Celje - skladišče D-Per COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 13 Rogaška Slatina Oktober 1985 Vabimo vas na... ... Srečanje upokojencev Konferenca osnovnih organizacij Zveze sindikatov Slovenije steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini vabi vse svoje nekdanje sodelavce, ki so že upokojeni, na VSAKOLETNO SREČANJE UPOKOJENCEV Steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, Srečanje bo v petek, 29. novembra letos, to je na Dan republike, ob 15. uri v prostorih nove brusilnice. Vhod do prostorov nove brusilnice bo označen s smerniki. • Pred pričetkom družabnega srečanja bo ogled nanovo zgrajenih obratov in nove tehnologije. Za prevoz na srečanje in s srečanja bo urejeno tako, kakor je bilo urejeno vsako leto do sedaj? Vljudno vabljeni! Za konferenco osnovnih organizacij ZSS CVETKO SEDMINEK \ Preberite! Počasnejša rast dohodka kot v grupaciji_______________2 Boljše sodelovanje . ■, 4 Delovni koledar v razpravi 5 Smo inovacijsko nerazvita delovna organizacija 6 Boj za lik komunista 8 Ogenj uničuje 9 Marsikaj smo naredili... 10 Šest deklet 11 1 • 1 f 11 1 m Zahvala vsem 11 Bodimo bolj disciplinirani! : 12 V septembru 1923 delavcev 13 Josip Štih 14 Kaj je umetnost? 14 Anica še piše pesmi 15 Nagradna križanka št. 131 16 Primerjava dosežkov jugoslovanskih steklarjev Počasnejša rast dohodka kot v grupaciji ' Dvakrat letno primerjamo dosežke steklarskih temeljnih organizacij iz grupacije 011-219 - proizvodnja ostalega stekla. Iz podatkov v tabeli 1 je razvidno, kako gospodari grupacija kot celota in kakšni so poslovni dosežki naših tozdov v primerjavi s povprečjem grupacije in z ostalimi, nam sorodnimi tozdi. Iz kazalcev za I. polletje 1985 je razvidno predvsem naslednje: zadovoljiva rast dohodka in čistega dohodka v grupaciji in počasnejše naraščanje nekaterih osnovnih kategorij v naših tozdih v primerjavi z jugoslovanskim povprečjem. Dohodek v grupaciji na ravni SFRJ je porastel za 72%, kar je zadovoljivo; še zlasti, če vemo, da v letošnjem letu obračunavamo celotni prihodek in dohodek na drugačen način, kot smo ga obračunavali v lanskem letu. Podatki sicer niso vsebinsko popolnoma enaki: hitreje, zaradi drugačnega načina obračuna, naraščajo porabljena sredstva. Ker so pa kazalci izračunani za vse tozde na enak način, vseeno omogočajo meddsebojno primerjanje. Gre torej za dokaj zadovoljivo rast dohodka, ki pa je v absolutnem znesku še precej nižji od povprečja gospodarstva in precej nižji v primerjavi z nekaterimi drugimi dejavnostmi. Dohodek na delavca je naraščal hitreje, kot so naraščala povprečno uporabljena sredstva na delavca. To je gotovo vzpodbuden kazalec, ki se potrjuje tudi v naslednjem kazalcu, da se je namreč povečal delež akumulacije v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Vendar je absolutna raven te- Tabela 1: Primerjava poslovnih dosežkov tozdov iz grupacije 011-219 - Proizvodnja ostalega stekla za obdobje januar-junij 1985 po podatkih SDK v dinarjih in indeksih za primerjavo z enakim obdobjem leta 1984 Povprečno število Akumulacija v Akumulacija v Temeljne organizacije zaposlenih po stanju Dohodek na delavca dohodku (v %) primer, s povpreč. konec meseca uporablj. sredstvi Povprečje grupacije SFRJ 14.847 (102)2 428.111 (172) 13,1 (97) 2,3 (105) Povprečje grupacije SRS 3.562 (104) 550.152 (168) 11,5 (78) 2,1 (72) Steklarna »Boris Kidrič« 1-IV 1.314 (112) 688.463 (166) 21,5 (100) 9,1 (105) Osnovna izdelava 489 (112) 831.179 (170) 24,5 (109) 9,7 (97) Dodelava 190 (112) 892.472 (182) 19,5 (170) 11,1 (202) Kristal 439 (112) 613.273 (151) 19,5 (78) 9,2 (71) Dekor 196 (113) 572.161 (169) 20,0 (80) 4,6 (100) Dalmacijakristal 97 (98) 216.000 (148) 0,3 (13) 0,1 (11) Tehnokristal 78 (93) 308.250 (169) 0,4 (10) 0,2 (9) Steklarna Hrastnik 1.094 (97) 452.201 (135) - — - - ISK Zaječar. OOUR I 1.449 (103) 533.609 (142) 19,5 (95) 2,7 (84) Samobor, OOUR Oblikovanje 257 (100) 411.754 (126) 6,2 (78) 1,7 (44) Ručno duvanp staklo Skopje 281 (79) 204.106 (101) 1,1 (18) 0,2 (33) Ručno trgov, staklo Paračin 1.279 (103) 266.083 (231) 0,1 - - - Steklo, Slovenska Bistrica 387 (105) 515.431 (139) 15,5 (50) 5,6 (50) Ukras, Alibunar 197 (99) 231.246 (101) - - - - Fabrika Stakla Prokuplje 482 . (101) 333.772 (171) 15,5 (456) 5,1 (510) Oplemenivanje Samobor1 401 (100) 393.061 (170) 6,2 (200) 1.5 - ISK Zaječar, OOUR II 417 (103) 230.030 (106) 6,5 (74) U (31) ISK Zaječar, OOUR Kutina 384 (98) 218.901 (91) - - - - ISK Zaječar, OOUR Sokobanja 255 (93) 242.241 (108) 7,5 (96) 1,3 (87) ISK Zaječar, OOUR Kladovo 325 J106) 190.438 (104) 1,5 (375) 0,2 (200) ISK Zaječar, OOUR Preševo 373 (106) 216.747 (154) 0,6 (12) - ISK Zaječar, OOUR Pehčevo 206 (102) 214.710 (110) 0,2 (22) - - OZT ISSV Kristalgravura Skopje 148 (91) 40.178 (40) - - - OZT ISSV Kristalgravura Kruševo 134 (93) 115.177 (146) - - - - OZT ISSV Kristalgravura Kratovo 152 (103) 151.946 (156) - - - - OZT ISSV Kristalgravura Debar 151 (94) . 