nseratl ne sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 hr., če se tiska Ikrat, 12 15 n «i n n Pri večkratnem tiskanji se lena primerno zmanjša. Rokopisi ne ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. N .rofinino prejema opravništvo (aum nistracija) in eks). edicija ua b arem trgn h. st. lfi. Pilttitn lisi za slomsli narod. Po pošti prejeman velja Za celo leto . . 10 gl. — za polleta . . 8 „ — £ za četrt leta . . 2 „ 50 V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta. . . 1 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljan valji 60 kr. več na leto. Vredništvo v Ililšerjevi ulici štev. 6. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, čotrtek in soboto V sš Volitve takraj Litave. Zanimajo nas volitve na Koroškem in Štajerskem : radovedni smo, ali so Štajersk' Slovenci že toliko napredovali v politični zrelosti, da se bodo ubranili Seidloov in Seederjev. Vendar za politiko cele države nema velike važnosti v sebi, ali sedi en Slovenec več ali menj v štajerskem deželnem zboiu, večine tam tako nikdar doseči ne moremo. Velikega pomena pa so volitve ua Češkem. Tam odločijo večino poslanci iz velikega posestva. Plemstvo na Češkem pa je razdeljeno na dve skoraj enako močni stranki, ena je narodna, češka, po Ntmcih zmirjana , fevdalna", ena pa protinarodna, ustavoverna. Pred leti je zmagovala narodna stranka, tačas so imeli Čehi večino v deželnem zboru. Pri zadnjih volitvah pa, po padcu Ilohenvvartovem, se je osnoval slaboglasni „chabrus", kateri je kar z miljoni nemškega kapitala delal proti Čehom, in tačas se je posrečilo, potlačiti opozicijo v manjšino. To je bilo pa še pred denarnim polomom (krahom); tačas so različne banke še cvetele, in na Dunaji je bilo denarja, ko peska; zdaj so pa tiste banke večidel sramotno poginile, tisti „credit foncier", ki je dal zoper Čehe kar par miljonov, je zginil kakor kafra; j.daj ustavoverci nemajo več tistega kapitala, da bi ga ;>ri čeških volitvah razsipali; zato je mogoče, da letos narodna stranka zmaga. Poroča se iz Praga, da so imeli narodni velikoposestniki shod, ter sklenili, vdeležiti se volitve na podlagi dosedanjih načei. Nova sloga če.-kih strank bo gotovo tudi pripomogla k srečnemu izidu volitev. Edini mož, ki zdražbo dela, ter tako nasprotnikom slovanskim vodo na mlin napeljuje, je tisti Skrejšovški, ki je bil nekdaj tak narodnjak, da so mu bili Kieger iu Sladkovski in vsi drugi voditelji še premalo odločni in energični; zakaj mož tako dela, pravi ,,Politika", to nam je vsem znano ; tudi mi si za moremo misliti, da Skrejšovški, ki je še vedno v preiskavi zaradi afere s Thierherrom , potrebuje prijateljstva vstavovercev , — milujemo ga, saj nevaren menda češkemu narodu ne more postati! — Če narodna stranka v češkem deželnem zboru pridobi večino, potem ima Čisla vse drugo lice: največa in najimenitnejša dežela te polovice pride Slovanom v roke, in nemško-liberalne vsegamngočuosti bode konec ! Ali pojdejo čehi v državni zbor, ali no pojdejo, to je potem vse eno, glavna reč je, da se opozicija ukrepi, da se ne uda, da glasneje ko kedaj zahteva pravice češke krone, ter tako napne vse moči ustavovercev. Zunanji položaj naše dižave j>a je tak, da je nujno primorana, iskati pomoči vseh svojih narodov zoper brezštevilne zunanje sovražnike. Nekteri ljudje bi se ve da rajši videli, da bi država propadla, nego da bi se sprijaznili s Čehi in Slovani sploh; pa obstoji še viša oblast nad dualisti, in ta je svitla cesarska hiša, katera se bo prej ozirala na svojo iri na korist narodov svojih, kakor na zagrizenost nektere svojati ter se bo s Čehi pogodila preko glav dualistov, kakor je zauka-zala marširati v Bosno proti volji dualistov. Zastdenje Bpsne nam jasno dovolj priča, da dualisti nemajo več prve besede pri cesarskem dvoru, saj so vse poskusili, da bi ta korak zaprečili, pa niso mogli. Logika dejanj in tek zgodovine so pač močuejši faktorji, kakor sebičnost katere si bodi narodne stranke, ki misli, da bo s svojo trmo vse premagala, in da se mora svet tako sukati, kakor je njej ljubo. Od početka ustanka v Ilercegoviui do danes se je vse godilo proti volji naših dualistov, pa še niso spametovani, še hočejo ustavljati zgodoviuo. Toda no bo šlo ; tudi za avstrijske Slovane je prišla ura lepše bodočnosti 1 S Slovani ali zoper Slovane? V kakem smislu se godi zasedenje Bosne, ali za Slovane, ali zoper Slovane ? Nemci in Madjari bi pač radi, da bi bilo vse proti Slovanom obrnjeno. Pa kakšen konec bi to vzelo, ali ne tirajo ti ljudje naše države v največo nevarnost, v pogin 1 Iz Bosne so koj početkom lažnjivo poročali, da se vstaje zoper Avstrijance vdeležujejo Srbi, Črnogorci in krist-janski Bošnjaki, tisti, ki so so zopor Turke bojevali in tisti, ki smo jih na naših tleh redili. Nemškutarji te laži še danes