Listek, Smrtni angelj na zenilji. (S-j) »Mamka, zakaj pa umirajo ljudje v tako različnej starcsti?« vpraSala je mala, Ijubka deklica svojo mater, ko se je vraCala iz pokopaliSča. Mali bila je že navajena na taka vprašanja, pa se je tudi vedno trudila, da ji je dala, če le mogoče, povoljen odgovor. Ni lmela navade, kakor druge matere, da bi svojega otroka osorno zavrnila, marveč se je veselila, če je mogla pogledati v duševno življenje svojega otročička. »Ti, Julika, če hočeš to vedeti in to razumeti, ti moram pa že daljšo povest povedali.t »0, povest«, zaklicala \e deklica, prinesla podnožček in se vsedla k nogam materi, da bi prav pazljivo poslušala. >Nekega dne<, pričela je m?mka, >ko je bil svet že davno stvarjen, poklical je ljubi Bog angelja k sebi. Angeljček je prihitel, se sedemkrat pred Bogom priklonil, ki mu je dejal: >Glej, svet sem ustvaril, ustvaril sem človeka io mu dal zemljo kot bivalisče, da se tam pripravlja, da bi mi polem v nebesih služil in bil vekomaj z menoj srečen. Tebi pa sedaj ukažem, da greš na zemljo in zbereš ljudi, ki so pripravijeni, da zamenjajo trudapolno zemeljsko življenje z nebedkim veseljem. Vsakega poljubi lahno na čelo in jih pripelji k meni, vsaj sto na dan.* Ko je Bog OSe to izgovoril, nagnil je glavo v znamenje, n&\ angelj odide. Ia angelj se je priklonil zopet sedemkrat in se podal skozi zlata nebeška vrata na zemljo. Veselil se je ukaza, katerega mu je dal Bog O5e! Mislil je namreč, vsakdo se ga bcde veathl, vsakdo bo šel z veseljem ž Djim v nebesa. Bilo je zgodnje jutro, ko je priSel angelj na zemljo. Prvi človek, kalerega je srečal, bil je mlad kmetič. S koso na rami mahal je po travniku in prepeval vesele pesmi. Angelj se mu je pridružil, ga pozdravil in mu tudi povedal, čemu ga je ljubi B >g poslal na svet m naposled ga j<3 vpraSal, bi U ne hotel iti ž Dj'm v nebesa. »0 pa že še ne«, bil je odgovor, »je Se prezgodaj. Pozneje mogoče! Glej, dve leti je še le, kar sem oženjen, irnam doma ljubko ženko in veselega, zdravega Imtiča! Oba mi napravljata veliko veselja. Iq potem je pa pri nas na zemlji tako veselo, prijetno, poglej samo cvetlice na polji in reci, če je v nebesih tako veselo. Jaz pač že 8e ne grem s teboj, a povera ti, da k mladim in veselim ljudem nikar ne hodi, ampak k starim in žalostnim. Takib je v naši vasi dovolj; ti bodo veseli, če prideS k njim. Torej ničesar za zlo, želim ti le še prav dober dan.« Malo začuden ga je angelj pogledal; a vendar je sklenil, da bo kmetiča ubogal. Takoj ko vstopi v yas, sreča starega možička, ki je komaj Se lezel. »Star si že ia cela pokveka, zemlja te pač ne more več veseliti. Idi z mencj, peljem te v nebesa, kjer ni težav in bridkosti!« A starček zmajal ie z glavo. »Ne«, rekel je, »sedaj pa Se ne. Meni je tukaj prav dobro, celo življenje sem se mučil in trpinčil, torej mi bo vsakdo brezskrbno starost privoščil. Moj sin — gotovo si ga srečal na poti — je prav ljubezniv z menoi; spolni mi vsako željo, katero mi bere iz očij; in 8e le vnuk, tega bi ti videl; z malim skočičem se 8e jaz pomladim. Pa veS ka|! k meni prižel si še prezgodaj, a pri sosedu leži eden ža leia in leta bolan, ki je neozdravljiv.« Na to je Sel acgelj k sosedu in naSel moža, kateri se je vil in zdihoval v velikih bolečinah na postelji. »Ali si ti tuji zdravnik, po katerega sem pisal v luje dežele«, vzdihnil je bolnik, ko je stopil angelj k postelji. »Ne, nisem zdravnik, a priSel sem k tebi, da bi te reSil tvojih bolečin. V nebesa te hočem vzeti, kjer ni nobenih bolečin. Boš sel z raenoj?« Nekoliko časa je bolnik premišljal, tako da je že angelj menil, ta pa le pojde z menoj. A bolnik je začel šepetati: »SliSal sem o imenitnem zdravniku, ki je že marsikoga ozdravil. Temu sem pisal, njega hočetn počakati, morda me le ozdravi. Veš, denar imam in plačam prav lahko. A moja soseda, ta je bolna in velika reva. Vesela te bo, če te le vidi.