17.429 - -• — - - OZT ISSV Kristalgravura Sizvoz-Kičevo 200 (97) 138.341 - 1,0 - 0,2 - Opombe: 1 Ta tozd in vsi pod njim navedeni so bru-silnice svinčenega stekla 2 Indeksi v oklepajih v tej in v vseh naslednjih kolonah so primerjava dosežkov I. polletja 1985 z dosežki I. polletja 1984 ga kazalca (2,3%) še vedno zelo nizka. Primerjava celotnega prihodka - torej vsega iztržka delovne organizacije - s porabljenimi sredstvi (stroški), kaže, kakšna je bila gospodarnost poslovanja. Če je indeks tega kazalca večji kot 100, pomeni, da smo letos poslovali gospodarneje kot v enakem obdobju lanskega leta. Ta indeks je za celotno grupacijo 96, kar lahko glede na nov obračun celotnega prihodka in dohodka - ko smo nekatere obveznosti iz dohodka prenesli v stroške - ocenimo kot zadovoljivo. Število zaposlenih se je povečalo za 2%, kar kaže na precej umirjeno dinamiko zaposlovanja v primerjavi s prejšnjimi leti. Izgube na delavca so bile za 26% manjše kot v enakem obdobju preteklega leta, kar tudi kaže na izboljšanje poslovanja. Povprečni neto osebni dohodek na delavca je znašal letos v I. polletju na ravni grupacije 38.788 dinarjev in je bil za 64% večji, kot je bila v 1. polletju leta 1984. V naši delovni organizaciji počasnejše naraščanje dohodka Tako v grupaciji SR Slovenije kot v naši delovni organizaciji so dohodek, čisti dohodek in akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi naraščali počasneje, kot so naraščali v grupaciji na ravni SFRJ, hitreje pač so naraščala povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca. Torej več kazalcev, ki kažejo na relativno slabšanje naših kazalcev poslovanja v primerjavi s tistimi na ravni SFRJ! Sicer pa so v abšolutnih zneskih vsi naši dosežki še dosti boljši, kot so dosežki povprečja grupacije SFRJ, vendar se je v I. polletju ta razkorak nekoliko zmanjšal. In to nas mora skrbeti! Gotovo so na to vplivale tudi vse nove zaposlitve v zvezi z novo investicijo, katere učinki naj bi prišli do izraza šele v drugem poleltju, pa tudi precej hitrejše naraščanje porabljenih sredstev, kot velja to za povprečje obeh grupacij. Če bi hoteli zamujeno nadoknaditi, in zopet doseči vsaj povprečno stopnjo ' rasti osnovnih kazalcev uspešnosti poslovanja, potem bi morali biti v naslednjih mesecih nadpovprečno uspešni, vendar že vemo. da v tretjem trimesečju ni bilo tako. Zatorej moramo storiti vse, da bosta kar najuspešnejša zadnja dva meseca tega leta in da kar najbolje pripravljeni štartamo v prihodnje leto, v katerem so pred nami še veliko večje obveznosti! Slabi dosežki brusilnic... Če si boste v tabeli 1 podrobneje ogledali podatke za brusilnice svinčenega stekla (od Oplemenjivanja Samobor naprej), boste ugotovili, da skoraj vse dosegajo zelo nizko stopnjo rasti dohodka in da je v njih tudi dohodek na delavca zelo nizek. Daleč slabši od povprečja pa so tudi vsi ostali kazalci, da ne govorimo posebej o izgubah, kijih izkazujejo mnoge brusilnice steklarne Skopje, in o zelo nizkih povprečnih osebnih dohodkih ,, za I. polletje, ki so se gibali okrog borih 20.000 dinarjev. Torej kaže, da za Povprečno uporab. Celot, prihod, v primer. Povprečni neto Mesta v grupaciji * sredstva na delavca s porabljenimi sredstvi Izguba na delavca osebni dohodek--------------------------------------------- ;________________________________ A B C Č 2,360.518 (156) 138,7 (96) 27.797 (74) 28.788 (164) 3,021.396 (188) 147,2 (95) - - 37.343 (189) - - - - 1,623.291 (170) 210,2 (88) - 38.368 (182) - - - - 2,086.946 (192) 184,1 (88) - 42.942 (186) 4 3 . 2 15 1.035.032 (153) 195,2 (95) - 32.642 (177) 12 1( 13 35 1,296.326 (166) 269,5 (87) - 36.780 (180) 10 4 7 31 1,692.973 (133) 326,0 (102) - ■ 35.421 (179) 13 12 11 22 506.888 (136) 371,3 (110) - * 21.875 (195) 36 31 32 44 554.616 (162) 499,2 (144) - 28.052 (209) 27 29 20 41 1,744.925 (179) 121,2 (91) - 36.972 (198) 19 5 21 3,743.905 (157) 129,7 (84) - 28.765 (140) 15 15 18 8 1,490.137 (244) 153,4 (82) - 32.171 (148) 23 18 15 24 1,036.304 (55) 126,5 (89) - 19.876 (130) 38 28 37 34 1,867.883 (248) 160,7 . (104) - ' 23.854 (165) 29 28 17 1,429.133 '(139) 179,0 (87) - 36.898 (179) 16 10 6 27 905.241 (145) 175,7 (94) - „ 22.718 (111) 32 30 37 1,009.352 (156) 160,8 (102) - 25.258 (161) 26 11 25 36 1,256.029 (208) 322,7 (112) - 30.814 (134) 24 17 16 32 1,312.423 (242) 108,4 (94) - 24.519 (143) 33 22 • 26 30 1,465.952 (102) 124,9 (64) - 20.127 (132) 34 36 25 1,397.885 (125) 124,3 (88) - 22.761 (168) 31 21 29 28 1,051.401 (152) 123,8 (85) - 19.567 (132) 39 30 39 33 1,784.735 (175) 117,4 (91) - 20.187 (167) 35 35 18 829.789 (144) 138.5 (84) 20.435 (143) 37 34 38 1,322.082 (145) 107,5 (75) 153.294 (194) 18.760 (170) 43 _ 41 42 511.177 (139) 138,3 (86) 96.895 - 20.611 (234) 42 - 33 43 103.064 (114) 159,0 (105) - - 16.051 ' (211)- 40 - 45 45 722.022 (167) 110,8 (130) 122.577 (58) 12.607 (108) 44 _ 46 39 569.378 (183) 150,1 (242) - - 17.366 (159) 41' 27 43 40 *) Posamezne črke pomenijo tele kazalce: A = dohodek na delavca 13 = amortizacija glede na povprečno uporabljena sredstva C = čisti osebnih dohodek na delavca Č = poslovna sredstva na delavca proizvajalce svinčenega stekla nastopajo težki časi; predvsem za tiste, ki ne bodo dovolj izvažali in ki se s kvaliteto, prodornostjo ter aktivnejšim pri- stopom ne bodo nenehno dokazovali! Priporočamo vam. da si tabelo 1 podrobno ogledate, saj so v njej predstavljeni podatki tudi sestavni del in- formacije o našem poslovanju in gospodarjenju v obdobju januar-september 1985! ZLATKO NOVAK Komerciala se je preselila Boljše sodelovanje.. Z dokončanjem naše investicije so dobili v novi zgradbi prostore tudi sodelavci komerciale. Tja se je ta oddelek preselil v začetku meseca oktobra. Dosedanji sedež komerciale je bil v pritličju stanovanjske zgradbe v Ulici 14. divizije. Ker so bili prostori oddaljeni od steklarne približno 1.500 metrov, je bila koordinacija del med komercialo ter ostalimi oddelki v steklarni večkrat otežkočena; predvsem pa je bilo v stari komerciali v zadnjem času premalo prostora, še zlasti pa je bila premajhna vzorčna soba. V novi komerciali so tile prostori: dve vzorčni sobi (za izvoz ter domači trg), pet pisarn za delavce komerciale, dve priročni skladišči za čistila, spre- jemna pisarna, strojepisnica, arhiv in telefonska centrala ter sanitarije. V pritličju je tudi prostor za prodajalno s priročnim skladiščem. Prodajalna bo pričela prodajo izdelkov -predvsem III. vrste - v decembru oziroma januarju 1986. Bo odprtega tipa. Ker so sed^j prostori komerciale v krogu delovne organizacije, bo možno boljše sodelovanje med komercialnim oddelkom ter ostalimi oddelki v steklarni. Tudi to bo vplivalo na še boljše delovne uspehe! MIRAN GAJŠEK ■ V teh prostorih so dobili možnosti za nemoteno delo delavci naše komerciale. Lični, ali ne? Predlog delovnega koledarja Steklarne »Boris Kidrič« za leto 1986 Predlagamo za leto 1986... Delovni koledar v razpravi Še dva meseca nas ločita do konca tega leta, zato smo spet pripravili predlog delovnega koledarja za naslednje, 1986. leto...! Skupaj načrtujemo sklad delovnega časa 2.191 ur, pri čemer odpade na redne delovne dni 266 dni, med katerimi je vštetih tudi 13 delovnih sobot, državnih praznikov pa je 9 dni. Delovne sobote smo razporedili tako, da je sklad delovnega časa in delovnih ur, ki Meseci Št. delov. Število delov, dni sobot Januar 21 1 (4. I.) Februar 20 2(1. in 22. II.) Marec 21 2(1. in 8. III.) April 22 2* (5. in 12. IV.j Maj 20 1 (10. V.) Junij 21 1 (7. VI.) Julij 21 Avgust 21 1 (2. Vlil.) September 22 1 (6. IX.) Oktober 23 - November 20 2** (8. in 15. XI.) December 21 1 (6. XII.) Skupaj 253 13+1 Opombi: * Solidarnostni delovni dan ** Nadomeščanje 31. decembra 1986 štejejo v obračun za naše osebne dohodke, razporejen v vseh mesecih približno enakomerno in brez prevelikih nihanj. Državni prazniki bodo v letu 1986 tako, da posameznih delovnih dni ne bo treba nadomeščati, pa se nam vseeno obeta več daljših vikendov. Za soboto, 12. aprila, načrtujemo solidarnostni delovni dan, v soboto, 15. novembra, pa naj bi delali za Silvestro- Število Število ur Skupaj plačanih ur praznikov Delovnih Praznič. 2 176 14 190 - 176 - 176 - 184 - 184 - +7 184 - 184 2 168 14 182 - 176 - 176 2 168 14 182 - 176 - 176 - 184 - 184 - 184 - 184 2 176 14 190 1 176 7 183 9 2.128+7 63 2.191+7 vo 1986, to je 31. december. Priporočamo slehernemu sodelavcu, ngj predlagani delovni koledar za leto 1986 pregleda s koledarjem za to leto v roki in pove svoje pripombe vodji tozda, saj nameravamo predlagani delovni koledar sprejeti na delavskem svetu steklarne v novembru. Radi bi ga namreč dali pravočasno v tisk, da ga dobite že pred koncem tega leta! ZLATKO NOVAK Parkirni prostorje res dovolj velik, vendar ga nismo zgradili kot parkirišče za kamione! - foto Z. Novak Kako spodbujati inovacijsko dejavnost? Smo inovacijsko nerazvita delovna organizacija Novi izsledki in spoznanja pri spodbujanju ustvarjalnega in inventivnega dela so privedli do sklica krajšega posveta o tem, ki je bil 19. in 20. oktobra v Radovljici. Vodil ga je sekretar republiškega odbora sindikata delavcev kemične in nekovinske industrije Franček Ribič, predavali pa so priznani strokovnjaki prof. dr. Matjaž Mulej z mariborske VEKŠ, predsednik kolektivnega poslovodnega odbora celjskega Razvojnega cbntra Tone Zimšek in samostojni svetovalec generalnega direktorja SDK Slovenije Janez Kovačič. Najprej nekaj