verjamejo. Srbska vlada, kakor tudi črnogorski knez pa to vest že vdrugič preklicujejo. Saj je reč sama na sebi neumna: kako bo kristjanski tlačan pomagal svojemu smrtnemu sovražniku, Turku V I Mogoče, da, verjetno je, da Srbi ne vidijo radi naše vojske v Bosni, morda se jim celo dobro zdi, kedar so naši tam v kakšni zadregi; da bi pa Turkom pomagali, kaj tacega niti ni misliti. Zdaj celo oticijozni listi, kakor „Fremdenblatt l, „Presse" in drugi pre- Nove šege sleparstvo. Postave proti odrtiji so odpravljene, ode-ruštvo pa cvete zdaj bolj ko poprej po večjih mestih in posebno po mestih z vojaškimi posadkami, ker za častniki in mlajšimi vradniki, najraje škilijo ljudje, ki besedi „vest in poštenje" komaj poznajo v svojem delovanju pa na nje nikdar ozira ne jemljo. Gotovo je prav, da je vsakemu prosto, za denar, ki ga komu drugemu posodi, tolike obresti jemati, kolike mu je le mogoče dobiti, kajti nihče ui prisiljen za posojilo več plačati, kakor sam hoče ; ali vse drugo je, če taki posojevalec denarja zadrego onega, ki denarja na posodo išče , prevarljivo, goljufuo porabi in iz neskušenosti njegove dobiček vleče, ki ga z nevoljo zametuje vsak poštenjak. V večjih mestih je dosti tacih, ki imajo le malo premoženja, pa s takimi denarskimi opravili velik dobiček vživajo, ki v to svrho celo mešetarje dobro plačujejo in si pri vsem tem na tisuče zaslužijo. Počenjajo to po pre-vdarjeui zistemi, in ravnajo navadno tako, da si njihove žrtve ue upajo potem pri sodniji se pritožiti, tudi če spoznajo, kako nesramno so i bili prevarjeni ; se ve , da so večkrat prevar-jeni tudi še po drugih okolščinah prisiljeni molčati. Kakor sem rekel, so žrtve teh oderuhov večidel častniki. Poročniku (Lieutennntu) dostikrat ni lahko s svojo plačo izhajati, on mora, ako nima druzega premoženja ali ne dobiva podpore iz očetovega žepa, dolg delati, priložnosti k temu ima zadosti, in po menenju tih krogov, dolg imeti ni nečastno, kajti pravijo: kdor nima dolga, nima ziiupanja. V častniških krogih je dosti takih uila-denčev, ki puste malomarno dolg tako narasti, da si v sled tega ce'o prihodnost umčijo iu se čisto pogube Krivi temu so skoraj vselej posojevalci denarja. Pa kaj se zmenijo ti zato , dobiček spravijo v žep, in ubogi osleparjeni naj pogine ; saj drugače tudi niso mislili vstanov-niki vsakovrstnih sleparskih bank in drugih enačili podvzetij; ti so jih še več presieparili, kakor jih osleparijo navadni oderuhi. Obogateli so po nesreči bližnjega , postali so gospodarji velikih palač, vozijo se zdaj v bogatih kočijah, in vendar so še ljudje bedasti zado- sti, da pred takmi lopovi klobuk nižje raz glave potegnejo in se globokeji priklenejo, ko pred nebogatim možem, ki pridno dela in svojo družino s svojimi žulavimi rokami pošteno redi. Ljudstvo imenuje te vrste posojevalce denarjev „pijavice", češ, da onim, ki jim v roke pridejo, kri popijo, toda so še huji ko roparji, ki žrtvo najpoprej umore in jo še le potem oropajo. Roparja se človek varuje, pred takim človekom pa to dostikrat ni mogoče, ker je na videz poln prijaznosti, sočutja iu so kaže ne-kterekrati tudi ogrnjen s plaščem bogubo-ječnosti, Malokteremu bralcu se komaj sauja, na kak zviti način te pijavicc svoji žrtvi kri, prav za prav denar, izpijo, zato vam hočem tu pokazati primer, kteremu pa je, enakih sto in še več drugih. Martin Grabež jo bil knjigovodja pri neki mestni blagajni, imel je 500 gld. plačo iiu leto. Že s početka njegovega vradovanja predstojniki niso bili zadovoljni z njim; čo prav ni ravno nič posebnega zakrivil, bil jo vendar popustljiv iu nereden, kazal je tudi s svojim vedenjem vedno, da je službo le zato prevzel, Mirujejo (o luži, In pripomnitvo un ink način hiijHkalo zoper iijiji, in čn mi avstrijsko vlada poprime tiHlu politike llliHprnti Slovanom, ktero jej duuliiitl |ui|ioni ču;o. Svrl.ujujo namreč Avstriji, nuj kur Moli Krnit /. oboroženo nioč|o /itHetle, ter luili t'rini goreem vojnim napove. Kinu In to peljalo V /.o /iIiij ne iiuAiiu >101 iti tnlii godi, lin iimijo munii / tunhnmeduin opraviti, nuj ho 11111 fin ki lu m Črnogorci nn vrni ohi-Hijo, lu ž ujinn vit pm vohIiiviio ptrbivubl vo v Humih m Hercegovini, |io|riu tu i nn AvhIiiiii polovico hvoJi! armade t je iluli |iohIhIi, iii Lahom ilii mijIcpAo priloA notil, iln tinti ml zudrj primejo , tu luilui itn In uo uuui potem Mudilo, ne ptič fio uo ve I Knko lulilio pn In nn reč ilovn'illn, če lu AvhIiiiii v teiiun /vu/.o Htopiln n Slovani mi |ii|,;u /.tiper Turke imeli In IiohoiimIio Turlu' km v uredi, tri lu pli v kritikom /iidtiftili V (likih i',intilili ilc/rltili , luikiir tit.e Uoiuin m I lir ep, oviim ne jr Iržlui vojskovati, tu uiiiu IliiAe iienrečn onega oililelku iiiiAo iirintiile , I ' ju vini i f -»»»I H/, n p ur v Silil nt dnmgoiri pn linije iu Ipiili po/.uujii , no iiiivujeui vojike v liiiluli, tu lu uiiiu liililiu prnv/iliilnu pomagali, čr lu videli, iln jmii jr Avnlri|ii pnpi/.uti, iti iln /i li njili iiiiič iti vhoh(lurniku blagostanje A vnt 111ii ne bodo morala že tthoruj odločiti, itli nn Ilučr borili zoper Slovimo, uit * m Slu vime i'r ne liojuje /ii Slovane, /u llnčrno ni|o, poleni |e čisto imiiivno, iln ne Mprljn/iio n Šilu in i'niiifoii i l iikn tdovnitnltn po (itikii lu uviiti ipiluiu Slovilliom nii|llol|e u mi pilit, liilu lu pu Imll prvotnemu iiiiiuenu un| linij poiloliiin Avnlripi gre namreč v ItoHiio inn m led ilrlnl, in eivili/.iiei|ii iu/Airpii Trga pil ne lin ili ugiirr thmrgln, lirgo dn pnvilrgjr llioll.iiiieiluii lilli lirgov /nI le, dn njili go iptul Hlvii uniči. Ali ne umi' liočn vop.kovali /.opri krliiljiini! V r<)teiii In lulii prnv /n pniv /nvr/. uieii Turčije I .lil lin lil tlll Iti v fi u Jr Iriliii , iln i,r liojup' /oprt Turke m miiliilliioilliur tiploli , lrilii| mi Iv n I|iiiiiiIii Hnnnjiilil . I o lil iii driingotri ii|eui itn in v nt /.uvo/.nlki Ttiko lu inoiiilo lun, m r/. legli alcill logično pi ijnltd) t vo do olieli ulo Vllllldllll ill/HVlI Sovražniki SIdviiiihIvii mi Dnnaji in v Pefttl lu e.eli elHpeilieiji radi čul.o uiriprotnn lice iluli trr ironijo (oliko laži o Srbih, Ot dogorcih m pravodlnvuili llnAiijnklh, du lu, čo mogočo, prepričali unAo vinilno kmgo, tla ho uo vo| Hliiiieino h Turki, ampak h Slovani. Pni. pa nun kratko nogo, vluiliii.hu hlAn Monoliti dela prrinol.ilt po laluli l/iulAI|olmuh , dobro jo Imll, da jr gliiviu poveljnik tulipovič Slovan, lu bo Nvitlemu i riiuriu pot očal rounie.it, in njemu bodo nierodii|ul krogi gotovo bol| vei|eli, kuUiir kakemu judovskemu pi.mču. Nam pa ne vhIIiijo čut. Hltida lu gojim do irli Hodrlnvljunov, lu mu litko malo npo!'il.ii|t'| o, da m uptipi ne /uicuivAi no /u 1H miljonov iivhii iitikili Slovanov Irdili, da jo /anodoiijo Mohiii' oliilljrno pmli SlovaiiMtvu, tu da |o, liti k m )v dmuijilu ,, 1'nviUliiU" undiuuti pumi, tu trk miii pripilrli in dobrotnik, ker je Slovane lolilio čiihii ihičil, da ir iii.io mogli /družil< m I viopi nevarni pmiluti I Komu iiiiio lin nevarni V Alt umo tunr ui/.hojulki, tu uo minil pol|odii|ciV 1'oda vho plsaiciijo in bii|nktiii|o/opor Slovane juh nič ur Im Imi mliln, SlovaiiHlvo uapri'dti|i', iii prnlo hIioihj do veljavo tudi v Avstriji , "i čr pniv IIJ<r mu jO pridružilo :ili bit I a 11 | o no v redu tli tu t uktli v o j u li i) v rudi dogodki dii| b din pričupi, iln p' vodilvii v i tuj n tU 11 v runtiio tu dobro vred|euo Itavuo I.INt.i dnin mimieč, I | 1.1 avfriiiilii , Ko no pn I liiiiiiel prijeli 'O ili vi/ijo ler (itolii S/.ap»iyii pn.iilili muiilurli proti llobiijll, luipitll no liidi oddelek '/ dtv . /tji! pit Hau|iilulu m koiiipiiutpi vojne b''iir (-■ovinike pit |,|ilbut;i l'a Iiutu linilu i vupilu mi lili pil Ihibo|i iii IImii|iiIiiIii prriiiiiKiili m |im poka/.ali, il:i |r niiliov upiu /u toni l'ii|laii|a lulii ..o ii div|iilii uapiili aVHtni'iko boln'i\niro, pil o (.'ovni im, du mi .Minuli iiirilolilt 1 liriljill i rt pomolili vlir llllljrlie Vlljakr , e v vrtlillilll poručtlib prav nič ne m«. Nnivrč |r lipelu pred viitii|iillu '.'O divi /.tjil, klelo hii boleli vi lii|inlii čmto mlligliM od /.ve.-r / drugo vo|nn avnli i|nko l'n crol S /, n -pu t \ )e oilf.rl o pinvrln čll:ili lr| IlOVIll luni 1, diuu |r /gulill veliko IiiiiIiiiIi vo|ii|iov, doHpel Je iinr.ni v llitboj ti i jo dovrAil /,vi'7,o / dnino vojno Imel |o vsaki dan bojo, le IV, t. m. so Hovražinki mirovali, iti med (oni mu je go lovo žo iloAln nova In /-dlitua pomoč. I>a so VMtnjuiki v (i*nt kraju veliko viipelui imeli, ta/,vidno je imjtiol| i/, tega, da ho i/, turftkega Šumeli če/Savo streljali žo v Avitlnjski ftiiniae, let iIoiihvhIio broilat dio druAt vii prmilill usta vili vožnjo po Donavi. DruMvo je Hiečno re ftilo vse Indijo, mimo neki plnv ustni je v lutAkem Sameu. ViAji poveljnik vtled lega iu mogel tako iiiiio napredovali, kakor jo mudil, vendar pa |o do Iii. i m IM. krdelo prIAlo do llelnlovea, kjer so ho luli VHtaiuilu močno vlnborili. Pa nnAi ho |ib populuoiiiii preiiiagali m v beg /a pnddl. V n i Aotori, rim KnNtava lu mnogo hI i o tiiva pvinlo jo nitAomii detinmnu krilu v roke, lu ju V;i(ujiiilie prijel od /udej in od Mirani. Vi,U|ii:ki ho ln /iili proti \'ihi»kl in Kiieljiiku. lopove mi luli že proj Hpravili '/.guba niiAib m iiiviio velika Iii iivf.uilu imel jo getieniliiinjot' t Viko« bo| / Viilnjnilu l.ivriiiduiin, lu ho žugali \iri|etl liuvtiik daliiiiil i n du Inainbovel ho prijeli muv inžuikii prt (liibru bll/.o Llvuii In .o jdi dobro iiiiAeAkali V iiiijuilu, ktorlli je lulo okoli i IDO mož /. H goiHluml lopovi, so no ii ni t« U n ili pro i l.lvuu NaAi ho Imeli iu iibilib in .'i ranjenih. Po lllllll j o I i III.'Ml I ČIlMltllll