ron^’ k* nai zastopa resnične bo*‘ese mladine, ki naj se bori. da i*8'* mladim ljudem zajamčena k1-««!!
Vz«°ia.
Hoč®
bo -c«mo enotno žensko gibanic Ki 2r>alo braniti dejanske interese Hočemo bratstvo in mir med „ 0(Ji sveta in med nami. Hočemo.
Zavlada med italijanskim in slo-
Lepi so pomla lanski večeri v Trstu s tisoči lučk m zvezdami na nebu. In v tem pravljičnem bogastvu luči zaslišiš po vseh naših kulturnih krožkih prešeren smeh mladine, ki vadi za 1. majski telovadni nastop in daje vsemu okolju še posebno lice mladosti, zdrtvja in lepote. Vsak večer je vsepo/s.»1 neprestani vrvež slovenske in Halijanske mladine, pionirjev, pionirk, mladink in mladincev, ki s smehom na ustnicah in z zadovoljstvom v srcu, prilagajo svoj delež k proslavi na.,večjega praznika svojih ljudstev, praznika I. maja, s mbola dela. m».u In bratstva, simbola mladosti, zdra^jr sile in moči. Premajhni so prostori, da bi lahko vsi naenkrat vadPi, zate so razdeljeni po skupinah. Ni še končala vaje zadnja skupina pionirjev, ko že pionirke nestrpno čakajo, da bodo tudi one zboljšale svoje telovadne gibe. še bi ršde ponavljale, ko so že tu mladinci in mladinke. Tn pozno v noč odmevajo glasovi vaditeljev: en, dva, tri, glavo gor, tri, obrat, dva, tri . . In vsi vadijo, ponavljajo, zbolj-šujejo in zopet ponavljajo vaje, ki jih hočejo letos Se lepše in še bolj dognano predvajati na 1. majskem množičnem telovadnem nastopu, kjer hočejo prekositi same sebe. Tu vi-
diš sinove delavcev, ki pribite še v tutah z vsakovrstnega dela, na deželi pa vidiš našo mladino, ki kljub celodnevnemu delu na polju zvečer najde še toliko časa, da vadi za I. majski nastop.
Prav te zadnje dni so vse te množice telovadcev in telovadk postale še bolj pridne. V mestu si napovedujejo tekme posamezni rajoni, kdo bo lepše izvajal vaje In kateri rajon bo imel več nastopajočih. Tudi na deželi je tekmovanje v največjem zamahu. V nedeljo so bile take tekme v Nabrežini. Tekmovale so vasi Sv. Križ, Nabrežina, Salež, Sama-lorica. Prečnik, Sempolaj, Praprot, Trnovica in Medja vas. Tekmovanja v tem kraju se je udeležilo 94 mladink, 53 mladincev, 86 pionirjev in U-j pionirk. Sedanji kandidat za prvo mesto je Sv. Križ, vendar pa ima nevarnega tekmeca v Nabrežini, pa tudi ostale vasi nočejo zaostajati. Taka tekmovanja so bili tudi na Opčinah, v Boljuncu, v Hrvatinih itd. V nedeljo se bodo telovadci in telovadke zopet pomerili.
Vse pa navdaja samo ena misel: Mladina mora prispevati svoj del k tej veličastni proslavi 1. maja in mora dokazati vsemu svetu, česa so zmožni otroci delovnega ljudstva.
Na sporedu je pet pesmi, sodobnih po obliki in vsebini. Marljivejši zbori so te pesmi že uspešno izvajali na svojih krajevnih prireditvah. Pevcem samim so vse pesrm všeč in jih prav radi prepevajo, posebno fizkulturno koračnico. V:abčeva ,,Udar \a udar“ pa je povzročila tu in tam razne debate. Nekateri se za njo navdušujejo, drugi jo odklanjajo. Vendar jo bodo peli ti in oni. Dokončno sodbo bo pa lahko izreklo občinstvo 1. maja.
V nedeljo 13. t. m. so oile :o raznih okrajih prve skupne vaje, ki so prav dobro uspele. Nekateri zbori sicer niso bili pripravljeni s celotnim programom, a bodo do 1. maja zamudo gotovo popravili.
Spominjamo se, kako megočen vtisk so lani napravili naši pevci. Celo ljudje, ki so bili že poučeni o vseh pripravah, so izjavili, da je bil pevski nastop edinstven. Pripadniki drugih narodov, ki so prisostvovali temu nastopu, so naravnost ostrmeli.
Ob Mici KPS
V nofl od 17. na 18. april 1937. leta je bila po zamisli tov. Tita ustanovljena Komunistična partija Slovenije c globoki ilegali na Cehinovem blizu Trbovelj. Bilo je to v času. ko je slovenskemu narodu pričela groziti s severa in zapada naj več'ja nevarnost. ko se je utrdila fašistična os Rim—Berlin, ki je komaj nekaj let pozneje povzročila vse vojno gorje, in ko so ga zapustili vsi, ki so si dolga desetletja lastili pravico govoriti v njegovem imenu
Odtlej je minilo komaj 10 let in vendar so se zurstiti v zgodovini slovenskega naroda za njegovo usodo odločilni dogodki. Pod vodstvom KPS je ves narod, zdrulen v OF, zmagovito prestal dobo nacifašistiČnih strahot in izpolnil svoj politični program: Izpolnil se je njegov stoletni sen svobodne Združene Slovenije, vzpostavila se je prvič po 1300 letih slovenska državnost v svobodno in demokratično izvoljenem slovenskem parlamentu. V njegovi zgodovini se je pričelo novo razdobje popolne enakopravnosti vsega ljudstva, ko je nekdanji narod hlapcev postal narod junakov, gospodar svoje usode. Hi jo je svobodno navezal na usodo Jugoslavije, socialistične domovine vsega jugoslovanskega delovnega ljudstva
Spričo zavesti njenih zaslug za slovensko ljudstvo, ob svobodi, ki je zasijala pod njenim vodstvom tudi ogromni večini primorskega ljudstva, ji vzklikamo:
Živela KPS!
Živel predsedni slovenske vlade tov Marinko!
Živel maršal Tito!
RRRH
MLADINCI IZ BUJ
MAKSIM GORKI
Odlomek iz knjige „Mati"
ij*	si(>Pila na ulico in začula v
pij Joti'1 P^znični, nemirni in pričaku-d'l 9le(ja, ?up človeških glasov ter za-
■ri.	TDODanrl »,/»	j ^ hiŠIlih
hrup
ifl,|	Povsod, na oknih in hišnih
v*dn V*tl lupine ljudi, ki so z rado-
)<y\ Pedn n skupine ljudi, ki so 2 rado-I $ina Pogledi spremljali njenega
oč,
'He
•a in	*——
i<l	0«n,i	Andreja,	ji	je	vstala	pred
h	nie9le”a 1'sa in naplesala,
'' I	„ S* Ztiai v prodorno
;l*l Ljuj, kalno siuo Itarvo
is**! kojtj.-*e so jih pozdravljali, inv
---------- —
l,j	Pripombe.
„ve£	v°jvoda	prihajata ..	**
vo)voda . .."
lVU0,ne 7nl*Ifoh nič slabega! . . d n ort ^ nef<do razjftrjeno kričal
prezeleno.
il-	*>iio nekoj posebnega
uho je lovilo odtrgane, po!-
,,Policija jih bo polovila ... pa bo
po njih!. . .“
,,Enkrat jih je že imela!41
Javkajoč ženski glas je prestrašeno udarjal skozi okno na ulico.
„Izpametuj se! Mar si samec, kaj? Ta dva sta fanta — njima je vseeno! . . .**
Ko so šli mimo hiše hromega Zo-simova, ki je za svojo pohabo dobival od tovarne mesečno podporo, je iztegnil glavo skozi okno in zavpil:
„Paška, vrat ti bodo zavili za tvoja dejanja, ničvrednež, videl boš."4
Mati se je zdrznila in obstala. Ta krik jo je navdal s skelečo togoto. Ozrla se je v zabuhli, debeli obraz pohabljenca, ki je zmerjaje umaknil
glavo. Nato je s pospešenimi koraki dohitela sina in krenila za njim. trudeč se, da ne bi ostala zadaj
On in Andrej nista menda ničesar opažala in nista slišala klicev, ki so ju spremljali. Stopala sta mirno, brez naglice in glasno govoriljt o vsakdanjih rečeh. Zdaj ju je ustavil Miranov, postaren, skromen mož, ki so ga vsi spoštovali zaradi njegovega treznega, čistega Življenja.
„Vi tudi ne delate, Danilo Ivanovič?44 ga je vprašal Pavel.
,,’t.ena mi je na porodu . . . nu, in dati je tak . . . tako nemiren!44 je odvrnil Miranov, pazljivo ogledujoč tovariša, nato pa polglasno vprašal:
„Kako je, fanta? Pravijo, da mislite napraviti ravnatelju škandal in mu pobiti šipe?44
„Saj nismo pijani!44 je vzkliku4' Pavel.
„Samo z zastavami pojdemo po ulici in pesmi bomo peli!44 je rekel Malorus. ,,Le poslušajte naše pesmi — v njih je naša vera!"
„Vašo vero poznam!44 je zamišljeno dejal Miranov.
,,Bral sem vaše spise . . . Glej Nl-lovna!41 je vzkliknil.
,,Mar greš tudi tl na punt?"
,.človek mora vsaj pred smrtjo stopiti pravici ob stran!44
„Viš jo!44 je rekel Mironov. t,Torej bo me7ida res, kar pravijo, da si nosila prepovedane knjižice v tovarno?44 „Kdo to pravi?44 je oprašal Pavel. „1, ljudje! Nu, zdravi ostanite. . . in spodobno se držite? . . /’
Mati se je tiho smejala, prijetno ji je bilo, da so tako govorili o nje). Pavel ji je smehljaje se rekel:
„V ječi boš sedela, mama!44 „Pa bom!44 je dejala.
Sonce se je vzdigo\'alo čedalje više in prilivalo svojo toploto v krepki hlad pomladnega dne. Oblaki so pluli počasneje, njihove sence so bile postale redkejše, prozornejše . . . Mehko so polzele po ulici in po strehah hiš, ogrinjale ljudi in očiščevale predmestje, kakor bi brisale prah in blato s sten in streh ih puščobo z lic. Vse je postajalo nekam bolj veselo, glasovi so močneje zveneli in zagluševali daljni hrup ropotajočih strojev in sopenje tovarne.
Spet so z vseh strani, skozi okna in z dvorišč, polzele in letele materi na uho razburjene in jezne, zamišljene in vesele besede. A zdaj jo je obhajala želja, da bi jim opore-
kala, se zahvaljevala in pojasnjevala — želja, da bi se pomešala v čud-7io pisano življe7ije današnjega dne.
Za uličnim vogalom, v tesni stranski ulici, se je bila zbrala rmiožica kakih sto ljudi in sredi njih se je razlegel Vjesovščikovljev glas:
Kri nam izžetnajo, kakor malinam sok!4 so padale njegove okorne besede ljudem na glave.
„Tako je!44 je bučno pritrdilo nekaj glasov.
,,Fant si prizadeva!44 je dejal Malorus. ,.Nu, pa mu pojdem pomagat! . . .“
Okrenil se je in preden ga je utegnil Pavel udržati, se je njegovo dolgo, gibč7io telo že zavijačilo v množico kakor izdjralo v zamašek. Nato je zadonel njegov pojoči glas:
..Tovariši! Pravijo, da živijo na svetu razni narodi — Judje in Nemci, A7igleži in Tatari. Jaz tega ne verjamen! Sa7no dva 7iaroda sta, dve plemeni, ki se ne moreta spraviti med seboj — bogatuii in siromaki! Ljudje se različno oblačijo in različno govorijo, a če pogledate, kako ravnajo z delat^skim ljudstvom bogati Francozi, Angleži in Nemci, te-(Nadaljevanje na 4. strani.)