uvodnih misli...! Poskušam povzeti bistveno s tega posveta! V uvodnem delu je bil predstavljen pregled inovacijske dejavnosti v posameznih delovnih organizacijah kemične in nekovinske industrije Slovenije. Po dosežkih inovacijske dejavnosti smo v naši delovni organizaciji na 28. mestu izmed 51. delovnih organizacij. Inovacijski dohodek, ki smo ga ustvarili lani dosega 853.001 dinarjev, nadomestilo, izplačano inovatorjem pa je bilo 72.252 dinarjev. Po kriterijih, ki so jih uporabljali predavatelji, nas uvrš-. čajo med pretežno inovacijsko nerazvite delovne organizacije, ker smo pod minimumom 5 do 6 inovacij na 100 delavcev, kar pa velja v poprečju tudi za vso SR Slovenijo, v kateri beležimo le po eno inovacijo na 100 delavcev!? Da bi presegli take neugodne tokove, bo treba nameniti več pozornosti razvoju proizvajalnih sil. In v to se mora vključiti tudi inovacijska dejavnost. Ugotovljeno je, da se je inovacijska dejavnost razvijala bolj v smeri tehničnih in tehnoloških inovacij, manj pa je bilo upravljalskih inovacij ali inovacije iz organizacijskega področja. To še posebej velja za tozde. Zanimive so bile tudi primerjave, kako razvijajo in usmerjajo inovacije na Vzhodu, v tako imenovanih deželah realnega socializma, in kako v kapitalističnem svetu, na Zahodu... Zadnje čase je na Vzhodu opaziti precejšen pritisk državnih struktur na spodbujanje proizvodne rasti, jpri čemer predstavljajo komisije za inovacije enega med zadnjimi členi priganjanja in podpiranja teh prizadevanj... Medtem pa je že dokaj znano zahodno stališče, kjer je inovacija zadeva vsake firme posebej. Čim se pojavi inovacijski predlog, upravljalske strukture takoj reagirajo za čim hitrejšo uvedbo novosti ali izboljšave v proizvodnjo oziro- ma za večjo prodajo na tržišče. V razvitem tržnem gospodarstvu to pomeni uspeh ali propad v konkurenčnem boju. Avtorji inovacij so zelo hitro nagrajeni; upošteva se načelo: »Kdor hitro da, dvakrat da!« (Ali morda premlo, za premislek). Pomembno vprašanje... Kako razvijati inovacije v naši družbi, za katero podatki kažejo, da smo šele na začetku poti. Po zasnovi se samoupravljanje in inovacijska dejavnost ne izključujeta; oba naj bi spodbujala svobodno iniciativo in posameznikovo ustvarjalnost. V praktičnem pristopu bi bilo treba izluščiti vse dobre strani in izkušnje, kijih prinaša inovacijska praksa v svetu in pri nas. ter jih uporabiti v osnovnih proizvodnih celicah delovnih enotah. Zanimive so ugotovitv sociologov in psihologov, daje treba razvijati upo-števanost človeka, ki se sicer v prevelikih delovnih skupnostih ne razvije: • Šele v skupini od 5 do 12 članov se posameznik lahko čuti dovolj ustvarjalnega in upoštevanega. Tako nastane temelj za svobodno združevanje proizvajalcev, zgrajeno od ustvarjalnega posameznika navzgor. • Študije o najuspešnejših firmah po svetu so pokazale, da so najuspešnejše tiste, ki so hkrati velike (ki imajo kapital, ugled, delež na trgu. razvojno in tržno moč itn.) in majhne. (S tem, da omogočajo razvoj, aktiviranje in izrabo znanja ter drugih sposobnosti svojih ljudi). Z modelom: Posameznik -»inovacijski krožek -» samoupravna delovna skupnost »tozd bi se pri nas temu cilju najbolje približali. Motivacija inovatorjev za nadaljnje delo Ta obsega vsa bistvena področja inovacijske dejavnosti, kot so: oblikovanje ustreznega idejnega in organizacijskega okolja, učinkovite priprave in uresničitev inovacij, zaščita inovatorjev, pravilno in pravično vrednotenje inovacijskih dosežkov ter najboljši način motiviranja inovatorjev. Osnova je pravilno vrednotenje inovacijskih prispevkov oziroma dosežkov. Obstojata dva osnovna kriterija: 1. Kriterij ustvarjalnosti (inovator-stva, prenove ustaljenih poslovnih procesov) 2. Kriterij inovacijske gospodarske koristi (ki jo mora dati v neposredni ali posredni obliki sleherna stvarna gospodarska inovacija. Naslednja stopnja vrednotenja inovacij je opredelitev oziroma izračun inovacijske gospodarske koristi. Ker pomeni gospodarjenje v svojem bistvu primerno uporabo in izrabo prvin poslovnega procesa (dela, predmetov dela, delovnih sredstev in storitev), se izražajo inovacije vedno v povezavi z njimi. Pri tem sta v osnovi dve možnosti: inovacije bodisi privarčujejo porabo ali izboljšajo lastnosti prvin in s tem tudi uporabno vrednost dobrin (proizvodov, storitev). Izračun inovacijske gospodarske koristi se opravi najenostavneje s primerjavo stroškov in inovacijskega donosa pred uvedbo inovacije in po njej. Pri vrednotenju inovacijske gospodarske koristi moramo poudariti, da sleherne ne moremo izračunati. To so posredne inovacijske gospodarske koristi, ki so lahko prav tako pomembne na primer: inovacije na področju varstva pri delu, inovacije, ki povečujejo poslovni ugled ozda itn. V takšnih primerih se moramo posluževati metode objektiviranih subjektivnih ocen. Tretja stopnja vrednotenja inovacij je določanje posebnih nadomestil inovatorjem, kakor to navajajo 130. člen Zakona o združenem delu in drugi zakoni. Predvsem moramo dosledno uveljaviti načelo, da je posebno nadomestilo v svojem bistvu pravični delež inovacijske gospodarske koristi, ki pripada inovatorjem, zaradi ustvarjalnega in materialnega preseganja ustaljene uspešnosti poslovanja; in to v okviru vseh delokrogov. 