H lil. MIJIllu v Ati hiiii mejni hIiiiži iiVHtrijniiHkl oddal nnižje lin/itn Mtiglnjii iiiorn po ulia/ti vr' 117:11 povelj uiiiu lud 1 /, pču pluč.iti lil 1 Hii) gld. vojne konti 1 burijo, vsla)inkl ho lam oropali v r iližaviie lil čilftle li|ll)Ml|itiie Politični preglod. V lj|lllll)UIII, I 'I livjjl lu. .V vHlrijMlir ,oiin te uroči' ni poMrbiio čutila, in priženil jo linii^ (joldiniit|ev. Ud /daj ni minili un drugo, luilioi 1111 lo. knko In h tem iiinliin ilimnijeiii nakopičil veliko pieiiiu).rnjn Dn bi bil ilenni v luilu biitilu alt pri luiliriu dtup.riti podv/,e(|t 1111I0/.1I, m imel /iidonti |in|Mlliiii, tudi |o bil prr/.vlt, pur pa jo Inn I viir IniititOHlI pnivegii iidillillin Slui/.ovntl nr jr /mil /n mi) iioiilenojAegii 111 |iriju/.iir|Ae'jii moža , lu no nrečurgii fiteio, rr /aitliilr lill^.lijriuil pomagali, pn Irm pil lil (Iti ur I1.I11 vr I pniv lllč pekla, č o lil bil iivo |r|;n nii|biiljM |iu pi ljiil.rl|u oiilopiil il. Kot |U Imel pil nvoji nlužbi tloill Čahii, omiliva) hI je lilo /ulično lUiiteino, kul.ero vodilo je bilo Nnj pa inetiiejui Jo tint,t, lu ur ne du prevrnili, ampak umu prrvntl diUjJo I11I10 /vilo, tla ga pu leni lillldo ventilih tir lltore Še v nlužhl, lavuill |r puiv urilo 11 »vojn /run, itjrlio driint |r pn |i> 1/piihojeVnl un ve I ll« c ohirnll, por.rimu riiMlnlkoill Silili HČe čllnllllkoVli lillo lllll |o. ndoiil po lof.tvn, dn pimop'iie(;n driini |U nr /gubi , 111 iinvttdno 110 mu nnl tudi dnpilt n:i)večt od hI o! lir l o |iočonjnli|o m idiiilo o .1 iilu ttjrp.ovlm pn'dnlo|ulkom , ko no niti pn /in elt lo očilnli in mu liolrlt iinilnljevniijo /iihiaiiiti , popii.dll jr nliižho, oiiiiMiivnt pili t'io, dn 11I1111 Vol|o u|ili 1111 o Iv 11 v v (rj zadevi pnidiiuali, 111 1I11 mu linli 111 iiiviio potirha malo plačo, haloni /n iivojii iilužho pic|riiiljr '/. /.adii|iiin brnedainl |n tudi plitvini po veillll, kajti ml /d 11) prčal »r |e Ir 11 tivojliul ilimiitnuni /ndevaini. V/rl m jo vrliko 111 lepo tdiiniivnn)r, poi.rbno /nl,0, dn pokn/e onim , lu im 1.1 pn njem violini |o i/,potlo|rvuli, iln je ho Ulit, 111 du i/.po:uijiijr lo t/ pou(nWI|lvontl 1'nnliiilu no mu Inlt niljlpilmi /nio, kri no nn|Večkrnt. v /ntlregi luli, vili t.e^n pn |ti imel un v u) 1I111 ve ui telaviirtn ulii/beiiem polo?.iijii največ |ioroAl.vn. Ker »o pn ludi dnigl oderuhi lo vedeli, llilivlll Jr li- ua to, kako In preko ill Vnr, 111 1/ 11111< 1111 v p- Inl dovolj, du ne mu |r lo obiieHlo Itrlul ni jo, čo 110 jemljem prevelikih olneMMll, bodo čiiilut''! tn|l Ii turni hodil' kn kol k drugim, tu hodit (udi mojemu poAlrii|ii bol) /.iiiipnll ; dn pn nir nr /gnbini prt Irm 111 moiohlli Ar V(!Č pridolnui, luno pu žo po • 11 ti, 1 iiiniui skrbel Ko/tulili) 110 |n /. nrkllll plrmiiriii Smo lovi.lil po imenu, '/.delu ur 11111 )o lu urim n 1 pi Ipi avnejAll /n nji-giivn oiuneno Kuiolovidu jo lul popiri poročnik pn vo (iiliili, pa jo mornl zavoljo uelir /ndove, o lin 1111 ui hotel nikdar govoriti, nhi.Uiu /upu.Im Drugo hliižbo iii iiiugul dobiti, kur 111 imel potrrhuib vednoMll /a njo, pn luli dela nt Inl vnjoii ; iin)rn|l jo lul prosi. 111 vrduo vr.M'1 '/,11 In ,'.!vl|rii|r ptl nI lllirl 1I01II prrino; enjn , po mniijkovatl uiti Jo /nčrlo, 111 v te| /ndtr|:l /n lilrl ur |r imll 011 k 1 irnlie^.ii , dn nI ilrnarja ml itjogn oipoaodi «li nhi".'. jo pvl to) pnlo.ino;il 1 ju ee.oj /n piv/.ll, iln |o (o mol po njegovi volji, In uiti ponudi liro/ vsakega poroAtvii inn tohn|rv, lu tint obl|iibl vnalio le I o ilnjnli (UreoJAiio tivolo, čo gtt v čaMlulAluh kioKtli , v katero jo Sum vrrjotuu, ru/|iudujnču Turčija jo luko sluha iti ima tako mulo moči, tlu mo žo njeni lastni vojalu /u njo več no /menijo Koliko bi teduj aunioglu pmiiugutl Avulnjl, fo bi bilu prifliljonii boj h kako večjo državo pričeli V Voditelji nu At* v um n |«< pulit ilu* mi mo gledo /nscdouju IIuhiiu iii Hercegovino ptku /motili, todu Ae veliko večja in hujAu /molu bi bila, čo lu bo teli •/. gnjilo tu umirajočo rnrčipi napraviti uvr/,o \ nanje dr/,»vi-, jc Hiimničil ,,\Vieu. Tiiglilutl", ilu bučo /. vo|iio HViiju piralopiti Urino iu ne /. vstajniki /.ve/.nli /.oper Aviitnjo SOmlm vlmlu pu temu odločno oporeka tet jo vojno hvojo ob moji lo /nuni iop.a pomnožila, ilu nrb:.ki prennpeteh ue morejo tli če/ un |o letne piultu.MU tm:\lom valuitulumi 4Vni»K»rHltl lituv./alitova ml Turčiji', ilu 11 it| no umakni 1/. |iiikru|iu, kteie jo ber 11 it m U t kongres ptipo/.nal ('ruigon, pu Tuičlja no obotuvlju, čeA, tlu tumoHiiii Turki /• vlado črnogoi akti iiimii zadovoljni T mike i/govoro ima nanju ud Mumiji gloilr llaluma, kjer buče bojo /uduAili valunek liu/.ov, preden trdnjavo t/.toči UiiMom, du lo valujutkoui uo piiAlu v roke lu a luko uo/.vohIo iii liiuuiirsljivo dt žuvo liiij Avstrija nkletie kakšno /,ve/.oi'l I(iihI|ii 110 v M't)dti|i A .