Stran, 4,.	Delavsko-kmeCka enotnost
1. MAJ PRAZNIK SLOVANSKO-ITAUJANSKEOA BRATSTVA
MPMKCMMBŽntl
Pol stoletja
v Trstu
delavskega praznika
in na Primorskem
V *LETIH RUSKE ILEGALE
Kakor pričajo tržaške kronike, so tržaški delavci prvič praznovali svoj delavski praznik 1. 1900. z zborovanjem na vrtu Modianu, kjer sta govorila delavska voditelja Učekar in Oliva, s sprevodom po mestu do Velikega trga, kjer so se združili Italijani in Slovenci v prvi veliki skupni 1. majski manifestaciji. Odtlej se je praznovanje 1. maja vrstilo leto za letom. L. 1907. je praznik poteke' v vzdušju volilne kampanje, v kateri je za tržaško delavstvo obveljalo geslo: ,,Vsi na volitve za ljudske kandidate!44
Praznik delavskih teženj
Od čikaških žrtev do velikih ljudskih zmag
Delavski razred se mora boriti za svojo osvoboditev v zelo različnih, spreminjajočih se okoliščinah Zato se tudi način njegove borbe spreminja, da bi ustrezal vsakokratnemu položaju. To velja v splošnem, a tudi posebej za tak izraz borbe de ■ lavskega razreda kakor je praznovanje 1. maja. V tem praznovanju se ni izražal samo spreminjajoči se politični položaj v mednarodnem obsegu, marveč tudi v okviru posameznih dežel.
Pet smrtnih obsodb
že več kakor 50 let praznuje delavstvo svoj 1. maj. Pobudo je dala za ta praznik revolucionarna borba delavskih množic Zedinjenih držav Amerike. L. 1877. je bila tam usta novljena Socialistična delavska zveza (Socialist labour party). To giba nje se je ojačilo, ko so se začeli nemški delavci zaradi nemškega socialističnega zakona iz 1. 1878., po katerem je bila stranka spričo dveh atentatov na cesarja Viljema I. ne
zahtevo Bismarcka postavljena izven zakona, puntati. L. 1886. so delavci v Chicagu zahtevali zboljšanje svojega položaja in osemurni delavnik. Mezdno gibanje se je silno razvnelo. Iz bruhnila je stavka in 1. maja ie prišlo do velikih demonstracij in bombnih atentatov. Osem delavcev je bi lo aretiranih. Sredi novembra tega leta so vprizorlli proti njim proces, v katerem so bili Avgust Spies, A. R. Parsons, AdoU Fischer in Jurij Engel. obsojeni na smrt; Ludvig Lingg si je dan prej sam končal življenje.
Na ustanovnem kongresu II. Internacionale v Parizu je bil 1. 1889 2. maj v spomin na čikaške dogodke proglašen za delavski praznik. Kongres je sprejel resolucijo, v kate:l je bilo rečeno:	..Določi se velika
mednarodna manifestacija, ki se bo prirejala odslej zmerom določenega dne, tako da bodo tega dne pc vseh deželah in mestih delavci hkrati od oblasti zahtevali, naj sc delovni dao. z zakonom omeji na 8 ur in izpo -nijo vsi sklepi pariškega kongresa •*
celi vrsti . vprašanj menjševiških sklepov, vendar jc bil glede prvomajskega letaka sprejet boljševiški predlog; ..Konferenca je sklenila, da se izdela končno besedilo majske proklamacije, ki bo obvezen za vse organizacije, zastopane na konferenci, ki se strinjajo s tem besedilom. Besedilo naj se predloži ostalim organizacijam kot obče partijska pro-klamacija."
L. 1910. so tudi 1. majske manifestacije označevale podobne borbe kakor danes. Meščanska gospoda je skušala delavstvu iztrgati iz rok njegovo Bolniško blagajno. Pri 1. maj ski manifestaciji, ki se je je udeležilo okrog 10.000 ljudi, je ljudstvo ogorčeno protestiralo proti tej nameri.
Naslednje leto so delavske godbe prvič na vse zgodaj budile tržaški proletariat in ga vabile k prvomajskim svečanostim. V tistih letih je že vse mesto sodoživljalo delavski praznik. Sprevodom so gosti špalirji ljudi ploskali in vzklikali. Vse delo je obstalo in celo tramvajski promet je bil prekinjen.
Leto dni pozneje pa je tudi na 1. maj. že legla senca bližnjih vojnih grozot. Prvomajski sprevod se je pomikal skozi špalir žandarjev, ki so molče ščitili izzivače, ko so se za ganjali proti manifestantom. Naslednje leto je bil 1. maj. ki se ga je udeležila ogromna množica ljudi, tako da je bila ulica Torrebianca od gornjega leonca do morja vsa prenatrpana ljudi, pravi plebiscit delavskih množic proti vojni, ki se je že oblikovala na političnem obzorju in spričo katere so potem prvomajske manifestacije zamrle vse do 1. 1918. Tedaj je tržaško delavstvo, spet zbrano na prvomajskem zborovanju, bratsko pozdravilo ruske delavce in kme-
Po zmagoviti revoluciji
Prva tri desetletja
Delavci naj bi prvič priredili tako manifestacijo 1. maja 1890 Dejansko so v večini takratnih najnaprednejših dežel v tem letu prvič manifestirali svojo revolucionarno moč ir. pregledali svoje bojne vrste. Na rdečih zastavah revolucije so 33 takrat v prvih naslednjih letih bleščala gesla: zahtevamo 8 urni delavnik, zahtevamo boljše delovne pogoje. Posebno velike so bilo diicvne manifestacije na Dunaju. Zaradi zaostalosti' avstrijskega delavskega gibanja so ponekod zašle na stvar.-pota, kasneje pa so se pojrvi'a naprednejša in konkretnejša gesla kakor n. pr ; Zahtevamo splošno, enako, neposredno, tajno volilno pra vlco.
Rviskl delavski razred je pod vplivom nastajajoče Boljševiške partije kmalu prešel od ekonomskih zahtev
na politične. I. maja ni slavil z mirnimi demonstracijami kakor socialni reformisti, marveč z revolucionarnimi spopadi in z revolucionarno borbo proti carskemu absolutizmu. Ka ko važno borbeno sredstvo je bilo Leninu praznovanje 1. maja priča posebna resolucija o prvomajskem letaku, ki je bila sprejeta na konferenci komitejev in organizacije Ruske socialnodemokratlčne delavske partije v Belostoku 1. 1902.
Ruski menjševiki so hoteli pre prečiti II. partijski kongres, ki ga je pripravljala Leninova ..Iskra*1. Zato so sklicali to konferenco in |o skušali razglasiti za kongres. Lenin pa je to preprečil s tem, da je po slal na konferenco zastopnika bolj-ševiškega dela partije. Lenin sicer ni mogel preprečiti, da ne bi ta menjševiška konferenca sprejela v
Razlike v praznovanju 1. maja v posameznih deželah so se poglobile po zmagoviti oktobrski revoluciji in prišlo je tako daleč, da so ponekod reformisti iz strahu pred meščan skim in posebno fašističnim terorjem opustili proslavljanje 1. maja.
Le resnično revolucionarno delavstvo je ohranilo svetlo tradicijo in vedno znova dokazovalo, da je moč delavskega razreda in njegovih zaveznikov nezlomljiva vsemu fašističnemu prizadevanju navkljub. Revolucionarni delavci za proslavo 1. maja niso uporabili samo starih, znanih sredstev, kakor so letaki in brošure, temveč so odkrivali od leta do leta vedno nove načine te svojevrstne borbe, tako da je bil razredni sovražnik vselej presenečen, čeprav je zmeraj že nekaj dni poprej poza-prl vse one, ki je o njih mislil, da bi mogli sodelovati pri 1. majskih nastopih, ni mogel preprečiti, da se ne bi revolucionarna volja najnaprednejših ljudi v današnji družbi očitno pokazala vsemu ljudstvu nti ta ali drugi način.
Zadnja leta
pred osvobodilno borbo
če ni bilo mogoče izvesiti velikih rdečih zastav za 1. maj s tovarniških dimnikov, so visele z dreves, če jih ni bilo mogoče razviti po mestih, so se pojavile po vaseh, če niso mo* gle biti velike, so bile majhne in
izdelane tako, da si jih lahko vrgel preko telegrafske žice ob cestah. Tako je nekega 1. maja pred narodnoosvobodilno borbo visela v majhni vasici Zadobrovi pri Ljubljani velikanska rdeča zastava z najvišje smreke v vasi skoraj ves dan, ker žandarji niso mogli najti nikogar, ki bi bil tako pogumen, da bi se vzpel do vrha drevesa in jo snel. Uspešno je bilo vselej množično raztresanje rdečih peterokrakih zvezdic po mestnih ulicah. Napisne akcije so bile tako v navadi, da si brez njih 1. maja ni bilo mogoče misliti. In so napisali gesla na policijsko stražnice in poslopja, ker je bila tisto noč pred 1. majem vsa policija na cestah in po predmestjih. Močno so dvigali moralo delovnega ljudstva prvomajski kresovi.
te. Tistega dne je policija nekaj delavcev aretirala.
Naslednje leto se je zbralo na trgu Donadoni do 35.000 ljudi. Sprevod je italijanska policija prepovedala. Naslednje leto, ko so se pojavljali prvi simptomi fašističnega nasilja, je bila delavska manifestacija še večja, že leto dni potem pa je potekla v znamenju razdejane in požgane tiskarne „Lavoratora“. In naslednje leto — poslednjič, v znamenju fašističnega terorja in intervencije policije na konjih, ki se je pognala sredi med ljudi.
Moral je pasti fašizem, ljudstvo je moralo •»prinesti nešteto žrtve v času narodnoosvobodilne borbe, da je nastopil čas, ko je lahko znova vzšel 1. majski praznik. V Trstu je bilo to lani in vsi se ga še spominjamo'. Bil je podoben onima iz leta 1909. in 1914., ko so se šovinisti zaman zaganjali proti delavskim množicam.
Praznik miru in napredka
V narodnoosvobodilni borbi so bili* prvomajske proslave seveda popolnoma drugačne oblike. 1. maj je bil dan, ko se je borba proti fašizmu še vse bolj razvnela, ko so Rdeča armada in njeni zavezniki zadajal' fašističnim osvajalnim tolpam vedno jačje udarce. Maršal Stalin je s svojimi prvomajskimi povelji v letih 1942—45 jasno pokazal pot, po kateri je treba hoditi vsem miroljubnim in svobodoljubnim narodom. Njegova navodila so mobilizirala najnaprednejše sile sveta, tako da je bil nazadnje mogoč vojaški zlom fašistič* nih sil in da je Rdeča armada lav-no 1. maja 1945. z zadnjim napadom na Berlin zadala smrtni udarec hitlerjevski nacifašistični zveri.
Zato lahko praznujemo sedaj 1. ma* skoraj vsi narodi na svetu spet v miru. Vsi svobodni narodi ga lahko praznujejo na drugačen, nov način-S plugom in strojem, z znanstvenimi' deli, umetnikovim peresom M čopičem bojuje večji del napredne- » ga človeštva svoj boj proti silam reakcije. Vsi dosedanji uspehi in iz4 kušnje so poroštvo, da čakajo delovno ljudstvo tudi v bodočnosti lavo-rike novih zmag.
* ■
NA VELIKEM TRGU L. 1902.
Pot naša
k trpečim gre bratom
(Nadaljevanje s 3. strani)
daj boste Dicieli, da so za delavca vsi — bašibozuki, i'?'ur; naj jih vzame!"
Iz mnoiice se je začul smeh.
„In če pogledamo stvar z druge strani, bomo videli, da živijo francoski, tatarski in turški delavec prav takšno pasje življenje kakor mi, rusko delavsko ljudstvo!"
Iz ulice se je nagrinjulo čedalje več poslušalcev; ljudje so se drug za drugim molče vzpenjali na konce prstov, iztezali vratove in pritiskali v stransko ulico.
Andrej je še bolj povzdignil glas. „V tujini so delavci že spoznali to preprosto resnico, in danes, na svetli dan prvega maja . .
,,Policija!" je zavpil nekdo Iz ulice so jahali v stransko ulico naravnost med ljudi, štirje redarji na konjih in mahaje z biči kričali: ,,Razidite se!"
■ „Kakini pogovori so to?"
. Kdo govori?"
Ljudje so grdo gledali in se neradi umikali konjem. Nekateri so lezli na plotove. Porogljive besede so se oglašale.
,,Cujte jih, svinje na konjib. kako krulijo — proti tem smo še mi junaki!" je kričal od nekod zveneč, vročekrven glas.
Malorus je ostal sam sredi stranske ulice in dva konja sta se majaje z glavama pomikala proti njemu. Umaknil se je v stran, a tisti mah ga je zgrabila mati za roko in ga godrnjaje potegnila s seboj.
,,Obljubil si, da ostaneš pri Paši zdaj pa razsajaš na lastno pest!"
„Ne zamerite!" je rekel Malorus in se nasmehnil Pavlu. ,Uh, koliko je teh policajev na svetu!"
, Prav, prav!" je godrnjala mati.