6 Zgledni primer je Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« iz Kranja Na posvetu so razpravljalci postavili za zgled kranjsko Savo, v kateri so v praksi vpeljali načelo o nagrajevanju ustvarjalosti s posebnimi nadomestili, s čimer je to postalo »dinamična nadgradnja« osnovnega sistema osebnih dohodkov. V tej delovni organizaciji prejemajo vsi zaposleni del osebnega dohodka, ki ga prinaša uresničevanje inovacijskih predlogov. Seveda so inovatorji za svoje dosežke še posebej nagrajeni! Kranjska Sava je na prvem mestu po številu priznanih inovacijskih predlogov: v letu 1984 jih je bilo 205 izmed 4400 delavcev; inovacijski dohodek je bil 250,575.000 dinarjev, nadomestilo avtorjem inovacij je bilo 7,253.000 dinarjev. Imajo še nekaj težav z družbeno verifikacijo tega sistema nagrajevanja. Večina udeležencev posveta meni, da tak pristop k inovacijam vendarle predstavlja kvaliteten premik v nagrajevanju ustvarjalnega dela, saj spodbuja inovacijska prizadevanja v celotnem kolektivu. Pri določanju posebnih nadomestil inovatorjem moramo uveljaviti načelo, da morajo biti tudi pri velikih inovacijah izplačana posebna letna nadomestila v višini 5 do 10% čiste inovacijske gospodarske koristi. Uveljaviti moramo tudi načelo, da lahko po različnih lestvicah določamo posebna nadomestila le za osnovne inovacije, kot so koristni predlogi in tehnične izboljšave (naš primer). Vse kompleksnejše in zahtevnejše inovacije pa moramo obravnavati in urejati z dogovori o inovacijskih namerah in inovacijskimi pogodbami, ki se jim tu-' di samoupravno potrdi. Predlog sprememb 58. in 59. člena pravilnika o inventivni dejavnosti Ta člena našega pravilnika obravnavata izračun odškodnin - nadomestil avtorjem inovacij! Glede na to, da je pri nas in tudi v svetu več kot dve tretjini vseh inovacijskih predlogov po vsebini preprostih drobnih inovacij o postopkih predlagateljevega lastnega vsakdanjega dela, je bil na posvetu predstavljen predlog za spremembo dosedanjega načina nagrajevanja avtorjev inovacij. Izračun nadomestila (odškodnin) avtorjem inovacij se da funkcijsko izraziti po gospodrski koristi, ki jo inovacija prinaša, in sicer v obliki naslednje eksponentne funkcije: Pn = Id °'M5 Pn ... Posebno nadomestilo Id ... Inovacijski donos (čista neto gospodarska korist) Eksponent 0,845 predstavlja isku-stveno vrednost! Znesek nadomestila inovatorjem si lahko vsakdo izračuna s pomočjo zmogljivejšega žepnega računalnika. Tabela 1: Primerjava obstoječega sistema nagrajevanja inovacij s predlaganim Predlagani način Obstoječi način Inovacijski donos Id v dinarjih Posebno nadomestilo P„ v dinarjih v % I(1 Odškodnina po 58. členu SAS v dinarjih v % I(l Delež povišanja glede na obstoječi način nagrajevanja inovatorjev (v 50.000 9.346* 18.69 5.000 10.0 + 8.69 100.000 16.788 16,79 9.500 9.5 +7.29 500.000 65.408 13.08 38.000 7.6 + 5.48 1,000.000 117.490 11.75 70.000 7.0 +4.75 5,000.000 457.751 9.15 190.000 3.8 + 5.35 10,000.000 822.242 8,22 300.009 3.0 + 5.22 Opažamo, da bi bile po novem sistemu bolje nagrajene manjše inovacije. Nagrajevanje inovacij z večjim inovacijskim donosom pa bi bilo v predpisanih okvirih od 5 do lkar se tudi ujema z osnovnimi dognanji o spodbujanju inovacijskih prizadevanj. Grafični prikaz rasti posebnega nadomestila Tabela 2: Določanje posebnega nadomestila avtorjem inovacij po enačbi P„ = Id “M5 Inovacijski donos ld v Posebno nadomestilo dinarjih inovatorjem P„ v dinarjih 50.000 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000 600.000 700.000 800.000 900.000 1.000.000 1.300.000 1.500.000 2.000.000 2.500.000 3.000. 000 3.500.000 4.000. 000 4.500.000 5.000. 000 5.500.000 6.000. 000 6.500.000 7.000. 000 7.500.000 8.000. 000 8.500.000 9.000. 