-. 111 čedaljo bolj vlrjuje, tei |o nkleiitlu /.vo/o / Algunistiinilto dr/uvo, k|1 |o niialuvilu liiMlnrgu p.ialaiiiii Angležu je tu |ako v/nem 11 ilo. 111 hali miiiuui jo to kol pričetek vo| die med Uu njo iu An glijo Uenriul Me.ončov jo Inl Iti t. m. med i.preliodom od ilo li človekov napaden 111 /abodeu ter |o po|iolti Ino /u iiiiiii nviijo 111111I. Urnriul Makurov, ki gu jo npremljal, |e botri ltu|iudnika piljrti, l>t nlii pn nanj tlitirlllu, 110 iln In ga 1 * t Iii /udolii, poleni pu pobegnila uit vii/tt ki |tt je čaluil ■ 4itll.|llil*lti» vbldu |r ilhglrnlu) nek vpruAulu, k .lil o In |i lilo p.ič v.irč, če lu Itn lipi /.11 irdlu lit ku) iiii kili pokrajin v rte vrt 111 Ali lk i A llglrlMil iiiiiii i e i IIII tli V|l| HMIIIIjO bojo no ni ndginoiil % IBrrliuia no Iti 1 to 0I1 tl uri /|llllll| oll glavo ilojllll glliMUVIIrgl! Umiri lili, lil jo botri II 11111)11 1 I u itrliii nriuAkrgn ccnupi. 1't ril iiiii (|o |r irkri. da hoče umreti kol bre/.vrrrr 111 zvrčei piril jr Ar pil uit /dntvjo kouiuiilHtov Ni dvomim, du bodo ravno tu omoiIii /adrla tudi Nobilinga, proti kteremu ne moiIiiijmIiu premkuvu t>e lo vrši. ■ /. ■Klinu poroča ,,1'orr. I tur.*', da t kol illllll 1'lljlVI'g I, borili rgil iiio.'!!, ki lllll čllnt iiikom, l.uliii mi mu pii|ioiočeni, tu to lam driini |o pusujllp' Su| nun on nam bralu čiiat illiiu v neki piujl vojaki, 111 ve, lutko tr/lio )e .M v e 11 n plačo poročniku D.i jo tiuli vealou 111 molčeč, iiii lo nr nlllo vaillldo /.uneatl kal.01 lui likalo, pu lini |o največ vietlno, on ponopijo lo vrč iz.'jponti r.> 1 ] I v t > 1111, lliikor 1.' doblČliai ijr , trt jrinljo Ir po I ali k večolll po H odatolkov, uied trm ko 10 I roba odrt lian 1111 posojovuliom f.o riiiinil lo I1I10 plačevali Kmolovukl ur )r t udovoljim poprijel tega opravilu tu Unibr.' gu jo /.ntn dobro plnčrvnl Mat alluikrgu neiirrčiii .'u pnpelpil jo v tira lirlrvr prati, 111 mIcit vnelo) Ao Ir pulrlti , ko pi irve/11 >r vodu v grlo trlllu Storil jo lo hllkor p' trkrl Ir I |lt 11U11' 11:11 V11 do nvojtli IIII vojakov l'o ue |r poaieji krilo ptotl U|rlltlt pl lto.Ml, du |o Inl od Uriibožu iie iiunitio pirvnr|en, /ton inl |r t, rumniul, uit pu |o dollčuegu a o '/uradi njegovo 110I1 vnlcžiioal1 o/iuii|iil (Daljo nlrill ) Izvirni dopisi. I/. Šrnl - 1 lili« poleg /utičlne, is (lin . ur novice) Tiikitjatiji g. kaplan K u ni e 1 |r vsled dekretu prejetega 17. t tu poatal .'upnik v Mošnjah uu (lott'ttjnkeui. (Iiuilii niti p' vrat, ilu pi v lioani pni ,'e |trt-jll/.ul dr T t (Ir u a, llttUda) l|lthljen voditelj petju c.iiunu/tjnkegii. Od ,lu|leu Mtil jnaiilu dolini (r din ItillttjaiiJu vrlit vojaliu gg ,1 .1 11 nežtč, bic.oalovri', 111 A ("'et tilvee, modro tiltivre I/, piaeui ne ru/.vtill, tla trpijo miši vo)ali 1 Milu veliko 1 Ii*}* |im pomug(i) k poalrdti|i ZlllUgl 'Mi drseli- , nioaeeu uvguslii. .1 m (N o v u k 11 1 1 u k n t n rt p e s tu 1 II ) lu itn M'('dit|ih učililiačih, ull menite tlu dijukt lepo (Milčipi i.lovriiAčiuo V (lovni 1 «e pur Htnvkov ulo vernikih , pni uruiMiib in tako f.re čobodrn nnproj Alt nioie ilriiguče biti, če ho iiu srednjih učiliAčih dom tč ie/ik tako mulo gojiV če je v ueklrnh tii/tedlh nlovriniki jr/.tli lo lakultiiti ven , bodisi rrlo du |o niAlriiil Je/ik dotlčulli ufenrrvi1 kiiliauo /uiieo ne sem tri tje vrže, ilu Jo /.iiirTinjiivn ar vrčja. (OleJ Juhiraberiillt iten k li Obrt['viiitniMUitir. /u 1 aiiblieh pg Vi. 111 ,.drt (Iliri roularhulo p M) Hi Ii 111' bilo lioljAe, lio lu kal IttrVI lil a tl 11 v: i' dlplkr V 111 lutko ..mu Ii (Iii M nt tri m)ii urlio" /ii|iIniiIi /a N e mre 1' l\ii|li In |o piočiiilno ; ti'vll|rnje , da 1111 . redtipb aiilith Nrinrt tnlui kultur gobo po ileAju /.inilept l'oiiurtllte, nu giuiuu/.ij akt mi MU Netnei , nu irtilkt I 'XI ptldr|o ti, po nglollllll večllll vrlidnr lo I/ Ijlld tillili :'.ol post I m II Ijlltlake Ilir:.tne fiolr lu v eni je letos .'lil 111 vrni T.' Nrtiirrv '/".' 10 Im lu val li priiMi v MTilnjr aolr , nftMrlo ar Jih bo ln> ko nr 1111 Vlili 111 Ao vrč No, Inli' nr iiuilii poli variti 111 ; puli rdi lit 1 , pu |e Noniri gotov l'u't'.lr)ir, imeullu' niniitu..i|, reullie rl>|o liudsklli Mil 111 na|delo tilllr pokveke , dn Oloveli nr vr, ull lu ae i.lnrpil nli )r/ll diode iirnvnohti iiiivu Anin poti|ii|e l/rek Slabo diovo no more doluvi', 11 .tulil roditi Več 11 I lit r |r /O Čltlllo, lllll lir p0V/.iilglt|0 Čllatl ui učiteljev tu učrueev. /glodl n lu Vlhllta Atrnnt Kučv^jv ud o •'■«• ln»l| po^oi-ti, Uot pu v JllvnoHt ptoilrro OoilO Ml' trči v 11101 nlnrtti nb/iiti med dipilit , o litrnll 110 poprej 111 nli niilo UijiiliMiioniJo dipiliinjiiiu, pi tpi uviuki pri piuviiieiim no vi' Itouorje delati I To je veiidui , dobri ton", ne /iiiijo nuj gibati nird nvetoin rirdrn 110 je to tičelo goditi, Je Itllo trebil pot pogludlti