Obšla jo je nemirna, moreča utrujenost, ki se je dvigala od znotraj kakor omotica in čudno izpremeša-vala v njenem srcu žalost in veselje. želela je, da bi vsaj že kmalu zatulila opoldanska piščal.
Prišli so na trg, sredi katerega jc stala cerkev. Okoli nje, v cerkveni ogradi, je stala in sedela gotia mno-
žica; kakih pet sto glav vesele mladine, vznemirjenih žensk in majhnih otrok je bilo tukaj zbranih. Množica je valovala sem ter tja, ljudje so nemirno dvigali glave in v nestrpnem pričakovanju gledali v daljavo na vse strani. Povsod si čuti! nekaj iznesenega; nekateri sc bili videti raztreseni, drugi so se poslavljali z drznim vedenjem. Tiho so zveneli potrti ženski glasovi, moški so jim nejevoljno obračali hrbet, kdaj > pa kdaj se je oglasila zamolkla kletvica. Trdna odločnost se je prepirala s prepadenostjo in plahostjo. Zamolkli hrup sovražnega trenja je objemal pisano množico.
,,Mitjenka!" je tiho drhtel ženski glas. ,,Imej usmiljenje s samim seboj! ..
..Pusti me!" ji je zazvenelo v odgovor.
A Sizovljev resni glas je mirno in prepričevalno govoril:
,,Ne, mladine ne smemo puščati na cedilu! Pametnejši so postali od nas in bolj pogumno živijo! Kdo nam je rešil močvirno kopejko? Oni! Tega nikar ne pozabimo! Po ječah so jih Plačili zaradi tega . .. a koristi smo imeli vsi!..
Piščalka je zatulila s spojim črnim glasom in požrla človeške razgovore. Množica se je zdrznila, sedeči so pstali; za trenutek je vse ob mrlo u napetem pričakovanju in mnogo obrazov je pobledelo.
..Tovariši!" se je zvonko in močno razlegel Pavlov glas. Suha, vroča megla je zapekla mater v oči in s hitro kretnjo telesa, ki se mu je bila ta mah vrnila moč, se je postavila sinu za hrbet. Vsi so se obrnili k Pavlu in ga obdali kakor železni opilki košček magneta.
,,Bratje! Prišla je ura, da se odrečemo tega življenja, ki je polno pohlepa, zlobe in teme, tega življenja nasilja nad ljudmi, življenja, ki v njem za nas ni prostora in ki v njem nismo ljudje!"
Obmolknil je; vsi so molčali in se še bolj tesno in gosto strnili okoli njega. Mati mu je gledala v obraz, a videla je samo oči, ponosne, drzne, žareče . . .
Tovariši! Sklenili smo, da danes odkrito izpovemo, kdo smo; danes razvijemo svojo zastavo, zastavo razuma, resnice in svobode!"
Dolg, bel drog se je zabliskal v zraku, se nagnil, prerezal množico
na dvoje in izgiiiil p njej, in čel minuto je kakor rdeča ptica zafrfO' talo nad navzgor obrnjenimi obrazi ljudi široko platno delavske zastave.-
Pavel jc vzdignil roko — drog sc je zamajal, kakih deset rok je pr<' jelo za beli, gladki les in sredi njil* je bila roka njegove matere.
,,Naj ’ živi delavsko ljudstvo!" 1* zaklical.
Na stotine glasov mu jc odgvorilč z grmečim krikom.
,,Naj živi socialdemokratska delali ska stranka, naša stranka, tovariš!’, »jaša duhovna domovina!"
Množica je vrela; vsi, ki so razu’ mrli pomen zastave, so se prerivali k njej; Mazin. Samojlov t» GusjeV11 so stopili Pavlu ob stran; Nikolaj 1e s pobešeno glavo razpehaval ljudi' in nekaj mladih fantov, ki jih m«* ni poznata, jo je z žarečimi oč«’1 odrivalo s poti . ..
,,Naj živijo delavci vseh dežel!" f* zaklical Pavel. In z močjo in rti' dostjo, ki sta še in še naraščali, ’rtl1 je odgovoril duh pretresajoči g1®5 tisočernega odmeva.
Mati je zgrabila Nikolaja - in ^ nekoga za roko. čeprav ni jokala, (Nadaljevanje na 5. strani.)
)
s
J
r
n
1)
«i
h
li
Dl
«i
»i
I,
H
»*
N
l maj bodi manifestacija kulturnega pomirjenja tržaških delovnih ljudi!
v x«jru^JALg>rx
Med dvema vojnama
Po prvi svetovni vojni so v Ljub-*iuni nekaj let prvi maj slovesno Praznovali. Zgodaj zjutraj so godci obhodili vse glavne ceste. V spre-v’od se je nabralo mnogo ljudi, delav-cev seveda, ki so korakali za godbo s samozavestnim obrazom. Policuji na križiščih so z zaničevanjem in pomilovanjem gledali vse te stvari, ki so se jim prav gotovo zdele kakor burka. Zakaj spadali so v drug mzred, b Rospodi. Začudeno se je tu pa tam odprlo kako okno in se je na njem Prikazala v pisano pižamo zavita podoba neprespanega meščana. Delav-c‘ Pa so jo mahnili s svojo godbo na
Rožnik.
Prvi maj so praznovali samo delavci. Države ni bilo zraven. Takrat, Pred skoraj 30. leti, se ni mnogo ženila za to stvar. Država je v podobi svojih vrlih meščanov dremala zaprtimi okni in spuščenimi zasto-rk Toda ž^ kmalu se ji je zazdelo zbiranje delavstva nevarno in je stroko prepovedala budnico na ta dan in *udi pohod na Rožnik. l’o usodnem ”• januarju pu se je stvar hudo spre-j^onila. Kljub vsem prepovedim, vo-’onom in aretacijam pa reakcionar-n' oblastniki vendarle niso mogli zlo-mih borbenega odpora delavstva, ki so je vedno bolj zavedalo svojih pra-•do in dolžnosti. Pred dobrim deset-etiem so se razmere močno zaostri-[e- Nezaposlenost je dosegala svoj vi-'sek in prihajala do izraza zlasti v Vrstah rudarjev, kovinarjev, tekstil-Cev >n stavbenih delavcev.
Uubl|anski stavbinci
fpslednji so se. prav tedaj dodob-fa organizirali. Do maja 1935 jih 14 biio trdno povezanih v Zvezi grad-“enih delavcev že nad 3000. Takrat Praznovali tudi že svoj veliki de-avski praznik. Delo je počivalo tega dne. Le na nekaterih manjših stav-ab so Se po malem delali. Organi-Zac>ia se je Se močno utrdila po stav-1 v 1. 1936. in niti vohuni ji niso •bogli več do živega. Prav poseben fsPeh so tedaj dosegli gradbeni de-avc> pri podjetju Špesu v Mariboru, bla neStetih sestankih in pri vrsti ^rtionstracij, ki so dosegle svoj višek '937., ko so demonstrirali ob pri-diktatorja Živkovima v Ljubljano, ie utrjevala njihova razredna za-rest; Nešteto je bilo letakov in nabi-nih akcij za španske prostovoljce, 'obijaše v sremski Mitroviči itd. v " l. 1937. je delavski razred Slo-l(e,'iie proslavil 1. maj z izleti v ,raie izven Ljubljane. Stavbeni de-. Vci so se odzvali skoraj 100%. De-v° na ljubljanskih stavbah je poči-|.a*°' V manjših skupinah so se zbra-• p® Sv. Katarini, na Orlah, v Jan-t , Pri Litiji in drugod. Na Sv. Ka* r'Pi jih je bilo tisto leto nad 500
iz različnih tovarn. Dopoldne so imeli zborovanje, na katerem so govorili delavski organizatorji Tone Dolinšek, Angela Ocepek in drugi. Med govore so vpletali revolucionarne pesmi: Nabrusimo kose. Bratje, le k soncu, k svobodi.
Kres sredi žandarjev
Ob prvih izbruhih nacističnega imperializma se je borbeni polet slo-
pine delavcev odhitele na bližnje vrhove. Delavci in delavke iz tovarn Saturnus, Sanitas, Avtomontaže in Eiflerjeve tekstilne tovarne so se zbrali v Straži in so skupno krenili na Rašico. S kolesi, okrašenimi s cvetjem in zastavicami, deloma peš, se je pomikala dolga vrsta proti lepi gorenjski vasi. Delavke so imele na glavah in okrog vratu rdeče rute. Delavske pesmi so donele v jasno jut-
donela: »Bratje, le k soncu, k svobodi«. Ko je pesem utihnila, so se dvignile v zrak pesti. Zandarji so se vznemirili.
»Nobenih neumnosti! Pesti dol 1 Uporniki!« so sikali. »Kdo je organizator? Kdo odgovarja za vse to?«
»Mi vsi!« je bil odgovor iz stoterih grl. »Ne bojimo se žandarjev. Naš praznik je danes«. Spet je zaorila pesem: Delavski pozdrav. Vmes pa je šel tiho glas od ušesa do ušesa: »V pol ure se razidemo in se snidemo na Dobenu«.
Vera v svobodo
Zares so se izletniki kmalu sestali na Dobenu. Kovinar Tone Dolinšek jih je nagovoril in potem je govoril Leskošek. Preprosto in domače, a vendar odločno in jasno je postavljal besede. Govoril je o moči organiziranega delavskega razreda, poudarjal enotnost in solidarnost de-
lovnih ljudi. Govoril je o Sovjetski zvezi, kjer živijo delavci in ž njimi vsi kmetje in delovni razumniki svobodno življenje. Tam je delo, ni tlaka, tam je cenjeno in spoštovano. Nekoč pa bo prišel čas, ko tudi Slovenci 1. maja ne bodo več praznovali po hostah, ko se ne bo treba umikati pred žandarji in policaji. Takrat bo to velik praznik.
Iz vsega je rastla ena sama velika misel: Združiti se. Toda ne se združiti v različne skupine in vleči vsak na svojo stran. Žulji niso različni, zato tudi ni treba, da bi bile organizacije različne.
Tisti večer so se s pesmijo razšli. V Straži so se ustavili. Bilo je že temno. Se enkrat so zapeli.
V avgustu 1941 so nacisti Rašico požgali. Bila je prva žrtev okupatorskih vandalov.
Štiri leta pozneje so se LeskoSko* ve besede izpolnile.	z
V beneških zaporih
LANSKI
venskega delavstva še ojačal. ze s kolektivno pogodbo po veliki tekstilni stavki 1. 1937 so si delavci med drugim priborili pravico do praznovanja 1. maja. L. 1938. so se nanj temeljito pripravili. Zbrali so potrebna sredstva, nafto za kresove, rakete, rdeč papir in blago za zastave. Ze na večer pred prvim majem so bile ceste preplavljene z listki, na katerih so bila prvomajska gesla. Čeprav so bile ceste zastražene in so žandarji lazili po hribih, kjer so menili, da bodo goreli kresovi, so bili vsi vrhovi okrog ljubljanske kotline ožarjeni od belih plamenov. Na Sv. Katarini je zagorel prvi kres. Sledili so mu drugi. Le vrh Tabora je ostal v temi. Nanj se je natepel cel kup orožnikov, ki jih je bilo polno tudi na mostu pod njim. Toda dva delavca, ki sta oba pozneje padla v partizanih, nista popustila. Ob 10. zvečer je žandarjem pred nosom švignil plamen v noč. Trudili so se, da bi ga pogasili, toda nafta je gorela z visokim, svetlim plamenom, ko so kresovi po drugih hribih polagoma že pojemali.
Na Rašici I. 1938.
Na stanovanjih delavcev, ki jih policija še ni imela v svojih spiskih, so se tisto noč mrzlično pripravljali na naslednji dan. 1. maj 1938 je bil krasen sončni dan. Zopet so sku-
LJUBLJANI
ro, odmevali so zvoki harmonike, zvenel je razposajen smeh. Na Rašici je bilo že takoj spočetka splošno veselje. Nekateri so se zbirali v gručah in se pogovarjali, drugi so zaplesali ob zvokih harmonik. Pevci so ubrano zapeli vrsto udarnih. Najbolj živo je-vžgala sovjetska Pesem o domovini. Sleherni je čutil, da je član družine Žuljev in da ta družina velika sila.
Tedaj so se izza ovinka prikazali žandarji. Grozeče so si popravljali puške na ramah. Se močneje je za-
Vse italijanske jetnišnice so več ali manj krščene z imeni svetnikov. V Benetkah je jetnišnica ..Usmilje-nega srca Marijinega". Spomladi 1943 je v njej ječalo 150 Slovencev, Dalmatincev in Hrvatov. Po 18 in 20 ljudi je bilo nagnetenih v 8 sobah. Tisto leto so se skrbno pripravili za 1. maj. Dolge dneve so se dogovarjali, da so se nazadnje vsi sporazumeli. Težko je bilo to, ker so prišli med seboj v stik kvečjemu le po enkrat na dan, ko so se ..zračili" na dvorišču.