000 9.500.000, 10.000.000 9.346 16.788 30.156 42.478 54.168 65.408 76.302 86.918 97.300 107.482 117.490 146.650 165.499 211.042 264.835 297.281 ■338.639 , 379.088 418.759 457.751 496.142 533.996 571.362 608.286 644.801 680.286 716.735 752.202 787.364 822.242 Pred programsko-volilnimi konferencami Boj za lik komunista V novembru in decembru bodo programsko-volilne konference osnovnih organizacij ZKS. Na programsko volilnih konferencah bomo ocenili delo v preteklem mandatnem obdobju in sprejeli usmeritve za delo v prihodnje. Pogosto preberemo, še večkrat slišimo, da je članstvo zveze komunistov pasivno. Nekatere osnovne organizacije ZK vs^j enkrat letno analizirajo aktivnost svojih članov (statutarno določilo), kar je po mojem mnenju pomembno za ugotavljanje delavnosti slehernega člana naše organizacije. S tem vsaj delno (po mojem mnenju) preprečujemo negativne pojave v ZK, kot so: oportunizem, birokratizem, karierizem, občutek nemoči in podobno. In ker padajo očitki, da je članstvo zveze komunistov pasivno, poskušam našteti nekatere vzroke za to. Predvsem so to: nekomunistični motivi posameznikov pri vstopanju v zvezo komunistov, kampanjsko delo pri sprejemanju novih članov, premalo učinkovite oblike idejno-političnega uspo- sabljanja in marksističnega izboraže-vanja (ni redek pojav velikega osipa na seminarjih za novosprejete člane ZK) slabosti v metodah in vsebini dela osnovnih organizacij, velik razkorak med proklamiranimi opredelitvami potrjene politike in vsakdanjo prakso v posameznih okoljih in drugo. Pojave oportunizma in pasivnosti v vrstah zveze komunistov ne smemo podcenjevati; še zlasti ne v času gospodarske krize. Nezainteresiranost, neangažiranost v veliki meri načenjajo lik in ugled komunista. Zato ni redko,-da komunisti postavljajo vprašanja (vsgj na sestankih OO ZK Steklarske šole, katere član sem), kakšen lik člana ZK v sedanjem obdobju potrebujemo. Prav zato v tem sestavku nekoliko več o boju za lik komunista. Večina komunistov ve, da imamo dva lika: lik člana ZK, ki je zaželen, v statutu normiran, opredeljen v dokumentih ZK; drugi je stvarni lik, ki ga člani zveze komunistov ustvarjajo s svojo dejavnostjo. Vemo pa, daje med njima razkorak. Zato si moramo prizadevati, da bi zmanjšali razkorak med zahtevanim in dejanskim likom! Obstajajo številni načini in sredstva za zmanjševanje tega razkoraka. Med pomembnimi sredstvi je tovariška, odkrita kritika, ki bo spodbujala samokritičnost. Če ni kritike, tudi ni samokritike. V razgovoru z vodilnim političnim aktivom SR Slovenije (Borba, 17. 10. 1972) je tovariš Tito rekel: »Znano je, da sta bila kritika in samokritika v naši partiji vedno odločilni faktor; predvsem kadar je prišlo do večjih kriz in potrebe po vzpostavitvi enotnosti. Mislim, v prvi vrsti na enotnost misli in akcije, kar je danes zelo pomembno. Kritika omogoča, da glob-je spregledamo razne slabosti, zgrešene misli, spodrsljaje itd. Samokritika nam pomaga, da se vse to lažje in čim-prej razreši. Samokritika deluje vzgojno in utrjuje lik komunista, lik revolucionarja. Bojazen pred samokritiko pa tudi pred kritiko je malomeščansko in V teh dneh so delovne razmere pri peči že dosti boljše - foto Z. Novak komunisti morajo v sebi obvladati to napako.« Iz navedenega lahko sklepamo, nsu bi bila samokritika ena bistvenih sestavin lika komunista. Ali smo dovolj samokritični na sestankih osnovne organizacije ZK? Niso redki taki, ki kritizirajo vse povprek, ne da bi bili pripravljeni ponuditi boljše rešitve (kritika ZK, političnega sistema, in podobno). Kritika in samokritika bi morali biti metoda za graditev in krepitev naših odnosov za tovariški pogovor. S tem namreč krepimo idejno in akcijsko enotnost zveze komunistov. Če posamezni člani zveze komunistov zahtevani lik maličijo, načenjajo tudi enotnost v zvezi komunistov. Nadalje se kot pomemben kriterij za opredelitev lika komunista postavlja tudi vzornost oziroma zglednost člana. Na primer odnos člana zveze komunistov do družbene lastnine, njegov odnos do dela in delitve po delu. V praksi niso redki primeri partijske odgovornosti, povezane z odnosi članov ZK do družbene lastnine. Zavest o liku komunista je danes na nižji stopnji, kot je bila takrat, ko je bila partija v ilegali oziroma med NOB. To pa nas opozarja, da bi morali mnogo več storiti za dvig lika komunista. Pomembno je poudariti, da je zavest o Uku komunista tesno povezana s stopnjo sposobnosti in znanja člana zveze komunistov; ne samo z elementarnimi lastnostmi, kot so na primer: pošterje-nepoštenje, tovarištvo-neto-varištvo, in podobno. Kolikor bolj bomo skrbeh za dvig zavesti o liku ko- munista, manj se nam bo treba spopadati s pačenjem tega lika! Pomembna sestavina lika komunista se kaže v tem, da se bori za demokratične odnose v ZK, da se bori zoper pojave oportunizma, bojazni pred zamero, da se bori za odkrito in tovariško kritiko, da se bori za tovariške medsebojne odnose. Neu svoja razmišljanja o liku komunista sklenem s priporočilom, da bi morali komunisti na bližnjih program-skih-volilnih konferencah osnovnih organizacij spregovoriti več kot obi-čEgno tudi o liku komunista ter v programih osnovnih organizacij ZK natančneje opredeliti, kako se bomo borili za dvig lika komunista v sedanjem obdobju ... MIROSLAV BRADIČ Mesec požarnega varstva je mimo... Ogenj uničuje Za nami je spet mesec požarnega