K črnin toliko molitve, proro ni 1, tolikiul v rrtkev, k nv /nliinnirnioui , li 111II no m v rit/prhi v Iptdillull Aolnli . nekoliko lir nn| lo ll|it Mena iiuilii 111 101 |un o nuiio je tudi podu gogično pravilo. l>oar.'o ao v Anll, ulio jo 01111 (iiii 1 iul|!ojevullui. II1111 iti I ml t nu duhovno, liuu tudi li/ičuo Motnliioat ie jo liotelu |ion|ieAiti lo . tun iko olikn ; 110 glede 1111 veraho niotlvr, itn blu/rnje uren no hoče iiiluilr.' obvarovat 1 1110 rulticgu pio|iudu, luko hočejo trleano čihnit umrl 110 pi tborill / t taiinjein, trlovudbo, Anl-ikimi I/.leti ull vrarliriuiti. (''udu, du He to no posreči1 Skoro lu no vptuilulo, klerl rod ilo.Mvl večjo starost, i/, prejšnjih ali iioiliinjih šol? Po procentih hI ho /umoglo so ve Ao lo če/, ticknj let dolin/,nti. Stureji gospoiije so kažejo kol hrusti (soHobno celo rajdo pen/ijounitov) mlnjši bolj kot torstliko. I>u In Inli v vodnoHtiieiu obziru nnpndo-vuli , je zelo dvomljivo, Je le bolj un\lile/110. „l',\ omnihuH ulii|iiit( e\ tiitu uiliil 1. vsu •egu nekaj, i/, vsega uič" mo hiiio ubiniti uu sedanjo Aobitvu KnkAiil no vipehl? Oilprimo |>r. poročilu Ijtidakili šol Ijubljunskih Nu dveh večjih bilo |o ;i'.»S učencev 111 med trmi 11 ti je krog lili) slnlio t/drlulo Stopimo med prosto ljudstvo. MuiMlkateri oče godtiijit, ilu mu otrok rrl čun tiči v Aoll, pn iiiii 110 /na m brad m pisati. Puč pu iiiii pripoveduje otrok, In mo ne učili, ilu 10 Mtteg bel, Icravu 111 vol, lu Imate po 1 nogo,, du trnu ItiAu oknu, 1111/0, itolr itd. To moj otrok .Vr poprej 'im, preden v šolo gi o, ae inui slklet I goi.|iodut'jr/.no i/nr/.l I'roj Mino itiirli miiiiio enega tičeiiikn , kt uuh jo vse učil, pu smo ne vsi naučili brati 111 ptHiilt, i.iluj imamo pu dva, tri, Aliri 111 vondiir otroci Ao trgu ue /nujo Ako bi kdo mislil, tlu mo to posililim( 1, mi) al Ilo, 1 rami'!! |r pn Ir Uozdrvu mo nuni, du je tudi odličnih uirui primernimi po Atevilu kultur poprej Sončimo uu nredujih šolah Nulliijiijo mo ni/reili. Iti 111 niu|o nobrurgu, ali riteg.u nit kalni dva odlična (Ulr) prngruut lptbl| irullte ntr tO, IU), 00 111 ili, ljtibl|. giiunu/.ljo . 11 :>(), m iiovomrAke glllltiil/l|o riti /M ) In alioda /.U ilitao Illl.a dnin, nko In mo joj potu liu/ulu k tukej lepi vedi, liukorAiiii iit/.klinlii 11 pr prol Oarlenutier v leloAnJem liuliljuiiskrin prog.iumti. Tukni iniute iduvtio/.unui) ..iloulseho \Vlasonin liult." Dobro, du no takim povraiijaUom urinu tu.' obrti/ potegne Ne molčimo vrč, čiim |r govoriti Kdor mi iMtlo.'.on , k|er '.upu/iA , du ao Ipillku •je, v boj /opor ujegii ■/. uma uvitlim močem \'ii hoditi* učniptlti mIii\ 1'tinki (nko pidilriiti' lilar 1111 rodII nu kvar, buj lu nr tulil trvr.M Aupirilt po naših Aululi (lu Ae iin:'.ogu je/lku no /.iiiiiii); čemu ne itilAl tiinovi ubijalo po tu |ih učiliAčih , črnin t/pruAiinl viioučrliaulkl ukiidrmičiimii dostojuiistvi .■aatou) čakn|u nu iluAbe? Dajte (o 1111 doti), liilltiol jlllHlco .*rno li bodo n 11:10 mladino ljubeznijo m vrarliem oiigojovuli, /.u to, zu kur je 1111A tiuroil poklo nil kol n li 1 ii)iiu Mtr1D.11 Avatri|o ob jiigii.uhodi proti pulinmikeinu morju 1 Oil ni. Hitrlliui |*i-l Slo i i*n|i'iii juradrl t:i nvguMtn V (Nual vojaki linam liodlii mIiiviuihII Dčitrlj: ki nIioiI N11A kuiiilldut.) Tudi jirl uum občutijo ur liinr družino pmv te.Mm vojnAko uiobili.iii i|o ; kii|tl nokterl no zgubili kakor upninu Ir u (u Um ču. u uV'0101'.U UlllaltegU očotll, rov \iOll poru uu 11 v oje mIiiio iliu Nuj hol| je pn iinAu iiudbiru zgiibo učitelju g Potočniku občutila, ki jo itiiiial v:i.m aoluičliov zapustili pn \ Ilo miiii iti Vne Minil Mtorlll, Iiiii hiiio Ir niog.li, ilu bi gu Inli mi/iij Mproaili , tudi č g. dolitoi loal|i Sur, ml okrujnegu :'.ol|akegii mvoIii, iii i ki g okrajni gluvui muhi atu 111111» punuiguln koliUov jo bilo mogočo pu vse je bilo zuiitoiii To .1110 pu toni tr.'jo noaili , ker hiiio inoiuli .'o pi ril dvomu letiiniu uu uoa nu vrat drugo •mlako Hiibo ■• v mo zu aolo potrebno upravo pilillirlirt 1 , od litrir monuilo ,-ilii| vnuku Irtu vidiki) plučrviit 1, piidučilrlpi |ui ne moremo .lolnli, /ilu) niuo \iu Ae učitelju zgubtll Vič kot. inetirr dni .'o iiiainn Aoltiliegu pudiiku 11110I1 m I]litiji' no mo Anljlvo popruAevuli No I kdo Im pu .