Tisto jutro so izobesili na oknih vse, kar so imeli rdečega v celicah. Za čudo pred okni ni bilo ..volčjega gobca", ki bi zastiral razgled. In tako so se Benečani tisto jutro čudili rdečim zastavam na nekaterih oknih stare jetnišnice.
Pred sprehodom so bila po sobah predavanja. Tik pred 10. so se vsi zgrnili na dvorišče. V jetnišnici so bili večinoma sami Italijani, okrog
NA VIA CARDUCCI
1945
2000, med njimi tudi nekaj višjih italijanskih oficirjev, ki so jih zaprli zaradi njihovega protifašističnega zadržanja. Ko je „pingvin“ odprl vrata, so se vsuli iz celic, se zvrstili v četverostope in vojaško odkorakali na dvorišče. Paznik je onemel.
Na oknih so se pojavili oprezujoči obrazi italijanskih kaznjencev, ki so bili po čudni poti obveščeni o nameri jugoslovanskih pripornikov. Stražnik — pingvin — ki je bil na straži, se je čudil. Njih obnašanje mu ni šlo v račun. Drugače nemirni in veseli Slovenci so se mu zazdeli resni in tihi, da ni vedel, kaj naj bi to pomenilo. Nemirno so mu švigale oči na eno, na drugo stran, toda nazadnje se je pomiril, ko ni bilo nikjer nič sumljivega.
Tedaj pa je ob 10. zatulila sirena. In že je zaorila iz stotine grl Internacionala, sprva nekako oprezno, nato pa, ko so se glasovi stopili z onimi na drugi strani zidu, ki je ločil dvorišče v dva predela, pa mogočno in odločno. Priporniki so korakali in prepevali brez strahu, zanosno in z dvignjenimi glavami. Pingvin je bil prepaden. S pretnja-ml jih je rotil, naj utihnejo, kazal na vrata in opozarjal, da se za njimi nekaj pripravlja. Ko so odpeli prvo kitico, so se vrata zares z ropotom odprla in na dvorišče je vdrla tolpa fašističnih stražarjev z revolverji in puškami v rokah. Popadali so posamezne pripornike, jih iztrgali iz četverostopov in jih odvedli za zidove. Ko so jih nabrali v skupine po 20, so jih odpeljali nazaj v sobe in zaklenili. Dva ali trije so končali v temnicah. Toda prvi maj je uspel in še dolgo je o njem govorilo vseh 2000 ljudi v raševini.
k t
Pot naša
rpečim gre bratom
ve ^ac*a^evan^e s 4’ strani.) $on(iar komaj dihala od solz, nogi cr.v.Se M tresle in z drhtečimi ustni' Je ponavljala:
»Ljubj m0j{	je resnica . .
sc 0 Nikolajevem kozavem obrazu Je f6 razlil Širok nasmeh; gledal ■t0^sta»o in nekaj rjovel in iztezal tn„, Proti njej; nato je z isto roko
<Zci
je zapel Malorus in s »i, n! mehkim glasom prevpil hrup Je„0Z'ce- ,,Zdaj smo krenili na kri-0« , pot v imenu novega Boga, Bo-tto),, ' in resnice, Boga razuma in y 0te; Križevo pot gremo, tovori-k( °>90i teiko pot za Človeka. Dalo S* ?iaš cilj in trnjevi venci *u.' Kdor ne veruje v moč «1,1 e> kdor nima poguma, da bi njo oo smrti, kdor
'ttta prijel mater okoli vratu, jo in se zasmejal.

*e boji trpljenja
ne zaupa ta naj
t)*^j*lrani iz naših vrst! S seboj pa 0 ihte, ki verujejo it našo
zmago; tisti, ki našega cilja ne vidijo, naj ne hodijo z nami, zakaj take čaka samo gorje. V vrste, tovariši! Naj živi praznik svobodnih ljudi!" '
Množica se je še gosteje strnila Pavel je mahnil z zastavo; razprostrla se je v zraku in zaplavala naprej, ožarjena od sonca, v rdečem širokem smehljaju .. .
..Zatajimo vsi čase minule..." se je razlegel zvonki glas Fedje Možina, in nekaj desetin glasov je v mehkem, mogočnem valu poprijelo:
„Njihov prah otresimo z nog!..."
Mati je z vročim smehljajem na ustnicah stopala za Možinom in čez njegovo glavo zrla na sina in na zastavo. Okoli nje so migljali radostni* obrazi in oči raznih barv — vsem na čelu sta pa korakala sin in Andrej. Slišala je njuna glasova: Andrejev mehki, vlažni glas se je zlival s sinovim globokim basom.
„Pokoneu, vzdigni se, delavsko
ljudstvo,
vstani na boj zatirani rod ..."
In ljudstvo je hitelo rdeči zastavi naproti in nekaj klicalo, se zlivalo z množico in korakalo nazaj, in nje-
govi vzkliki so se utapljali v glasovih pesmi — te pesmi, ki so jo peli doma tiše od drugih — na ulici je pa tekla enakomerno, naravnost, s strašno močjo, železno moštvo je zvenelo v njej in vabilo ljudi na daljno pot v prihodnost, pošteno govoreč o težavah te poti. V njenem velikem mirnem plamenu se je topila temna žlindra preteklosti, težki fciopčič vsakdanjih čustev je gineval, prekleti strah pred novim je razpadal v pepel . . .
„Pot naša k trpečim gre bratom..."
Pesem je lila in zajemala ljudi.
Prestrašen, radosten obraz se je zibal z materjo vštric in drhteč glas je hlipaje vzklikal:
,,Mitja! Kam greš?"
Mati je spregovorila, ne da bi se ustavila:
,,Naj gre . . . nikar se ne vznemirjajte! Tudi jaz sem se hudo bala . . . moj koraka vsem na čelu. Tisti, ki nese zastavo — ta je moj sini"
,,Razbojniki! Kam pa? Tam so vojaki!"
In zdajci je ženska, visoka in suha, s koščeno roko zgrabila mater in vzkliknila:
„Ljuba moja . . . kako pojo . . . Tudi Mitja poje . .."
;,Nikar se ne vznemirjajte!" je mrmrala mati. „Ta je sveta reč ... pomislite, saj bi tudi Kristusa ne bilo, če bi ne bili ljudje umirali za Njega."
Ta misel ji je mahoma vzplamenela v glavi in jo presunila s svojo preprosto resničnostjo. Ozrla se jc v žensko, ki jo je krepko držala za roko, in začudeno se smehljaje je ponovila:
„Se Kristusa ne bi bilo. če ne bi bili ljudje umirali zaradi Njega, našega Gospoda!"
Zraven nje se je pokazal Sizov. Vzel je kučmo z glave in zamahnil z njo po taktu pesmi, govoreč:
,,Odkrito so stopili na plan, kaj mati? In pesem so si izmislili... Kakšna pesem, mati, a?"
„Car potrebuje za vojsko vojakov, pošljite sinove mu v dar . ..“ „Ničesar se ne bojijo!" je govoril Sizov. ,,Moj sinek pa leži v grobu ... tovarna ga je zadavila . da!"
Materi je srce kar premočno utripalo in jela je ostajati zadaj. Kmalu so jo odrinili v stran, pritisnili
so jo ob plot in gosti človeški val je zaplal mimo nje. Videla je, da jih je bilo mnogo, in ta pogled jo je veselil.
..Pokoncu, vzdigni se, delavsko ljudstvo!"
Bilo je, kakor da bi pela v zraku velikanska medena trobenta — kakor da bi pela in budila ljudi in vzbujala v prsih tega pripravljenost na boj, v prsih onega pa nejasno radost, slutnjo nečesa novega in skelečo radovednost. Tam je dramila nedoločni trepet udov, tu je odpirala izhod jedkemu potoku gneva, nakopičenega v mnogih letih. Vsi so pogledovali naprej, tja, kjer se je majala in vihrala v zraku rdeča zastava.
,,V zboru korakajo in pojo!" je rjovel navdušen glas.
,,Tako je prav, Janije!"
In nato je človek, ki je tako klical, krepko zaklel, očitno čuteč nekaj velikega, česar ni mgel izraziti z navadnimi besedami. A tudi besnost, temna, slepa besnost sužnja, mu je vroče lila skozi zobe, sikala kakor kača in se zvijala v hudih besedah,
(Nadaljevanje na *. strani.)
Kako so kmečki delavci
ugnali veleposestnike na Spodnjem Posočju
Osvobodilna fronta
slovenskega naroda
Na široki ravnici od Seni Petra na Soči in izpod Doberdoba pa do morja in preko Zdobe pa do Morosinijeve-ga otoka je poleg poljedelstva moč-no razvita tudi živinoreja. V ogromnih hlevih veleposestnikov ing Brun nerja Bonattija Turcha, zloglasnega ing. Cosola ter veleposestva ..Erte delle Tre Venezie" je na tisoče glav živine, ki jih streže na stotine hlev skih hlapcev. In poleg njih se pre življajo tisoči polovinarjev in dninarjev pod najtežjimi delovnimi pogoji. Setev je ta čas domala dovršena. Prav te dni so prostrana polja posejali še s sladkorno peso, ki do-naša ob njihovem znoju veleposestnikom še posebno velike dobičke
Položaj poljskih delavcev pa je postal medtem zmeraj težji P. tek! teden je nastopil kritični trenutek. Vse do teh dni so prejemali delavci za sezonsko delo po 27,30 osnovne plače in po 18.60 lire draginjskih doklad na uro. Sedaj so zahtevali povišanje draginjskih doklad na isto višino, kakor je priznana povprek vsemu industrijskemu in tudi ostalemu delavstvu. Veleposestniki pa m so hoteli ničesar vedeti o vsem tem. Predvsem pa so odklanjali sleherni povišek za februar in marec Skušali so zavlačevati pogajanja, češ da bi bilo treba počakati, kar bodo sklenili v Italiji, kjer so se piav tako sprožila pogajanja za novo ureditev mezd. Toda njih namen je bil prozoren. Pri srcu jim je bila setev sladkorne pese, za katero je čas že potekal. Ko bi bila mimo, bi imeli jačje orožje v rokah nasproti delavcem in bi Jim bilo malo mar zanje in za njih zahteve.
Tudi delavci so se tega ovedli In zato niso odnehali. In tako je v četrtek opolnoči nastopilo stavko 1500 dninarjev. Poleg vsega pa veleposestniki niso računali še z neko posebno okoliščino, spričo katere je bil njih odpor strt v 12 urah. Dninarjem so se iz solidarnosti pridružili še hlevski hlapci.
V petek zjutraj je na tisoče krav zaman mukalo, da bi jih kdo pomolzel, jim pokladal krmo in jih napojil. Med veleposestniki je nastal poplah. Za trdno so računali na pomoč stavkokazov. Prepričani so bili da jim bodo ,,žolti“ pomagali, če že ne odvrniti stavko, pa jo vsaj odložiti preko setve. Tako pa so sc znašli naenkrat pred sklenjeno fronto delavcev s polj in iz hlevov Zo
Brivci v borbi
za svoje pravice
Mezdni spor med brivci in frizerji ter njih delodajalci se nadaljuje. V torek so uslužbenci zborovali in ostro protestirali proti zadržanju delodajalcev, ki jim hočejo v okviru sedanjih pogajanj znižati plače, odpraviti Burni delavnik in druge pravice ter se poslužujejo pri tem celo dvoumnih izjav, ki EO jih izsilili od nekaterih delavcev Na zborovanju so tltienili opust.ti enourno brezplačno delo v smislu zadnjega delnega mezdnega sporazuma ter so pooblastili svoje sindiktilne zastopnike da dosežejo pri nadaljnih pogajanjih odpravo mezd v razmerju z dohodki v obrtih (v odstotkih), kolikor so še v veljavi, in popolno izenačenje brivcev z ostalimi obrtnimi delavci.
v petek dopoldne so telefanično povabili njih zastopnike iz ES na raz-gcvtfre. Prišel je tudi ameriški častnik, da bi vplival na poslednje. A zaman. Trdno so vztrajali pri upra vičenih zahtevah kmečkega delavstva. Nazadnje je celo Američan priznal, da na tako bedne razmere poljskega delavstva še nikjer ni naletel.