varstva. Prav je, da v tem času posvetimo še več pozornosti preventivni dejavnosti. Gasilci v tem času pregledujemo objekte in opozarjamo prebivalstvo na nepravilnosti. Ženska gasilska desetina med vajo z zaščitnimi maskami - foto Z. Novak Naše gasilsko društvo ima nalogo, usposabljati članstvo za uporabo nove gasilne tehnike in preventive. To je izredno pomembna naloga, seu je požarov vedno več... Če preštejemo samo požare v letu 1984, vidimo, da jih je bilo 1.684 - od tega v družbenem sektorju 830, v zasebnem 848 in v inozemskem 8 požarov. Skupna gmotna škoda je bila 985,819.511 dinarjev, od tega v družbenem sektorju za 659,995.360 dinEujev, v zasebnem za 294,754.151 dinarjev in v inozemskem za 11,070.00 dinarjev. Po številu je bilo nsuveč požarov v naslednjih občinah: Koper 163, Celje 85, Novo mesto 77_, Ljubljana Moste-Polje 72, Ljubljana Šiška 68, Piran 66, Kranj '65, Ljubljana Center 63 itn. Nsuvečje požarne škode pa so bile v občinah Maribor Tabor za 301.426.000 dinarjev. Ilirska Bistrica za 94,100.250 dinEujev, Maribor Pesnica 43.873.000 dinarjev, Nova Gorica za 28.374.000 dinEujev, Novo mesto za 27.771.000 dinarjev. Keu- 43% požarne škode v družbenem sektorju odpade na tri nsuvečje požare v minulem letu: v TVT Boris Kidrič v Mariboru za 300,000.000 dinEujev, v Piami v Podgradu za 85,000.000 dinarjev in v Sladkogorski Sladki vrh za 30,000.000 dinarjev. Pri tem so 65,6% požarne škode v družbenem sektorju terjali požari v proizvodnih obratih, 5,6% požari na prometnih sredstvih, 5,3% požari skladišč vnetljivih snovi, 4,4% požari kmetijskih objektov itd. Vzroki za požare so bili: malomarnost 49,5%, naravni pojavi 8,7%, otro- ška igra 4,9%, namerni p ozri 3%, živali 0,1% in neznano 33,8%. Pri ugotavljanju učinkovitega nastopa in uspešnosti gasilskih posegov ugotavljamo, da je bilo od prihoda gasilskih enot do lokalizacije požarov ali njihove pogasitve 44,2% v 15 minutah, 33,7% v eni uri, 14,6% v več kot eni uri. Za ostale požare čas lokalizacije požarov ni poznan. Ugotovljeno je bilo, da je bilo 81,6% uspešnih intervencij, 7,8% delno uspešnih in 2,4% neuspešnih. Intervencije niso bile uspešne zaradi že velikokrat poudarjenih preprek, ki gasilskim organizacijam niso dovoljevale ukrepati. To so bili nedostopnost objektov, prepozno obvestilo, pomanjkanje vode, neprevozne poti, sredstva za javljanje in drugi razlogi. V prvih petih msecih letošnjega leta je število požarov upadalo večala pa se je požarna škoda. Število požarov je bilo v tem obdobju 764, v istem obdobju v letu 1984 pa jih je bilo 914, kar je za 16,5% manj kot leto prej. V družbenem sektorju je bilo 359 požarov (lani 502), kar je za 28% manj; v zasebnem sektorju jih je bilo 403 (lani 411), kar je za 2% manj; v inozemskem sektorju pa sta bila dva požara. Požarna škoda je bila v tem obdobju 587,307.872 dinarjev, lani v tem obdobju 171, 387.048 dinarjev, kar je za 242% več. V družbenem sektorju je bila škoda 459,042.937 dinarjev, (lani v tem obdobju 97,344.447 dinarjev) ali za 371% več. V zasebnem sektorju je bila letos škoda 107,764.935 dinarjev, (lani v istem času 74,042.601 dinarjev) ali za 45% več, v inozemskem sektorju pa je bila škoda 20.500 dinarjev. V omenjenem času so bili katastrofalni požari v REK Edvard Kardelj Hrastnik (povzročitelj požara je bil varilec), v Sevnici vlak (povzročitelj ogrevalna naprava), v Lutvercih hlev (vzrok taljenje vode v ceveh z gorečim šopom slame). Ti trije požari so povzročili skupaj 400,000.000 dinarjev škode. Čeprav se število požarov manjša, se gmotna škoda povečuje. Prav tako ugotavljamo za 1985. leto, saj je po širši in ožji domovini vsak čas gorelo; predvsem so letos naredili veliko škode gozdni požari. Naše društvo je imelo letos že 15 intervencij. Največje delo nas je čakalo na požarih v Dobovcu, kjer je v treh dneh gorelo v gozdovih. Drugi večji požar je bil v Brezovcu, kjer sta goreli gospodarsaki poslopji, ogroženi pa so bili še štirje objekti. Trdimo lahko, da s svojim delom kažemo vzor tudi drugim društvom. V potrditev te trditve naj navedemo samo letošnje občinsko člansko tekmovanje. Udeležili smo se ga z največjim številom desetin; kar s petimi. Tekmovale so tri članske desetine, ena ženska desetina in ena desetina veteranov. Članice so bile v svoji skupini druge. Veterani so bili tudi drugi. Člani pa so bili prvi, drugi in četrti. Od tega so člani dosegli najboljši rezultat v občini. Spomladi so bili na tekmovanju tudi pionirji s štirimi desetinami, tako da imamo za tekmovanja usposobljenih devet desetin. S tem že lahko govorimo o strokovni usposobljenosti naših članov. Kljub temu pa z delom nekaterih članov še nismo povsem zadovoljni, saj moramo doseči še večjo njihovo usposobljenost. JOŽE VERK Poročilo o delu učencev v ZSMS Steklarske šole arsikaj