larstva. V tem oddelku smo tudi videli razne vrste panjisv, od primitivnega prvega panja ter prvotnega koša in take, ki so ljubiteljem v zabavo. Razstavljene so bile tudi razne vrsite mcdu, z medom vkuhano sadje in pecivo ter je taiko prišla do veljave priakitična ¦ uiporaba medu. Oddelek je bil popoln, ker so bile v njem tudi raznc čebelarske ipriprave orodja in zelo nazorno narisane slike o življenju čebet. Prekmuirje je za čebdarstvo prav ugodno, želeti pa bi bilo, da bi prišlo kmalu tudi v €ebeilarstvu do enotnega sistema. Prvi dan je bila tudi perutninarska razstava in to v prvi vrsti rjave štajerske kokoši. Bilo je razstavljenih 13 druži.n in to od kmetov in s šolskih dvorišč. Videli smo prav lepe efcselmplarc, kateri so potomci iz Tejske^a središča kmetijsk© šolc v Rakičanu in šol. upravitelja Skaliča. štajenska kokoš je v srezu že zelo razširjena, naloga obch postaj pa Šolsko vrtnarska razstava v Murski Soboti Tukajšnji šolsko vrtnairski razstavni odbor si je nadel nalogo, da se pridruži sreski kmetijski razstavi ter pokaže delo učitelja vrtnarja in vzgojitelja naše bodoče generacije. Šolsko vrtnarska razstava se je delila na 5 g^lavnih delov: 1. semenje in pridellki šolakih vrtov, 2. sadje, konserviranje in vkuhavanje sadja, 3. šola in kmetijski pouk, 4. drevesničarsitvo, 5. čebelarstvo. Šolsko vrtnarski razstavni odbor se je že v samem začetku postavil na stališče, >d'a tii najvažn€jše. kaj im kol.ko se pridel'uje na šolskih w:tovih. temveč pokazati v prvi vrs'ti kako se prideluj.' kvalitetno blago in kako se pritcguje šofeiko miladino k delu na šolskem vrtu in h kmetijstvu. V tem smislu se je tudii skušalo ureditt ves oddelek ter v prvi vrsti pokazati poučno stran razstave, čeimur se je slkoraj v polni meri zadostilo. Ne more pa se reči čk bi ne bili v šolsko vrtnarskem oddelku lepi ebsemplarji raznih pridelkov. Videli smo vse vrste zelenjave, sočivja, raznega sadja in spozinaili, -da iso šolski vrtavi že danes precei napir:edlovaJi ter se v njih najde razne pridelke, ki se kmalu udomačijo po vrtovih "kmetskega prebivalstva. Učitelj mora glbdati, da na šolskem vntu vedno uvaja kaj novega, da poskuša in po dobrem spoznavanju razširi med kmetsko prebivalstvo. Takše.n šolski vrt je res potem pravo učilo šolski mladini in domačemu prebivalstvu. S semeni so naše šole že precej dobro založene, ter je vsak lah!ko našel mnogo takega, česar nima doma. Vzgoja semena je po6ebna panoga. s katero je treba mladino temeljito iseznaniti, dla se ž njo v življenju s priidom okoristi. Zelo pestro sliko je podalo vkuhano in konservirano sadje in zelenjava ter razni brezalkoholni sadni sokovi. Posamezne šolc so naravnost tekmovale, da s^o pokazale razne svoje umetnositi. Konserviranje je med našim narodom še precej neznano, zato je potrebno. da tudi to sitran uporabe ptravilno spozTia. Tudi ikoncentracijski pouk na šolah je bii pri razstavi v precejšnji meri upoštevan, po sebno zelo leipo in bogato so bile zastopaine posamezne šole, dočim smo zopet opazili, da minogo šol ne posveča dovolj pažnje temu nadvise važnemu oddelku. Vsak podeželski učitelj se mora zavedaiti. da živi na kmetih in da je baš kmetijski poufc in vse