Veleposestniki so klonili in pristali, da bodo delavcem za februar n marec izplačali draginjske doklade v višini 1/3 onih draginjskih doklad, za katere se bodo pogodili za april. Hoteli so, da bi sporazum kar precel
Brezposelni delavci in nameščenci so imeli predzadnjo nedeljo svoje drugo zasedanje. Na njem je govoril predsednik njih odbora dr. Žbogar zlasti o položaju 8500 brezposelnih pomorščakov, ki so i osebno hu-
do prizadeti, ker je fašistična Italija iztrgala Trstu vso njegovo trgovinsko mornarico, ki je štela še pred tremi desetletji 158 velikih ladij -531 tisoč tonami, danes pa komaj 2, čeprav bi ji moralo pripasti vsaj 20 ladij s 100.000 tonami.
Z zborovanja so poslali poverjeni-škim oblastem pismo, v katerem jih pozivajo k sodelovanju za odpravo brezposelnosti v okviru možnosti tržaškega gospodarstva In posebej tržaške industrije. Dalje so zahtevali objavo podatkov o javnem gospodarstvu in financah na Tržaškem ozemlju. Predvsem pa so se zavzeli za to, da poverjeniškn oblast blokira vsako nadaljno odpuščanje delavcev in nameščencev z dela Delovni urad naj bi poskrbe) prvenstveno za zaposlitev domačega delavstva. Dokler se v glavnem ne bi zboljšale gospodarske razmere, pa bi se brezposelnim še nadalje izplačevale posebne podpore.
Na občnem zboru
gostinske stroke ES
ki je bil pred pičlima dvema ledoma, je bilo podano poslovno poročilo, iz katerega izhaja, da je bilo lani sklenjenih 14 delovnih pogodb z delodajalci. ReSenih je bilo 15i
podpisali, toda zastopniki ES so vztrajali pri tem, da ga morajo preje odobriti zastopniki prizadetih delavcev.
V petek popoldne so odbrzele v Tržiščino Štafete, sklicali v eni uri 300 zastopnikov delavstva z vse trži-ške ravnice, ki so po kratki razpravi odobrili sporazum. V petek zvečer je bilo stavke konec. Delavstvo pa se je znova utrdilo v Jasni in ponosni zavesti da je tudi za dninarje in hlevske hlapce njihova ne premagljiva moč v odločni, disciplinirani, neomajni enotnosti
posameznim nameščencem domala en milijon lir zadržanega zaslužka in odškodnin. V socialni akciji se je steklo 60.000 lir in 1200 kg živil.
Ta čas pripravljajo nove delovne pogodbe. Program, ki si ga je po-
164 mezdnih sporov, ki so zagotovili stavila stroka, obsega 17 točk. Med drugim zahtevajo: strokovno kontrolirani delovni urad, umik angloame-riške vojaščine iz hotelov, izločitev nestrokovnih in tujih uslužbencev iz hotelov, kavarn, javnih kuhinj in barov, uveljavljenje delovnih pogodb tudi v vojaških lokalih, 3 urni delavnik, odpravo dela v dvojnih posadili, odstotno odškodnino pri nadurnem delu, natakarsko zadrugo, na-
Delavci, kmetje in razumniki!
Izpolnite svojo volilno dolžnost!
Volite kandidate Enotnih sindikatov
takarsko šolo in tehniške izpopolnjevalne tečaje, hotelsko vodilno osebje iz vrst stroke.
Sest let je tega, odkar so bili postavljeni temelji trpljenja, borbe in zmagoslavja slovenskega naroda. 27. aprila 1941 je bila ustanovljena Osvobodilna fronta. Tega dne je slovenski narod skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi napovedal boj na življenje in smrt nacističnemu in fašističnemu osvajalcu Zavestno je stopil na pot trpljenja in borbe. Doživel je spoznanje, ki mu ga 20 letno domoljubno besedičenje samozvanih narodnih predstavnikov ni moglo posredovati. Spoznal je ljudi, ki *) domovini malo govore, ker jo resnično ljubijo; ki z narodom delijo dobro in zlo, ker jim je ljubezen d-) naroda pred osebno koristjo; ki so jih prejšnji protiljudski režimi preganjali, zatirali in klevetali, ker jim ni bilo do resnice in pravice. Do takrat je slovenski narod poznal samo ljudi, ki so bili pripravljeni pozabil narodno čast, kadar je šlo za njihovo osebno korist; ki jih ni motilo,
Dan za dnem
UDARNIKI ZA LJUDSKI DOM. — V udarniškem tekmovanju za novi Ljudski dom so v drugi polovici meseca marca dosegli: ladjedelnica sv. Marka 1862,5 prostovoljnih delovnih ur, Ilva 320, Aquila 72, Kozmann 70.5, Vidali 31,5; med poedinci pa F. Bra-to§ 70, Albina Retenari 45, J. Ussal 43, I. Slama 24, M. Venturini 22 delovnih ur.
ZARADI POTNIN je izburhnila v drugem tednu aprila stavka uslužbencev pri tvrdkah Salda, Imperia, Furlan in Schromeck. Prvega dne je imela protestni značaj in je trajala eno uro Ko delodajalci niso pristali na delavske zahteve, so delavci docela opustili delo. Po 5 dneh je bil pri prvih dveh tvrdkah dosežen sporazum, medtem ko se je pri poslednjih dveh stavka še dva dm nadaljevala.
KOLONIALNI OBIČAJI, v noči na predzadnjo sredo je bila zaposlena skupina delavcev v ul. Ghega pred hotelom Milano, kjer so nastanjeni anglo-ameriški častniki. Sredi noči so jih ti pričeli obmetavati iz hotela s praznimi likerskimi steklenicami. Delavcem, ki so hoteli protestirati, niso dovolili vstopa v hotel. Da ne bi bili izpostavljeni nadaljni nevarnosti, so morali delo opustiti.
da je fašistična Italija zatirala in preganjala del njihovega naroda, da ne bi z njo sklenili prijateljsko po-, godbo; ki jih ni zadržalo, da se je nacizem kakor tiger prikradel na Karavanke in ogrožal Slovane, da ne bi pristopili k trojnemu paktu
Toda ljudstvo je odločilo drugače:
,,Bolje rat nego pakt!“ ali z drugi- j mi besedami ,,Raie v smrt. kakor v sužn6st!“
Iz tega spoznanja ie rasla, -;e Širili in utrjevala Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Iz tega spoznanja se je po zgledu Osvobodilne fronte narodov Jugoslavije širil po vsej Evropi upor proti nacifašističnim osvajalcem. Njena življenjska povezanost z najširšimi delovnimi množicami, njena ljubezen do naroda svobode, demokracije in ljudskega napredka, njena borba proti okupatorju, bratski odnosi med borci in ljudstvom, demokratična praksa v razvoju in izgradnji ljudske oblast!, vse to je skovalo bratstvo med jugoslovanskimi narodi, s katerimi smo usodno povezani, in ki daje novi Jugoslaviji neizbrisen pečat demokrr. cije in napredka.
Osvobodilna fronta je podrla versajske meje in povezala ves slovenski narod z ostalimi jugoslovanskimi narodi in vsem svobodoljubnim človeštvom.
Tudi primorskim in koroškim Slovencem je prvič v zgodovini pokazala možnost osvoboditve izpod tujega jarma s tem, da se je v s /oji borbi naslonila predvsem na brat .ko Sovjetsko zvezo. Svoj največji usuel* je Osvobodilna fronta dosegla pri nas. S svojo borbeno prakso je dokazala protiljudski značaj nacionalnega sovraštva in odprla pot sod:l°" vanja v orožju in osvobodilnem delu ter mirnem sožitju med Italijani in Slovani. Odločitev pariške mirovne konference je morala Jugosla ’ j* sprejeti v interesu miru. Toda od svojega osnovnega cilja niti Jugosl*' vija niti Osvobodilna fronta nista odstopili. Junaške tradicije narodno' osvobodilne borbe, ki so nas oho-gatile. strnjene v Osvobodilni fronti* bodo ostale žive v vseh demokrati'1 Tržaškega ozemlja, trdno povezant1* v Slovansko-italijanski antifašist1^! uniji.
Mi hočemo izvojevati mir in demokracijo. gospodarsko in politjčo0 neodvisnost, narodnostno in jezikov* no enakopravnost. V tej borbi mO' ramo biti Slovenci tako enotni, t jko združeni, kakor smo bili za časa na-rodno-osvobodilne borbe. Tako bom ’ izpolnili poslanstvo osvobodilne bor' be. ki je pred nami v zasužnjeni Evropi dvignila plamenico upora i'1 ookazala, da je samo z združenimi napori in bratskim sodelovanjem ter nesebičnim žrtvovanjem mogoče pre* magati nasilje in krivico, priborit* sebi in vsemu svetu pravičen in tr*' ien mir.
Naj živi Osvobodilna fronta, vodi' teljica borbe slovenskega narod* nroti fašizmu in nacizmu!
Naj živi Osvobodilna fronta tvorec italijnnsko-slovanskega bratstva!
Naj živi Slovansko-italijanska anti' fašistična unija!
Naj živijo demokratične množil Italije in vsega sveta!
Zahteve brezposelnih
1. maj zahteva
ohranitev in razvoj naše industrije, gospodarsko neodvisnost Tržaškega ozemlja, ublažitev in končno odpravo brezposelnosti, delavsko nadzorstvo nad cenami, preskrbo
in potrošnjo
Pot naša
k trpečim gre bratom
(Nadaljevanje s 5. strani.)
razjarjena od svetlobe, ki jo je bila obsijala.
,,Krivoverci!“ je nekdo s prenapetim glasom vpil skozi okJio in grozil s pestjo.
In od nekod je kakor sveder vsiljivo lezel materi v uho rezek vrišč:
,,Zoper gospodarja imperatorja, zoper Njegovo carsko veličanstvo? Puntate se?“
Mirno matere so švigali zbegani obrazi, moški in ženske so skokoma dirjali mimo nje, ljudstvo je drlo naprej kakor temna lava, v zanosu te pesmi, ki je — tako se je zdelo — z močjo svojih glasov vse podirala pred seboj in trebila pot. In v materinih prsih je mogočno rasla želja, da bi zaklicala ljudem:
,,Ljubi mo)i!“
Ko je zrla na rdečo zastavo v daljavi, je videla — ne da bi ga videla — sinov obraz, njegovo bronasto čelo in oči, ki je v njih gorel žareči ogenj vere.
A tu je bila že na koncu množice: ljudje okoli nje so stopali brez na-
glice in ravnodušno gledali naprej, z mrzlo radovednostjo opazovalcev, ki že naprej vedo, kakšen bo konec prizora. Stopali so in polglasno, prepričano govorili med seboj.
,,Ena stotnija jih stoji pri šoli, druga pri tovarni . .
,,Gubernator se je pripeljal . .
„Res?“
,,Na svoje oči sem ga videl . . . pripeljal se je . .
Nekdo je radostno zaklel, rekoč:
,,Pa se nas vendar začenjajo bati.'... Vojska in gubernator, vsi.“
,,Ljubi moji!" je razbijalo v materinih prsih.
Ali besede okoli nje so zvenele mrtvo in hladno. Pospešila je korake, da bi se oddaljila od teh ljudi, in zlahka prehitela njih jnečlo, lene hojo.
In zdajci je bilo, kakor da bi bila glava množice ob nekaj udarila, in yijeno telo je, ne da bi se ustavilo c nemirnim tihim hrupom omahnilo nazaj. Tudi pesem je vztrepetala nato pa še hitreje in glasneje zaplala svojo pot. A že je gosti val glasov spet upadel in zdrknil nazaj Glas za glasom je uhajal iz zbora, in slišati je bilo le še posamezne glasove, ki so skušali vzdigniti pesem na prejšnjo višino in jo pognati naprej:
,,Pokoncu, vzdigni se, delavsko ljudstvo!
Sovragu naproti, sestradani rod...
A v tem klicu ni bilo več tistega splošnega, enotnega prepričanja: nemir je podrhteval v njem . . .
Mati, ki ni ničesar videla in ni vedela, ampak samo slutila, kaj se spredaj godi, je pehala množici, vsaksebi in urno rinila naprej, med lem ko so se proti njej že zadenski gnetli ljudje, nekateri s pobešenimi glavami in nagrbančenimi obrvmi drugi z zmedenim nasmehom, tretji s porogljivim žvižgom na ustnicah Plašno je ogledovala njihove obraze: njene oči so molče vpraševale, prosile in klicale . . .