-.iliij kazni plačili , ker 1111A1I1 otrok ut v AoloV /dnj ue Je pu vendui stvar nu bolj« obr- nilu, ker smo na prizadevanji) našega obče spoštovanega občinskega predstojneka in okrajnega odbornika g. V Fišarja in načeluika kr. šol. sveta g. Petra Pošnjarja prav spretnega namestnika našega učitelja dobili. Hvala vsem, ki so k temu kaj pripomogli! Le to bi še bilo želeti, da bi ti namestnik tako dolgo pri nas ostal, dokler našega učitelja ue bo domov. Saj lahko svoje študijo tudi pozneje v Mariborski učiteljski pripravnici nadaljuje. V Slovenjem Oradci se je, kakor slišimo :t. t. m. redka slovesnost obhajala. Naš okrajni zdravnik g. A n to 11 U u g e r je bil po svojem Cil) letnem zdravniškem delovanji od Njih cesarskega Veličanstva z zlatim križčem odlikovan, kojega 11111 je c. kr. okr. glavar v pričo veliko povabljene gospodo ravno ta dan na prsa pripel. Na večer je bila pojedina jubilantu na čast v (iiinthorjevi gostilnici. Ni prav, da se k tej slovesnosti niso tudi okrajni zastopniki ali pa v aj okrajni odborniki povabili, ker g-Ungra okraj, oziroma njegov zastop in odbor plačuje. Pa nekteri menda mislijo: Slovenec je za tako slovesnost ,,pregmaj ', če tudi okraj za.itopa. Plačaš pa greš! Letos se bo v našem kraju, če Pog da še ena taka slovesnost obhajala; naš ljubljeni go-r>pod dekan, prečastiti g. Prane Brunner, župnik v starem trgu tik Slovenjega (Jradca bodo letos zlato mašo peli, kajti 7. septembra bo ravno f>0 let, kar so bili v mešnika posvečeni. Lan zn javno slovesnost sicer Se ni določen, vendar e govori, da bo kak delavnik za lo odbran, ker v delavnik duhovniki ložji od doma grejo. Un podi učitelji Sostanjskega, Slovenje-p' miški g l in Marenberškega okraja so imeli h. t,, m. v Slovenjegratlci svojo letno konferenco !i zbor. Kolikor sem bil kos poizvedel i se pri tem zboru ni 110 jeden predmet slovensko razpravljal, ampak vse razpravo mi se vršil.* v edino zveličavni nemški šprabi. P« motil bi se, kdor bi mislil, da so g. g. učitelji -umi nemškutarji, ne to, ampak neki priti, k )e kriv, da se lepa slovenščina zane marja. Kako dolgo še bo to trpelo? Nisle pravo zadeli, kar ste v številki 86 t. I. Vi,sega lista o bodočih volitvah na slovenskem Stajarskem iu Koroškem, o našem volilnem okraju pisali. Akoravno so se bili naš ki"ididat g. dr. fiuc kandidaturi odpovedali, bi 12. Mišca t. 1. g. K. Sclunitt iz Marenberga vendar ne bil za poslanca voljen , ako bi se bila takrat volitev vršila; kajti iz našega okraja bi ne bil ne jednega glasa dobil, iz Šoštanj skega le kake tri, k večemu kakih Sest, i/. Marenberškega okraja bi bili gotovo štirje vo lilci z nami potegnili, nekteri pa bi se bili gotovo volitve zdržali, in potem takem bi bil naš Slovenski kandidat gotovih -l.r» glasov dobil iz med 72 glasov. Pa bodete vprašali: kdo pa je b'1 takrat Vaš kandidat V po tem ko je bil g. dr. Šuc odstopil. Nato moram odgovoriti: g. dr. Šuc; kajti zopet bi jih bili prosili kandidaturo prevzeti; če bi pa tega ne bili liotli storiti, bi si bili pa druzega moža, sina našega roda, k' naš jezik govori zna naše časnike Citati, ki svetu naše potrebe oznariujeio, ki naše šege in navade dobro pozna, sploh, ki jo list. našo gore, za kandidata in poslanca izbrali kajti naj veča sramota bi bila /a nas Slovence, ako bi v celem volilnem okraju, tedaj v treh sodnijskih okriljih ne zmogli vsaj enega moža, I" bi bil zmožen nn jo naše koristi v deželnem zboru zastopati, še veča sramota za un« bi pa bila, ako lu po ptujcu po Nemcu segli, ki ne zna ne našega p/.ika, ne naših šeg 111 navad,« ne naših potreb — akoravno imamo med seboj zh poslanstvo spretne domače može, rojake! t) g. Schmittu tukaj čisto drugače sodimo kakor pa Mariborški Slovenci, ki nam ga za poslanca vsilujejo. — Zailnjobart jo bil gosp. Sclunitt s pomočjo Mareuberških nemškutarjev in Slovenjegradsl h volilcev, ki so bili po odhodu g. V. Kosa in iz nekterih drugih vzrokov nemčurjem v roke prišli — pri volitvi za deželni zbor zmagal. — Misleč, dajo nemšku-tarija 111 liberalizem zdaj tudi v Slovenjcgrad skem okraju na veke vtemljena , je pustil, da so se Slovenci, namreč vrli volilci Sošlariskega okraja, ki so kakor skala za našega kandidata stali, iu tudi nekteri narodni volilci našega okraja z našim kandidatom vred kolikor je bilo mogočo zasramovali. Razdeljevati je pustil med svoje takratne opeharjene volilce ru-dečo bele zastavice, s kterimi so nekteri bolj predrzni nemčurji Slovence dražili in zasmehovali, vgaujali so še druge take burke. Ko se je pa brž po g. Schmittovi zmagi začelo kazati, da so naj voljavniši možje Slovenjegrad-skega okraja začenjajo zdaj oko1' g. doktorja Šuca zbirati , da so ga brž, ko ju bil pri volitvi za deželni zbor propadel potem celo v okrajni zbor izvolili (akoravno so ucmčurji zoper njega strašno rogovilili, kakor da bi hoteli izkazati, da se kosajo, ker so ga pustili pri vo litvi pasti) - je g. Schmitt druge strune napel. Začel je okoli trditi , da je g. Hermanov prijatelj, da bo vedno z njim glasoval itd. Mi bi morali res ahotui biti , ako bi bi'' 1 ii. sušča t 1. g. Schmitta, lu se je le zarad rastoče narodne zavesti v Slovenjcgradskein okraju g. llermanna oklenil , ne pa iz prepričanja, za poslanca vo' li svoje domače možje. — roj ike, pn lu so za poslanstvo spe-sobni, ua cedilu pust:'*. (1. Schunltii bomo narodni volilci jako težko odpustili, da nas jo 8. maja 187-1. I. pustil tako m sramno ra/žalit.i. Odpustili mu bodetno le. ako nas 1 •■( os privolitvi celo pn mii j pusti. — ('je pa to stori, potem ga bodemo prihodno leto /,a kandidata v državni zbor postavili, ker v Mnriborškum volilnem okraji za državni zbor z g. Schinittom laglje zmagamo kakor s kakim drugim kandidatom. - Naše geslo je iti mora Inti: kjer smo kos s Slovencem zmagati, volimo Slovenca; l.