kar ie z njim v zvezi zelo važen za našega kmetskega otroka, ki se bo v bodoče kiretal na svojem polju in izrafbijail to, kar mu je midila šola. Dasiravno imamo v srezu že precejšnje število kmetsko nadaljevalinih šol, vendar smo pogrešali, da se posamezne še niso povspcle tako visoko, da bi tudli ob raz&tavi pokazale uspehe svojega dela, če prav so posamezne zelo dobre vn ima.jo predkvatelje strofcovnjake. Istoitako iso se vršili v srezu razni kmetijs-ki tečaji. ki so bili po raznih poročilih zelo dobro obiskani, vendar pa o njih nisem našel nobene statistike. vem pa. da tudi pri teh učiteljstvo prav piridno sodeluje. V srczu imamo tudi že dve leti potovalTio gaapodmjsko šolo kmetijskega oddelka. 'ki je v teku dveh Iet vzgojila precejšnje število dobrih bodočih gospodinj. tudi o delu fe šole ni bilo nobonih statističnih podatkov. ki bi nam nudili Jep vpogiled o delu naših gospodinjskih učiteljic. V bodoče bo treba tudi to stran razstave spopolnifi. Šolske drevesnice ne smatram za vir dohodkov učitelja drevesničarja ali šolske občine, '.emveč za šolsko učilo. Šolska dffievesnica mora pokazati otroku v primerni množini vse letnike, otrok pa mora videti v šolski drevesnici svoje delo, _e ta'ko ga vzgojimo za dobrega vrtna.rja in sadjarja. Kdor se je hotel o drevesničaristvu kaj poučiti. je to lahko storil v tem oddelku. Bili so d-vjaki, vsa vrste cepljenja, priprava cepiLrue smole, obrezava korenin, pravilna in nepravilna, razne bolezni, škodljivci, vzorna drevesa itd. Dotičnik, ki je gledal z odprtimi očmi. je videl in spoznal poučno^ stran tega oddelika. V zvezi s tem so bila razisitavljena tudi razna protrisredstva, ki so oddelek spopolnjevala. Naša učna travišča so bila zelo dobro zastopana. Bili so tudi lepi modeli šolskih vrtov, poiS-apij, Tesnični in vzorni načrti šolskih vrtov. Slike otrok pri delu, slike šolslkih poslopij, lepega pritličnega drevja, cvetličnih nasadov i. dr. so služile v okras in pokazale notranje delo šole, ki ga na razstavi Tii mogoče drugače pdkazati. Čebelarstvo se v srezu zelo lepo razvija, kar je pdkaza. čebelarski oddelek, ki je bil zelo skrbno pripravljen. Videli smo razne vrste panjev. V srezu preVladuje Neusser. Razen tega smo videli naš Žnidaršičev panj, sred>nji in veliki »bocanati«, ki pa se obnese le ob zelo dobrih letinah. Šol_ki panj šol. upravitelja Tratnjeka, ki ga je sam scstavil, je pl-od praktičnih izkušenj tukajšnjega čebe- je, da odgojita našemu kmetu vsestransko odgovarjajočo kokoš zlasti iglede teže jajc in nesnosti. Želeti bi brlo, da bi tudi os-tala šolska vodstva začela z nesno in ostalo konitrolo ter bi na ta način prišLi do zaželjenih uspehov in tako najbolj koristtli našemu malemu km&tii. Uoamo, da bo prihodTija razstava pokazala še veliko več, da so bodto pomanjkljive strani izboljšale. Razstava je bila v največje zadovoljstvo vseh, bila je prva kmetijisika in šolsko vrtnarska razstava v Prekmurju in pokazala. da je Prekmurje res mala žitnica naše banovine. Učiteljstvo je pokazalo svoje dfelo, ki ga vrši tiho in skrornno med narodom, da poleg nacionalnosti tiudi gaspodarsko dvigne našega kmeta. Vsemu razstavnemu odboru lahko odkirito čestitamo Velnar Jože.