,,Tovariši!” se je razlegel Pavlov glas. ,,Vojaki so prav tako ljudje kakor mi. Ti ne bodo udrihali po nas. čemu naj bi udrihali? Zato, ker prinašamo resnico, ki je vsem potrebna? Saj je ta naša resnica po trebua tudi njim . . . Zdaj tega še ne razumejo, a blizu je čas, ko bodo stopili na našo stran in ne bodo več korakali pod zastavo ropa in umora, ki jo morajo na ukaz lažnivcev in zveri imenovati zastavo časti in slave, ampak pod vašo zastavo svobode in dobrote In zato, da tem prej spoznate našo resnico, moramo
iti naprej. Naprej, tovariši! Zmerom —* naprej!”
Pavlov glas je zvenel krepko, be sede so različno in jasno donele po zraku, a množica se je že drobila, ljudje so se di ug za drugim odcepljali na desno in levo proti hišam in se naslanjali na plotove. Zdaj je imela množica obliko klina; in rezilo tega klina sta bila Pavel in rdeča delavska zastava nad njegovo glavo In tudi črni ptici je bila množica podobna; široko je bila razprostrla krila, pripravljena, da se dvigne in poleti, in Pavel je bil njen kljun..
Mati je zagledala nizko, sivo steno cnolikih ljudi brez obrazov, ki je stala na koncu ulice in zapirala izhod na trg. Nad ramenom vsakega izmed njih so se mrzlo in drobno lesketale ostre črte bajonetov. In od i>se te molčečne, negibne stene, je dihal v delavce mraz; tudi v materine prsi se je upiral in ji prodiral v srce.
Zarila se je v množico tja, kjer so se njeni znanci, ki so stali spre daj pri zastavi, zlivali z neznanimi ljudmi, kakor da bi se opirali nanje. S strani se je lesno prižela k visokemu, obritemu človeku; ker je bil enook, je urno obrnil glavo, da jo je mogel pogledati.
,.Kaj pa hočeš? . . . čigava sl? . . • j je vprašal.
,,Mati Pavla Vlasova!” je odgov^l rila, čuteč, da ji noge pod kolc^
ji spodnja ustnih
drhtijo m da nehote pobeša ,,Aha!” je dejal enooki.	I.j
,,Tovariši!” je govoril Pavel . življenje naprej — za nas ni drtdJ*L
poti! Zapojte!”
Glubvka tišina je nastala. Zastoj*
>e je vzdignila, se zamajala in mišljeno vihrajo nad glavami Ijud" lahkotno zaplavala proti sivi ste11 vojakov. Mati je vztrepetala, z(tW nila oči in zastokala: Pavel, Andtd' Samojlov in Mazin —• samo ti štiri* so se bili odtrgali od množice. .
A v zraku je počasi zadrhtel jasl1' glas Fedje Mazina:
,,V žrtev ste padli . . je zapel-,,V usodnem boju ... so z dve*1* težkima vzdihoma odgovorili deb*1' globoki glasovi. Ljudje so stop*, korak naprej in drobno udarili nogami ob tla. In nova, odločna P0 tem je zadonela.	js
,,Vse, kar smo mogli, smo , 1 zanj . . .” se je v živem traku zvi) ® Fedjev glas.
,,Za svobodo...” so v zitoru P**** tovariši.	^
t"N*adal->evan*}e na 7. »te#*1*!

1. maj bo mobiliziral vse pozitivne zagotovile boljše življenjske pogoje
Stran 7
—. i.--. ,
sile, ki bodo lahko delovnemu ljudstvu
Barometer tržaške mizerije
Četrt manjka do treh. Pred zaprtimi vrati mestne zastavljalnice gnete kakih 40 ljudi, po večinj žena. Ob treh se bo iačel-i javna dražba in kdor prvi pride, bo sedel °k mizah in si od blizu ogledoval Vs£, kar pride danes na dražbo. Saj tl,di ni posebno prijetno stati na nogah cele tri ure in se prerivati v gneči.
Tržaško zastavljalnico je ustanovila °bčina leta 1904 Nekaj let Jo je Upravljala v svoji režiji, pozneje jo 'e Prevzela Tržaška hranilnica ki v njej gospodari še danes.
»■Čeprav računa hranilnica po 9% *etnih obresti na denar, ki ga izplača na zastavljene predmete, je vendar tem polju vedno pasivna*4 mi je razlagal eden izmed uslužbencev, podjetje ima stalno nameščenih 35 0 40 ljudi in velika skladišča." ».Kdo pa največ obiskuje zastav-hainico?**
»»Najobičajnejši gostje so seveda °nske iz delavskih družin. Posebno Se Je to opazilo pred vojno, ko so drugi, takozvani srednji in urad-ski krogi sramovali priti v naše rostore. Po vojni je ta predsodek
V BO]
PftOTI PIJANČEVANJU
Zadnjic se nam je pripetila neljuba pomota, da smo izpustili na tretji strani poslednji del članka "V boj proti pijan-'evanjui). V naslednjem ga dodajamo:
■iudje popivajo in v pijanosti pre-dvajo. Za pevske vaje v domačem posvetnem društvu ni i-asa ne volje, ^pevske nastope po gostilnah ga •'kdar ne zmanjka. Žalostno je sli-“k jz pija grl pesmi naše borbe-°liko naših treznih junakov je s jCps'”iio padlo za boljše “ivljenje svo-Sd naroda, danes pa iste pesmi pre-ova često pijana druiba. To je brez-Plitev naših Žrtev in nas sa-
v. * b<l naš namen propagirati proti k‘*u- Delavec in kmet potrebujeta z<trec dobrega vina, toda pijančeva-
le,
oiora biti konec. Po 25'lctih su-
'istva se povsod prebuja naše kultno Življenje. Pri pevskih zborih, n°'r,atit'nih odsekih, v fizkulturi in stv ‘truk‘b področjih kulturnega udej-^ovanja j€ mest0 za našo m adino in 0tfrasle. V kulturnih domovih se lik našega človeka. tl0 0,inost vsakega našega zavednega Vc^a in posebno naših oblasti je, sjV[.v Primeru potrebe .z vsemi sred-» nastopijo proti tej rak rani na-^ naroda
Dr. Fran Juriševič
skoro popolnoma izginil in kdor ima trenutno potrebo po denarju, se najraje zateče k nam."
Štirje kosi - 300 lir! Kdo da več?
Zenske so planile v dvorano in zagrabile vsaka svoj stol. Za njimi so prišli moški in se ustavili bolj zadaj pri oknu ali ob ograji pri vratih. Vsake vrste ljudi se je nagnetlo v hiši.
V sredini so preoej zajetne matrone in z veščo roko pregledujejo perilo, ki je danes na prodaj. Dobrodušna gospa je slekla svoj krzneni plašč, ker ji je postalo vroče. Malo dalje stran je stala mlada žena s svojim možem in računala, kateri od razstavljenih predmetov bi jima najbolje godili.
Izklicevalec je vzel v roke prvi zavoj, ga razvezal in pokazal občinstvu.
..Štirje kosi perila, 300 lir! Kdo do več?"
Roke so mrzlično segle po malce preperelem blagu in sodile. Izklicevalec je še dvakrat ponovil svojo ponudbo.
,.Tristo deset", se je oglasil ženski glas. Med ljudmi je završalo in vsi so se ozrli na prvo ponudnico; potem je šlo naglo navzgor po deset, po petdeset, po sto Ur. Zadnji je ponudil tisoč in blago je bilo njegovo. Seveda nimajo vsi predmeti take sreče, da bi se ljudje potegovali zanje. Mnogi gredo komaj za vzklic-no ceno, morda za malenkost više, pri mnogih se nihče ne oglasi niti s ponudbo in morajo čakati prihodnje dražbe in boljše sreče.
Ljudje, ki živijo od bede
,.Gotovo ste opazili," je nadaljeval prijazni uslužbenec, ,.skupino žensk sredi dvorane. Najboljše prostore so zasedle In vedno se posvetujejo med seboj. To so naši stalni klijtntl, ki ne zamude nobene dražbe. Na prvi pogled znajo preceniti blago, koliko je vredno in kupijo, kar je najboljših kosov."
„AH imajo tako velike družine, da toliko rabijo?"
,,Ne, ni to. Družine morda sploh nimajo. To so prekupčevalke, ki pokupijo predmete na dražbi in jih potem same prodajajo na zasebnih dražbah, ki jih periodično organizirajo po svojih domovih in kjer prodajajo po mnogo višjih cenah. Pokvarjene predmete popravijo, perilo zakrpajo In zlikajo, obleke prenare-dijo, če je treba. Tudi starinarnice v ul. Becherie in drugod, prodajajo dobršen del predmetov, ki so jih kupili v zastavljalnici."
„Kaj pa ti prekupčevalci najraje vzamejo?"
„To je odvisno od stroke, s katero se bavijo. Ona skupina žensk, o kateri sva govorila, kupuje najraje ženske obleke, perilo in posteljnino. Oni okrogli gospod z naočniki pri vratih je urar In se zanima za predmete svoje stroke. Polomljene žepne ure in budilke popravljajo ali pa porabi njihove kose za popravilo ur svojih klientov. Druga skupina se zanima za fotoaparate, daljnoglede, nalivna peresa. Tretji se ozirajo po čevljih ali raznih drobnarijah."
„Tako torej kupujejo na dražbi največ prekupčevalci in delajo dobičke na račun revežev, ki so morali blago zastaviti?"
Uradnik je skomignil z rameni: „Tako je od nekdaj."
..Kaj pa, ali bi ne bilo mogoče organizirati pred dražbo ogled blaga, ki je na prodaj? Morda bi se ljudje, ko bi si blago Bolje ogledali,
bolj zanimali za nakup ter tako vsaj delno izločili špekulante?"
„Fred vojno smo delali tako. Po več dni pre5 je bila razstava in ljudje so si lahko natančneje ogledovali blago, ki jih je zanimalo. Toda sedaj so stroški preveliki, da b't lahko nadaljevali s takim sistemom.
Harmonika za štirikratno ceno
Dražba je trajala dalje. Ljudje so se že utrudili in nič več ni bilo prvotnega zanimanja med njimi. Nekdo je vprašal po dragocenih predmetih. Izklicatelj je pokazal prstan: „Zlat prstan z briljantom, trideset tisoč".
Prstan je šel iz rok v roke, pet do šest veščakov se je zanimalo zanj in so ga ogledovali bd vseh strani in še pod lečo. Kupila ga je neka ženska, verjetno prekupčevalka za '33.000.
„Ta prstan je dal nekdo v prostovoljno dražbo Od začetka vojne dalje dragocenosti ne stavimo več na dražbo, čeprav jih sprejemamo v zastavo. Nekateri taki predmeti so fu že več let In čakajo, da pride lastnik in jih dvigne ...“
Nato je prišla na vrsto harmonika. Lepa klavirska harmonika z 80 basi.
,.štiri tisoč — kdo da več?"
Ta in oni jo je prijel v roke in preizkusil. Oglasili so se ponudniki: 7000 , 8000, 10.000. Bolje oblečen gospod, po videzu trgovec, in ntk mlajši moški sta tekmovala, čigava bo? Vse oči so bile uprte vanju. Stala sla tako, da nista videla drug drugega ter kimala z glavo. Izklicevalec ju je gledal. Vsak mig je pomenil sto lir več. 17.000. Harmoniko je dobil trgovec. Vsi so se čudili, da je cena tako poskočila. ,,Imel sem naročeno, da jo moram kupiti," je
omenil kupec, kakor da bi se opravičeval.
,.Redki so primeri, da gre kakšen predmet tako visoko," je pripomnil uslužbenec. „Na vsaki dražbi pride na vrsto 50 do 80 predmetov. Vedno jih ostane nekaj za prihodnjič."
,,Kako visok odstotek zastavljenih predmetov pa pride na dražbo?"
,,Zelo majhen. Morda komaj 2%. Vsak dan izda zastavljalnica povprečno 300 do 400 tisoč lir posojil kvečjemu za dobo do 6 mesecev. Ako po tem roku klient ne podaljša zastave, gre predmet na dražbo. Ponavadi pa zavod počaka še mesec dni."
43 let: Signor Antonio
„Kako pa je bilo med vojno?"
..Takrat je bila zastavljalnica zaprta in nismo poslovali. Blago v skladiščih je bilo lepo shranjeno in uslužbenci so pazili na snago, pa da se blago ne pokvari. Seveda so s tem v zvezi nemajhni stroški. Saj je bilo treba samo naftalin plačevati po 200 lir."
„Imate mnogo zastavljenih predmetov?"