« Poln zaupanja Sel je angelj k revni, bolai ženici. Res jo je razveselil imenitni obisk, a o smrti ni hotela sliSati ničesar. »Včeraj bil je župan pri meni in mi deja), da me bodo dali v ubožno biSo, kjer bom imela jesti in piti, kolikor bcm hotela, gorko postelj in dobro postrežbo. Prav prijazen gospod je! Celo svoje življenje bila sem reva, sedaj pa hočem vendar tudi vedeti, kako je človeku, Ce se mu prav dobro godi. Zavoljo tega, ljubi angelj, ne bodi hud, vem da si mi le dobro hotel, zato pa srčna ti hvala! Prav lahko boš našel koga, ki pojde s teboj. Glej v zadnji hiSi na levo je sivoglavi Peter; zapravil je že vse svoje premoženje in se sedaj nikakor ne more sprijazniti z revščino.« Ko pride angelj k sivoglavemu Petru, reče mu: »SliSal sem, da si priSel cb vse svoje premožeDje.« >Res je, gospod«, odvrne jezno Peter. »RevSčina hudo pntiska. BeraSke juhe ne diSe posebno dobro, zlasti tistemu, ki je imel prej vsega dovolj.« »Pa idi z menoj T nebesa«, dejal je angelj, »tam ni revSčine in pogled v božje obličje storil te bo neizmerno bogatega«. »Vse se lepo sliši, a pridi zopet čez čest tednov. Glej, imam Se loterijsko srečko in v šestih tednih bode žrebanje, morda zadenem in zopet bom bogataS; če pa ne, po]dem pa z veseljem s teboj.« »Bog pa hoče, da mu že danes koga pripeljem«, opomni angelj. »0 to ti pa jaz ne morem pomagati; a ne daleč od tu je miada deklica, imela je ženina, ki ji je postal nezvest; sedaj pa zdihuje in joka za njini. Pojdi, jaz ti pokažem pot.« Ia Peter je peljal angelja po raznih ulicah, dokler nista prišla do hiše, kjer }e ob oknu sedela in zdihovala zapuSčena nevesta. »Ti ubogi otrok«, dejal je ange!j, »kako mora biti huda taka prevara. Glej, jaz pridem iz nebes, kjer ni sleparije, ni goijufije, ni hudobije. Bi li ne hotela iti z menoj?« »Z veseljem, rada«, zakhče nesrečna nevesta, a kmalu se zopet premisli. .»Ne, to pa že ne gre. Hudobnež, ki mi je napravil toliko bridkosti, bi naposled mislil, da sem umrla iz žalosti za njim in tega veselja mu pa le nočem privoSčiti.« In ne da bi bil kaj opravil, moral se je angelj vrniti. Zapustil ie vas in korakal po cesti proti bližnjemu mestu. Med potom šel je mimo gradu, v katerem je stanoval nesrečen knez, katerega je nehvaležao ljudstvo odstavilo od prestola in ga spodilo v tujo deželo. »Morda bo tu kaj za mene«, mislil si je angelj, vstopil h knezu in mu razodel svoje želje. A dobil je odgovor: »Ko bi ne bil danes dobil vesele novice, bi šel s teboj. Tako pa mi pišejo, da na skrivnem delajo moji zvesti pnjatelji, da bodo nepostavno vlado kmalu vrgli! To bi 8e rad doživel, potem bom pa pripravljen ubogati svojega Gospoda v nebesih. Pa ne bodi hud zavoljo tega; ne daleč od tu, v enem gozdu, prebiva puSčavnik, ki se že leta in leta pripravlja na pot v nebesa.« Angelj se je zahval 1, Sel proti gozdu, kjer je kmalu dospel do puSčavnika, ki je klečal ravno pred kapelico in prav goreče molil. Ko je zapazil angelja, se je navidezno prestraSil. »Prezgodaj prideš«, dejal je resno. »Nisem Se vreden, da bi že zdaj stopil v kraljestvo vefinega veselja. Veliko sem greSil v svoji mladosti in za te grehe se Se nisem dovolj spokoril.« Ves žalosten in potrt je 3el angelj zopet dalje. Naletel je na otročiče, ki so si trgali rožice. Stopil ie med nje, pripovedoval jim, kako lepe cvetke cveto na nebeSkih livadah; pripovedoval jim je o ljubem Bogu, o krasnih igračah itd. Z radostjo so ga posluSali otroci, ko pa je hotel angelj najmaniSe dete vzeti a seboj, začelo se je jokati in klicati po mami( A sile ni smel rabiti in pustiti je moral otroke. Dospel je do mesta, pa poSiljali so ga od hiSe do hiše. Ia ko je nastal večer, vzletel je sam, truden in žalosten proti nebesom. »Odpusti, Oče nebeski, da sem se vrnil, ne da bi kaj opravil. Veliko in vehko ljudi sem vprašal, bi li ne hoteli iti z menoj, a vsak je naSel kak vzrok, da je ostal na zemlji.« Sedaj je odgovoril Gospod: »PosluSaj! Ker nobeden noče zemlje prostovoljno zapustiti, tudi nadalje več ne povpraSuj, ali so pripravljeni ali ne. Vsakega dvajsetega, katerega boš srečal, vzemi in ga pripelji, bodi si star ali mlad, bcgat ali reven, uSen ali nevednež, zdrav ali bolnik. Jutri idi zopet na delo!« In angelj se }e hvaležao priklonil pred Bogom. S pnhodniim dnera začel je izvrševati ukaz nebeškega Očeta in ga izvrSuje do danaSnjega dne. Vidiš, Julika, odtod pride, da Ijudje umirajo v razni starosti.«