„ir pa to ni lehko mogoče, Nemca, ki je turi Slovencem pravičen ; drugače smo otroci v politiki, ali pa izdajico svojega naroda — Kdo bo pa I2 septembra naš kandidat,V o tem si ravno zdaj volici do- in odpisujejo, 111 videti je, da bodo g. dr. Šuc težko poslanstvu odšli. Domač? novic«. V Ljubljani 211. avgiiida. (Rojstni 'In 11 h uit lega cesarja) se je 18 t. m. v stolnici obhajal s slovesno sv. mašo, ktere se je z deželnim predsednikom vdeležilo mnogo vradnikov, učiteljev in pobožnega ljudstva. Vojaštvo jo imelo mašo v ,.Zvozili", kjer se je bilo zbralo silno veliko občinstva, ki pil ni bilo tako veselega lica kakor druga leta, ker ho marsikomu prišli nn misel sotodovinci prijatelji iu znanci v Rosni, kterim morda ni bilo dano god svojega najvišjega vojnega gospoda obhajati mirno in brez skrbi, ampak so morali tudi tu dim pripravljeni biti na boj s krutimi turškimi pošastni'. Ravno to jo bil pa vzrok, da ho navzoči tem gorečnejši molili ne samo zn srečo 111 blagor presvitlega cesarja, ampak tudi za slavo in zmago vojne naše na bosenskem bojišči. (Volitve so deželne, zbore) mislijo zarad političnih razmer neki zopet odložiti do prihodnje spomladi. (Poročena sta bila) 17. t. m. na (Joriča-nah g. dr. Franc Detela, sedaj profesor gimnazijski v Wiener - Neustadtu pa gospodičina Marija Pogačarjeva. Dober par. Pog blagoslovi. (Našemu domaČemu peš polku, Klutn St. 17) izrekel je poveljnik 7. divizije, vojvoda Virtenbcrški v posebnem pismu zahvalo in pripoznanje za hrabrost, ki jo je razodeva v boji pri Jajcu. ('1'e.legra/ična postaja r Most aru v Hercegovini.) sme z dovoljenjem tamošnjega vojaškega poveljništva tudi privatna naznanila sprejemati m odpošiljevati. (P boju pri Uoboju Ki. t. m.) so bili ubiti: major GisUbel 3 H. iu Serlay 78. peš-polka, stotrk 1 Loy 78. iu SchaftVr 61. pa pulčastnik Kreutziger tudi lil. pešpolku. Domačega Kuhnovego peš-polka pal je razun žo omenjenih Se Častnik Poglaj, častnik Parbo jo ranjen, častnik Sartori se pa pogreša. Tudi čaHtfk (Vrne jo / ranami menda žo umrl. (Porotne sodnijc), ki so st! včeraj pričele, bodo dolgo trpe'. Dozdaj je razglašenih žo II obravnav od lit. avgusta do I. septembra, potem pa Se pridejo na vrsto v Trstu zasačeni vdeležniki „Italie irn-dente" zarad veleizdaje. (Konje šteli) bodo po naših deželah od I. do Id. septembra t- I. (Ranjenih vojakov) pripeljali so v petek zvečer !iu iz Sisku v vojaško bolnišnico ljubljansko, v nedeljo zvečer pa 101 raznih vojaških oddelkov in polkov. Težko ranjene so prenesli, lahko ranjeno pa z, vozim spravili v bolnišnico. Ljudstvo za prihod prvih ranjencev m vedelo, zato m bilo ničesa pripravilo za njihov sprejem Pač pa so v nedeljo zvečer došlim 0:1 kolodvoi u pripravili smodek, hladilno pijače, sadja itd ((i. deželni predsednik vite.: Kalina) je o priliki c.esnrjevega rojstnega dne podaril 200 gld. za uhožne družine na vojsko poklicanih reservistov, 111 sicer polovico za razdelitev med družine ljubljanske ; razun tega podaril je So 100 gld. tudi za reveže ljubljanske. — R i e j s k o j e z e r o bilo je v nedeljo zvečer prosvitlemu cesarju na čast. sijajno raz-svitljeno Eksekutivne dražbe. 20. avgusta: .'!• 1'oljaak h Slapu, .'I. Kramin i7. Ilililinij, olin v Vipavi. .'I. Koviihiih i/. Zeleno trilve, .'1. Jermene i7. Kaven olia v Liliji. .'I. 1'rognti i7. Jablano, .'I. Storbime h Tolstega vrha, oba v Novem mostu. 2. Snjn i/, 1'alčja v Postojni. 2" llartman na Vrhniki. 2. Žagar1 Kresla, 1, Hant-nurjevo reči v Ljubljani. '.!. (lorde/,ič iz Dobravice v Metliki. Jagodic. i z Olievka v Kranji. I. Muro 7. Vrha v Mokronogu. I. KoroSie. iz Lipnine v liadoliei. Umrli so: Od I b do 17. avgusta. Janez, Ln -.oar, vjot-nili 4H 1., z,n vodenico. Viljem Andrkul , eevel s, I 1 I. H m., /,u Skrofuljni. Anton Zaje, ine i. o, (i '/,2 in., za drisko. Johana Krainer , e. It. poŠt, postr. /.. !il I., /.a Hrigtliievo boleznijo. LoterijsKe številke, 17 avgustu Na Dunaju '27, 8», 12, 7f>, Hi). V Uradcu »i, 11 27, (10. Telcm nlleur denarni- ri»n«' 111, avgust Patom . n-nK ("i.!..')'> Sr..(ni.-mi r nt,« li I 10 Z,bita loiilu ',".! 7fi IHOOlntno ilii.uvii.i p>'Hoiilo lil!'.Ti ilitnliiii" hIcoIji' s',lf. Krudiloouhc.il.. JHV1B0 l.nnriou ijr, 10 rti ......0|| HO I Jim. lir oi.liiui Ml) '20. i',,,..'■■.v '.I.'„'7 J. Hlar.nikuvi našlo niki v Ljtiol|ai>i. Izdaj itelj iu odgovorni vrednih ■ Filip lladorl&p.