„V resnici mnogo manj, kakor pred vojno. Takrat smo imeli v skladiščih do 140 tisoč predmetov. Dandanes jih je komaj 40 tisoč."
..Zakaj?"
,,Zastavljalnica je bila komaj lani ponovno odprta. Prej so ljudje zamenjavali blago za živila pri kmetih na Krasu, v Istri in Furlaniji Mnogo je tudi takih, ki nimajo več ničesar, kar bi lahko zastavili. Ni blaga ne denarja. Ljudje ao popolnoma obubožali."
V veliki veži se prerivajo pred okenci raznih oddelkov. Tu sprejemajo blago, tam dragocenosti, pri tretjem okencu izdajajo zastavnlce. pri četrtem je blagajna. Po veži pa hodi signor Antonio in pošilja ljudi k posameznim okencem, kamor je pač treba. Signor Antonio gre že proti 70 in še vedno dela Od leta 1904., odkar je bila zastavljalnica ustanovljena, je tu v služi i. Vsi ljudje ga poznajo po imenu, obračajo se k njemu po nasvete in mu zaupajo svete tajnosti, ki bi jih drugim uslužbencem ne povedali
In tisti, ki nimajo več ne blaga ne denarja
, In kako je bilo tod med vojno?"
..Zaprto smo imeli. Dela p.-> vseeno ni manjkalo, ker smo morali čistiti skladišče In urejati blago, ki nam .je bito zaupano. Vidite," je pokazal signor Antonio z roko okrog sebe, „tu naokrog in tudi zgoraj in spodaj so sama skladišča. Spodaj spravljamo težje predmete, kakor klavirje, včasih kakšen kos pohištva in podobno. Zgoraj so ostal1 predmeti."
,,V 43. letih vašega službovanja sle gotovo mnogo videli in doživeli tukaj?"
,,Da, mnogo bede je šlo mimo mene. Ob pogledu nanjo sedi laže prenašal svojo lastno revščino. Najbolj živahno je proti koncu meseca. Družinam, zlasti delavskim, zmanjka denarja za hrano ali stanovanje pa prinesejo, čemur se najlaže odrečejo. Včasih prinesejo tudi take stvari, ki
bi jih sami hudo rabili, pa so druge potrebe večje. Ko prejmejo plače, dvignejo nekateri zastavljeno blago, mnogi ga pustijo."
„Kaj pa brezposelni?"
.Teh pa prihaja k nam vedno manj. Najbrže nimajo ničesar več, kar bi lahko prodali. Sicer pa plačuje zastavljalnica zelo nizko in pri današnji draginji si ljudje le malo pomagajo z njenim denarjem."
M. I.
CIGANSKI SIROTI NA DVA KORAKA IZ TRSTA
Strokovni tečaii v Izoli
V Izoli imajo celo vrsto strokovnih tečajev, tako tečaje za mehanike, ladjedelničarje, teoretične tečaje v matematiki, geometriji, italijanščini Dekleta bodo dobile v kratkem svojo krojno šolo. Posebno pozornost zbuja praktični tečaj za šoferje. Trajal bo tri mesece. Tečajniki z velikim zanimanjem montirajo in demontirajo avtomobilske motorje n« vozeh, ki jim jih je stavila na razpolago tovarna Arrigoni.
Pot naša
spečim gre bratoi
'Nadaljevanje s s. strani.)
"Ahn-at“ je škodoželjno ob .strani.
_________
„ Smrtnico si pojo pasji sinovi l	r‘ °a!“ se j® oglasil razjar.
f	'V n j i
‘O t?i Sc je zgrabila za prsi, se o 'oico •'•dela, da množica, ki je p 5t°Ji ?0,to polnila ulico, neodtoi Tioi3-ein omahovaje gleda, kako Za . . z zastavo oddaljujejo od n 11 prl ini' Uh je šlo nekaj deset »V, s,ebcrncm koraku je kdo t 1)0 Sr ,,strnn, kakor da bi bila i
rft-r It ni-i si	j

ulice razbeljena podplate.
^ roiia b° padia ■ ■ •" ^ p
„I„ a Pesem v Fedjevlh ustil >> ,lar°d bo vstal!" mu je p i' nl° ‘n prožeče odpeval zbor m Ji 4 ^asou.
I Ni? škladni tok\ pesmi so ud .V ridiiše?ie besede:
^andira . . ."
j	roko!" se je razlegel spre:
kidali rilC' ^ zraku so se vijuga j J 'tor 1 baj°neti- se pobesili in ’ ',51am V zv‘tem nasmešku iztegi nasproti.
,,Ma-arš!"
..Gredo!" je rekel enooki, vtaknil roke v žep in široko stopil v stran.
Mati je gledala, ne da bi trenila z očmi. Sivi val vojakov se je zazibal, sc raztegnil po vsej širini ulice in enakomerno, mrzlo krenil naprej, nesoč s seboj redki greben srebrno se lesketajočih jeklenih zob. S širokimi koraki se je primaknili bliže k sinu in videla, kako je tudi Andrej stopil pred Pavla in ga zaslonil s svojim dolgim telesom.
..Vštric mene hodi tovariš!" je rezko kriknil Pavel. Andrej je pel, roke je imel sklenjene za hrbtom, glavo vzravnano. Pavel ga je sunil z ramenom in vnovič kriknil:
,,Vštric! Nimaš pravice! Spredaj je zastava!"
..Razidite se!" je s tenkim glasom kričal majhen oficirček, mahaje g belo sabljo. Noge je visoko privzdigoval in togotno udarjal s podplaii ob tla, ne da bi upogibal kolena. Njegovi svetlo zlikani škornji so zbodli mater v oči.
Ob strani nekoliko za njim je s težkimi koraki stopal obrit mož visoke rasti, z debelimi sivimi brki, v dolgi sivi suknji z rdečo podlogo in z rumenimi našivi na širokih hlačah. Kakor Malorus, je tudi ta držal
roke na hrbtu in izpod visoko privzdignjenih, gostih, sivih obrvi zrl na Pavla.
Mati je videla neizmerno mnogo, v tijenih prsih je negibno čakal glasen vzkrik, ki se je hotel s slehernim vzdihom iztrgati iz nje; dušil jo je, a vendar ga je vzdrževala, kdo ve zakaj, in z rokami se stiskala za prsi. Pehali so jo, opotekala se je in brez misli, skoraj brez zavesil stopala naprej, čutila je, da je ljudi za njo čedalje manj, mrzli vol jim je prihajal naproti in jih razganjal.
Razdalja med ljudmi z rdečo zastavo in gosto vrsto sivih ljudi se je krčila in krčila; zdaj sl že razločno videl obraz vojakov — širok, da se je raztezal čez vso ulico, nakazilo sploščen v umazano rumeno ozko progo — oči raznih barv so bile neenakomerno posejane vanjo, in pred njo so se okrutno lesketale tanke ostrine bajonetov. Merile so ljudem v prsi, in dasi se jih niso še bile dotaknile, so jih vendar drugega za drugim trgale od množice in jo razbijale.
Mati je slišalp za seboj topot bežečih. Pridušeni, razburjeni glasovi so vpili:
,,Narazen, otroci . . j ,,Vlasov beži! . .
..Nazaj, Pavluha!"
,,Vrzi zastavo proč, Pavel!" je mračno rekel Vjesovičikov. „Daj jo meni, skrijem jo!"
Zprabii je za drog, in zastava je omahnila nazaj.
,,Pusti!" je kriknil Pavel.
Nikolaj je umaknil roko, kakor da bi se bil opekel.
Pesem je bila ugasnila. Ljudje so obstali in se pošto zgrnili okoli Pavia, a ta sc je preril naprej. Molk je nastal, tako mahoma, kakor da bi se bil nevidno spustil iz višav na ljudi in jih odet s prozornim oblakom.. (
Pod zastavo je stalo kakih dvajset ljudi, ne več, a ti so stali trdno, in čustvo strahu zanje in nejasne želje, da bi jim nekaj rekla, sta vlekli mater k njim . . .
..Vzemite mu to, poročnik!" se je razlegel enakomerni glas visokega starca. Iztegnil je roko in pokazal na zastavo.
Mali oficirček je skočil k Pavlu, zprabii z roko za drog Hi zavrešfal:
,,Izpusti!"
,,Roke proč!" je glasno rekel Pavel.
Zastava je rdeče trepetala v zraku, se nagibala na. desno in na levo in se spet vzravnavaln.
Oficirček je odskočil in sedel na tla. Mimo matere je nenavadno hitro smuknil Nikolaj, iztezajo skrčeno pest pred seboj
..Primite jih!" se je zadrl starec in udaril z nogo ob tla.
Nekaj vojakov je planilo naprej. Eden izmed njih je zamahnil s kopitom puške — zastava se je stresla, se nagnila in izginila v sivi gruči vojakov.
„Oh!" je nekdo žalostno vzkliknil.
Tudi mati je zakričala z živalskim, tulečim plasom.
A v odgovor je zadonel iz trume vojakov Pavlov jasni glas:
,,Do svidenja, mama! Do svidenja, ljuba ..
,,tiv je! jSpomnil se me je!" je dvakrat udarilo v materinem srcu.
,,Do svidenja, mamica!"
Mahaje z rokami se je vzpela na prste, da bi ju videla; in res je zagledala nad glavami vojakov Andrejev okrogli obraz, ki se ji je smejal in priklanjal.
,,Ljuba moja . . . Audrjuša . . . Paša . . ." je klicala.
,,Do svidenja, tovariš!" se je začul klic iz vojaške trume.
Odgovoril jima je mnogoglasen, raztrgan odmev.
Razlegel se je z oken in od nekod zviška, s streh.
SNEŽNIŠKI GOZDOVI
SKOCIJANSKA SOLA
za istrske sadjarje in vinogradnike
Leta 1928. je fašistična Italija osnovala v Skocijanu pri Kopru kmetijsko šolo. Iz naslova bi bilo razvidno, da je imela Italija namen povzdigniti naše kmetijstvo, vzgajati zdrav kmečki kader in izboljšati zastarele metode našega kmetijstva. Toda na žalost ni bilo tako. Italijanske oblasti so hotele kar najhitreje poitalijančiti vse prebivalstvo v Primorju in Istri. Zaradi tega so nas obdarile z vsakovrstnimi šolami, da bi dosegle svoj namen. Tako je bila tudi ta kmetijska šola potujčevalnica naših ljudi.
Sola je imela posestvo, ki meri nekaj manj kot 11 ha. Vsa boljša zemljišča in to več kot % vsega posestva, so bila oddana kolonom v obdelovanje. V hlevu sta bili 2 stari kravi in en sam malo vreden konj. Za kokošnjak je služil večji zaboj na štirih kolih. Sola ni imela svinjaka, gnojišča, gnojne jame, silnice, toplih leh, matičnjaka, trsnice, vinske kleti i. dr. Kako so se torej mogli gojenci, ki so obiskovali ta enoletni ■ »praktični kmetijski« tečaj, praktično izobraziti v kmetijski stroki ? 1 To je bilo — praktično — nemogoče, teoretično pa tudi ne, ker niso razumeli jezika, ki so jih v njem poučevali. Česa so se torej naučili ? Učil; so se fašističnih doktrin in sovraštva do lastnega naroda.
Po osvoboditvi so šle naše oblasti takoj na delo in začele naglo in temeljito obnavljati vse, kar je okupator uničil in zanemaril v 25 letih. Tako je bila obnovljena vinarsko-sad-jarska šola v Skocijanu pri Kopru že leta 1945. Začeli so še obnavljati šolske prostore, ki so bili poškodovani od okupatorja, ali zanemarjeni zaradi vojnih razmer. Nabavili so šolski in internatski inventar. Ker ni bilo mogoče takoj odpreti tečaja za naše fante, so odprli trimesečni gospodinjski tečaj, h kateremu se je priglasilo 22 gojenk iz okraja. Med-
tem so pripravljali nižjo vinarsko-sadjarsko šolo. Vanjo se je priglasilo 34 fantov. Zaradi pomanjkanja prostorov je bilo sprejetih samo 23 gojencev. Prostora je sicer samo za 20 gojencev, ker pa je bilo pričakovati, da bo kdo izmed njih izpadel v teku leta, je bilo sprejetih 23.
Sredi aprila 1940 se je zaključil kmetijsko-gospodinjski te'a j in že lani ob tem času se je začel redni pouk na nižji vinarsko-sadjarskj šoli. Tečaj bi bil moral trajati leto dni, ker pa so sprevideli, da ni mogoče izčrpati programa v enem letu, se je podaljšal za 4 mesece, tako bo trajal 16 mesecev brez počitnic. V šolskem programu so zastopane vse kmetijske panoge.
