List 24.
Politični oddelek.
Nemci in Slovani.
Pasi so imeli Nemci pri ljudskem štetju vse žive inmj^ve aparate zase, namreč pomanjkljivi in napačni zakon, ki pozna le občevalni jezik ter razne komisarje in statistike, vendar so v splošnem naza-dovali. Dočim je prišlo pri ljudskem štetju I. 1890. na 100 avstrijskih prebivalcev 365/100 % Nemcev, pride jih po zadnjem ljudskem štetju L 1900 samo 358/i0 %•
V resnici seveda ni število Nemcev niti naraslo niti padlo; naraščalo, oziroma padalo je le število renegatov in sicer po razmerju narodne zavesti posameznih nenemških kronovin. Najhujše gine nemštvo g_Gralj<aJL kjer se je zdrževalo^^^mBn^^ejšnja 3ešetleLjaT, dokler se niso Poljaki in Malorusi začeli vsestransko zavedati. Potem pa se poje Nemcem smrtna pesem, kajti od 1. 1880. so »izgubili" Nemci v Galiciji 113.000 duš, seveda ne svojih, temveč slovanskih renegatov.
Podobno se spodmikajo umetnemu nemštvu tla na Moravskem in v Šleziji, kjer stanujeta politično zelo zavedna naroda Čehov in Poljakov. V Šleziji so nazadovali Nemci v zadnjem desetletju za 3 %, na Moravskem za l1/* %• Nasprotno pa so narasli Poljaki na Moravskem od 5000 na 15.000 duš.
• Na severu in na vzhodu je tedaj ngpaštvo povsod 1 nazadovalo, na zapadu je ostalo njegovo število skoraj neizpremenjeno, kajti tam so popolnoma nemške dežele, kjer ni mogoče, naraščati na račun druge narodnosti, ako izvzamemo južnotirolske Italijane, ki pa se trdno drže.
Dtugače^ pa je na jugu. Tq jipajn Na^im za s^-bede narod zelo mehke in popustljive narave, namreč parod Slovencev.   Ni  čudno, da so se f^gjici vrgli z
vso sijo z agitacijami na Štajersko in Koroško. JLJilL. Bolrajinah jim Je_ cvete renegat^ro, kffJs&r^moisto nij^ZaffigKh^- ako' iZVŽa^^T^Tordk Bukovino. Dlžšlna uprava s svojim ponemčevalnim sistemom, zffnflQYiragffri lah^^ei^LO&t^ Slovencev, ngmSka-^arad^ ništvo, §oEtXP, tuj^luSustnjalnaTpodjetja, tgjj Vapjjjglj to vse Heluje  roko v roko, da  se  množijo Nemci v
tehTveE  deželah na račun Slovencev, to je, k nem-škemu   občevalnemu   jeziku se pri vsakem   ljudskemu štetju   pripozna  na  tisoče   politično   nezavednih  ter] gmotno od Nemcev odvisnih Slovencev.                  '
Na Štajerskem so narasli Nemci na ta način v zadnjih desetih letih od 68 na 69 %»kar je pač bore malo z ozirom na vse fizične in duševne aparate, ki so delovali pri ljudskem štetju za Nemce. Da obstoji ta procent duš res le iz Slovencev, pretvarjenih v renegate, dokazuje dejstvo, da so Slovenci na Štajerskem ravno za ta jeden odstotek nazadovali, njihovo število se je namreč znižalo od 32 % na 31 %. NaJj[^^]Lg!llL30 p^doN1* -Marali cele štiri odstotke, na račun^Slggfincfiv pa $°L Leta 1890. so namreč Nemci na koroškem tvorili VI %, Slovenci pa 29 %, pri lanskem ljudskem štetju pa je izkazano za Nemce 75 %, za Slovence pa 25 %.
Kakor povedano, sta Štajerska in Koroška poleg Bukovine jedini deželi, kjer zamorejo Nemci še vedno uspešno ribariti za — tujimi dušami. Pa tudi niso na pridobivanje nikjer drugod tako ponosnjTTga^or med Slovenci, kajti tukaj dobijo še precej dober ma-^erijal, nekake ocvirke k svojim^planinskim todelnom. S^pridobitvami v Bukovini pa se nič preglasno ne hvalijo, dasi je narasla tam doli v zadnjih desetih letih „nemška narodnost" za celih 25.000 duš. Te duše namreč niso — krščene, temveč tičijo v umazanih židovskih kaftanih.
V splošnem pa ni zadnje ljudsko štetje za Nemce prav nič tolažilno. Nazadovali so namreč povprek v Avstriji tako, kakor smo to zgoraj označili.
Stran 232.
Kakšen rezultat pajbisešele^pefeizal, ko bi se štelo l^Hn^^^^Hnem injaejw_^^                         ter
ktr^foi ^""^r^Sr-sploh postopalo — nepristransko. To nam pač najbolje dokazuje uspeh štetja na Nižje-avstrijskem, kjer se sicer ni štelo nepristransko, toda kjer bivajo politično zavedni in odloČn^Čehi. Dočim ^so našteli 1. 1890. v tej deželi samo 94.000 Čehov, ^izkazati so jih morali lani že 135.000, to je, celih 8 % vsega prebivalstva. V istini pa je samo na Dunaju skoraj še jedenkrat toliko Čehov.
Ako tedaj Nemci nazadujejo že na papirju, kako šele v istini.                                                   Dom.