Ker je bila šola za praktično izobrazbo gojencev zelo pomanjkljiva, se je uprava trudila, da kolikor mog-o če izpopolni te pomanjkljivosti. Sezidali so dva moderna kokošnjaka, silnico za siljenje trt, nove zidane lehe, nov svinjak s štirimi oddelki, novo moderno gnojišče z gnojno jamo, kopalnico za gojence in pralnico za internat. Napravili so nov matič-njak in trsnico za produciranje ame-rikanskih trt. Nabavili so dve kravi švicarske pasme, dva težka konja za delo, 4 plemenske svinje, enega merjasca nemške oplemenjene pasme in vzgojili dve kravi švicarske pasme.
Sola ima premalo, ali skoraj ftika-Lih gospodarskih poslopij. Zato je vzela v najem za 30 let bližnje občinsko posestvo, ki meri 14.4 ha in vsa gospodarska poslopja na njem. Tu namerava urediti vinsko klet in druge shrambe, ki so šoli neoblndno potrebne za vskladiščenje pridelkov.
S prihodnjim šolskim letom se namerava osnovati dveletne vinarsko-sadjarska šola, na ba'-ri se bodo gojenci teoretično m praktično izpopolnili v vseh našin kmetijskih panogah.
V pravljični vili
sredi palm in cvetočih breskev
V prelepem kotitku istrske zemlje se med zelenjem palm in cipres v minulem cvetju breskev in belih <'eHenj sredi razkošnega parka belita dve viti tik nad morjem v Porto-ro“u. Tu je dom naših osirotelih otrok. Tu, kjer so sc v prejšnih časih zabavali mogotci tega sveta, kjer si je lahko iiva buriuazija u-stvarila svoj ,,Montecarlo", prav ta prostor je kontno dobil svoji lepoti najbolj primerne goste. ‘M to edini zasluiijo ter s svojo prisrčnostjo in zdravjem šele prav poiive naravno krasoto kraja. Kajti naši deci, ki je naš največji zaklad, dajemo najlepše, kar imamo, ker hočemo da dorasle v soncu, lepoti in radosti ob delu, da bo lahko zgradila srečen dom za vse.
2e samo to je najzgovornejša priča ogromne družbene spremembe, ki smo jo izvojevali v zadnji strašni vojni. Se bolj pa nam postane to jasno, ko se odzovemo razigranim otroškim glasovom, ki “e od daleč vabijo, in vstopimo v prelestni part', kjer Se od visokih Seleznih vrat ugledamo med drevjem več skupin otrok. Na levi je dokaj obširno igrišče, kjer večji dečki ob času odmora igrajo nogomet ter zjutraj in zvečer telovadijo. Malo dalje na desni se igra skupina kakih 20 predšolskih otročičev ob svoji otroški vrtnarici. Na drugi strani vite se pridno vadijo mlade pionirke za prvomajski nastop. Iz njih roinatih obrazkov odseva zdravje, veselje, samozavest.
Industrija pod Snežnikom
bodočnost našega delavca in kmeta
Ilirska Bistrica v roški dolini postaja vedno bolj važen industrijski center naše dežele. Možnosti razvoja so velike, saj so dani vsi pogoji za napredek, veliki gozdovi na Snežniku, prometne zveze, podzemno bogastvo, bližina Reke in Trsta. Industrija in vsa proizvodnja se vključujeta v našo petletko, vsi napori delavstva in vodstva so posvečeni velikemu cilju. Treba je, da od bliže spoznamo ta nag delovni center, ki bo znatno pripomogel k napredku našega gospodarstva.
Dragoceni odpadki
Najvažnejša je tovarna lesovinskih plošč Falersa Blizu trnovsko-bistri-ške železniške postaje se dviga moderna zgradba, edina tovarna te vrste v Jugoslaviji in na Balkanu in ena izmed redkih v Evropi. Tu izdelujejo iz odpadkov jelovine leso-vinske in izolacijske plošče. Uporaba teh plošč je raznovrstna in priljubljena. Debelejše izolacijske plošče se uporabljajo za pohištvo, za opremo dvoran, za kulise, za vagone, avtobuse, za letala. Lahko jih barvamo ali politiramo kot najboljši les.
Po zaslugi naših novotarjev smo dobil boljšo smolo in tako tovarna nemoteno obratuje dalje, kmalu pa se bo produkcija še povečala za 40%. Vsi stroji so na električni pogon. V tovarni bodo lahko delale tudi ženske Pri tovarni so vedno vel5ki kupi lesenih odpadkov, ki se na poti skozi razne kuhalnike, stiskalnice in valjarje spremene v lepe, povsod u-porabne lesovinske plošče.
Bistriški zdravniki
Delavci so zavedni, lani sta bila dva proglašena za udarnika. Kulturno in sindikalno življenje se še bolj razvija. V Falersi so začeli uvajati akordno delo. Uspehi prve skupine, ki že dela na akord, so dobri, ostale skupine še proučujejo način in bodo gotovo začele delati tudi na akord, ker delavci spoznavajo stari in cenijo novi način dela.
Falersa je velikega pomena za obnovo in za dvig naše dežele, a ji tudi dobro kaže izvoz v inozemstvo.
Odpadke jelovine dobiva od več žag v najbližji okolici. Vsi vedo da je bila tu lesna industrija, posebno žage, že mnogo let pred vojno, toda vse do osvoboditve se pa ni mogla prav razviti. Veliki smrekovi gozdovi od Snežnika do Postojne, narodna imovina, spadajo pod Notranjsko gozdno gospodarstvo, ki ima v bistriškem okraju tri obrate: Tomšičevo žago ali obrat 7, Skarpo ali obrat 8 in žaga v Koritnici ali obrat 9. Obrat 7 ima veliko žago in lepo zgradbo, ki so v njej raznovrstni stroji, in ima tudi pripravo za ku hanje obdelanega bukovega lesa in hlodov. Tu izdelujejo tudi zaboje, posebno za sadje za naše potrebe in za izvoz. Obrat 8 je v polnem obratu in je prav blizu Falerse. Tu so vedno visoke skladovnice novih žaganih desk, pripravljenih za obnovo.
Obrat 9 v Koritnici sedaj popravljajo, v enem mesecu bo začel na novo obratovati. Na Baču pri Knežaku je v polnem obratu Urbančiče-va žaga, ki spada v orivatni sektor. Zaposlenih je 73 delavcev. Obrat je važen posebno za gornjo Pivko.
Po osvoboditvi se je proizvodnja lesne industrije povečala za 25 do 30%, Verjetno se bo še poveča’a. Posebno v Tržaškem ožemi ju bo lahko dobavljala les in lesne izdelke, zato ima dovolj gozdov in Tr^tu je najbližja In tudi prometne zveze so dobre, pa se lahko še zboljšajo.
Premogovnik, kamnolom, opekarna
Blizu Ilirske Bistrice je tudi premogovnik, kjer 150 rudarjev koplje dober lignit. Nad Bistdeo je star kamnolom, razširil se bo tudi ta In bo tu nastal majhen kombinat. V neposredni bližini Bistrice je tudi Bukovška opekarna. Lani je opekarna mnogo prispevala za obnovo vsega okraja in Reke, sedaj jo popravljajo in širijo. Zidajo nove peCt, dobili bodo tudi nov stroj, tako da se bo produkcija povečala za 401%. Poleg vseh teh več- ..... jih obratov je še mnogo manjših žag, ki so v zasebni lasti.
Stanovanjsko vprašanje
V sindikatu je vključenih približno j 1300 delavcev. Kulturno in organizacijsko življenje se še ni dovolj raz-1 vilo, ker imajo delavci svoje domo-1 ve večinoma daleč od žag in to-1 vam.
Zato pa so se lotili stanovanjskega! problema. Ustanovili so stanovanjsko I zadrugo, ki bo gradila delavske stanovanjske hiše. Zaenkrat bodo zgra- [ dili sindikalni dom s 40 sobami za ji delavce
Delavstvo se zaveda svojih dolžnosti in z veseljem prispeva za naS j gospodarski dvig v splošnem okviru I jugoslovanske petletke, ki to dvig-1 nila življenjsko raven ravno delav- j cu in kmetu, ki sta bila posebno j v teh krajih najbolj zatirana v času J fašistične okupacije
A. B.
Raški udarniki
V prvomajskem tekmovanju so ra* j ški rudarji dosegli znatne uspehe-V mnogih primerih so že presegli j za tekmovanje postavljene norme-Po normi bi moral vsak rudar pri* I dobiti povprečno 1,9 vagončka pi'e' moga na posad (turno). S pravilu0 porazdelitvijo dela pa je odpadlo v zadnjem času v rovu 127 B že P° 3,25 vagončka na rudarja (v tem rovu jih dela 41), tako da so presegli nor* mo za 71%. y rovu 83 so jo presegli za 60. Domala enako uspešno Je bilo delo tudi v rovih 128 B, 127, 249 j itd. 56 letni mehanik Pariš jc me‘l* tem zboljšal dvigala za premog *n j omogočil 150% dvig produkcije, elektriški delavnici so izdelali hOv | 272 kw motor za zračni kompresor-ki ž njim potisne po 2800 kub nl J svežega zraka v rove. Do 1. nameravajo pripraviti še drug ena^ j kompresor.
H
V veliki dvorani s stekleno steno, skozi katero gleda zelenje parka, najdemo ostale pri učenju. Na vprašanje kako se počutijo, veselo odgovore t ,,Dobro!” Le trije, štirje obotavljaje priznajo, da bi biti raje doma, kjer se ni treba toliko učiti. In vendar h'ot zavedni pionirji vedo, da je učenje njih najlepša dollnost. In čeprav bi se raje zunaj igrali, vztrajajo pri knjigah in se celo ob nedeljah odpovedo izletu, če dotlej še niso izgotovili svojih nalog.
Otroci, ki si vladajo sami
Pozneje pri obedu nas preseneti tišina v obednici, a ko zapazimo, da ima vsaka miza svojega ,,delurne-ga”, razumemo uganko otroške duše. Dokler so jim preje vzgojitelji narekovali disciplino, ni šlo tako dobro kot sedaj, ko so si s svojo pionirsko organizacijo sami uredili svoje kolektivno Življenje v smislu ..seljgovernmcnt” - samovlade. In to je najuspešnejši način pri nava-
janju otrok k spoznaju nujnosti v Življenju in za merilo svobode. To je najboljša pot za vzgojo k demokraciji od malega. Vzgojitelji so jim le pomočniki in svetovalci pri tem, ki se trudijo, da izpolnijo svojo nalogo po najsodobnejših pedagoških načelih, po individualni metodi. Uspeh je viden v harmoničnem sodelovanju, ko drug drugemu vračajo ljubezen za ljubezen. Saj veje v vsem domu dih toplote, radosti in ljubezni vseh, ki bivajo v njem.
Otroci, veseli obiska, nam pokaZe-jo tudi svoje spalnice. To so zračne sobe z velikimi okni, ki gledajo na zeleni park ter na nedogledno morsko raven. Po sobah so razporejene lične, čiste postelje, o katerih si doma niti sanjati niso upali.
Mati domovina
V statistiki doma pa šele spoznamo pravi socialni sestav malih stanovalcev te pravljične vile. Saj je neverjetno, saj sc spričo lepih ob-
leke in vsega, kar smo videli, h1'5'11., niti dobro ovcdli, da smo med °s., roteiimi in najrevnejšimi otroci, je popolnih sirot, brez očeta in ^ terc, 68 brez očeta, 13 brez	I
ostalih 30 pa ima sicer starše, a ^ I bolni, ali v takem socialnem	I
ju, da bi v nobenem primeru I mogli skrbeti za otroke. S pr°s I ne terase sc zazremo v skupiuN0 . parku, ki razigrano pleše kolo in ,1 selo polje,- V srce nas ganejo dr° J ročice, ki se med igranjem Živo „ I raiajo od sinjine morja, ki so I brez vodilne roke mamice in 0	»
A glej, domovina jim sedaj n^iL vso ljubeznijo svojo močno za- .. roko, da jih po poli radosti in ,,s I rjalnega dela popelje v svetle | ki so se v njih svitu Žrtvovali n'.M vi roditelji. Vse le sirotke so S^-A otroci nas vseh in vsi z ljub‘~ ^ I in hvaležnostjo doprinašamo, ^ jJ naša dcZela domovina srečnih L’ ^ | O tem Zc sedaj v malem Pr,ltl mladinski dom v Portorožu