smo naredili... Učenci Steklarske šole smo ustanovili za dom in šolo eno osnovno organizacijo zveze socialistične mladine. V tej osnovni organizaciji pa smo ustanovili tri aktive in sicer aktiv 1., aktiv 2. in aktiv 3. letnika. Vsaki aktiv je imel svoj program dela. Delovalo je šest komisij: za mladinske delovne akcije, za idejo-politično delo, za informacije, za šport, za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter za kulturo. Osnovno organizacijo je vodilo predsedstvo, ki so ga sestavljali predsednik, tajnik in delegati posameznih aktivov. Imeli smo deset sestankov in na njih obravnavali številna vprašanja. Predsedstvo je obravnavalo: priprave na programsko-volilno konferenco, program dela aktivov in komisij osnovne organizacije, praznovanje dneva mladosti, evidentiranje kandidatov za pohod po poteh kozjanskega bataljona in po poteh borcev XIV. divizije, evidentiranje učenčev v članstvo ZK, evidentiranje kandidatov za mladinske delovne akcije, športna tekmovanja v počastitev 25. maja - dneva mladosti, zabavno-razvedrilno dejavnost mladih, kviz tekmovanje v znanju TI-TO-REVOLUCIJA-MIR, idejno-poli-tično izobraževanje mladih, mladinsko prostovoljno delo in organiziranje delovnih akcij in izobraževanje za poklic steklarski tehnik. Udeležili smo se tudi sestankov, ki jih je sklicala občinska konferenca ZSMS in imeli tudi nekaj mladincev v komisijah občinske konference. Osemnajst učencev se je udeležilo pohoda po poteh XIV. divizije. Ta tradicija se ohranja že dolga leta in tako ohranjamo lep spomin na borce XIV. divizije, ki so prehodili to dolgo pot, da osvobodijo našo domovino, fašističnega nasilja. V sodelovanju z občinsko konferenco Zveze socialistične mladine Šmarje pri JelšaH smo organizirali predavanje o življenju in delu mladinskih delovnih akcij. Predavanje o odnosih SFRJ z državami, na katere meji, je organizirala osnovna organizacija zveze komunistov Steklarske šole. Predavanje o bistvenih vrednotah jugoslovanske socialistične samoupravne družbe je organizirala osnovna organizacija ZSMS Steklarske šole. Udeležili smo se raznih športnih tekmovanj in srečanj in pri tem spoznali udeležence iz drugih krajev Jugoslavije ter z njimi navezali prijateljske stike ■ in s tem okrepili naše bratstvo. Devet učencev se je udeležilo proslave na stadionu Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu ob sprejemu zvezne štafete mladosti. Udeležili smo se strelskega tekmovanja v Celju, kjer smo zasedli 2. mesto in se tako uvrstili na domijado v Škofji Loki kot predstavniki celjske regije. Udeležili smo se turnirja v malem nogometu v Rogatcu, dekleta pa so tekmovala na krosu. V mesecu mladosti smo organizirali tekmovanje v malem nogometu. Sodelovali smo na kvizu: Tito-revo-lucija-mir. Organizirali smo splošni kviz znanja med aktivi v Steklarski šoli in zmagovalcem dodelili knjižne nagrade, ostalim pa priznanja. V aprilu je bil splošni kviz med domovi celjske regije, katerega se je udeležila naša ekipa OO ZSMS in zasedla prvo mesto. Na naši šoli smo organizirali razstavo ob tednu mladinske solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji in žrtvami agresije. Za pomoč lačnim v 1 rt Afriki smo zbrali 5.400 dinarjev. Če- | U prav so to skromna sredstva, smo vendarle pokazali razumevanje do tistih, ki še vedno stradajo. V Škofji Loki smo se udeležili okrogle mize o družbenoekonomskem položaju učencev domov srednjega usmerjenega izobraževanja. Ena učenka se je udeležila 5. srečanja učencev srednjih šol SR Slovenije v Slovenj Gradcu. V februarju je bila okrogla miza regijskega značaja v domu KDK o vzgoji in izobraževanju za delo. Udeležil se je je predsednik naše osnovne organizacije ZSMS. • S pomočjo kulturne komisije skupnosti učencev smo pripravili več kulturnih točk za dan žena, za dan JLA, ob slovenskem kulturnem prazniku in dnevu replublike ter za pusta. Organizirali smo štiri plese - ob pustu, ob dnevu žena, za novo leto ter zaključni ples. Ob pustu je bil ples v maskah; najboljšo masko smo potem nagradili. Imeli smo dobro udeležbo na lokalnih delovnih akcijah, kot je urejanje okolice šole in doma. Mladinske delovne akcije Petrova gora pa se je udeležil le en učenec Steklarske šole. Imeli smo nekaj predlogov za včloa-njevanje mladih v ZKS, vendar so vsi predlagani to zavrnili - nekateri zaradi staršev, drugi pa smo menili, da niso sposobni za uspešno udejstvovanje v ZKS. Na zadnjem sestanku osnovne organizacije smo dali tudi pred- f - —X Novo vodstvo ZSMS učencev Steklarske šole Šest deklet Osnovna organizacija zveze socialistične mladine steklarske šole (učenci) je na programsko-volilni konferenci 10. oktobra ocenila delo v preteklem obdobju in si zadala nove naloge. Na konferenci smo izvolili novo predsedstvo osnovne organizacije zveze socialistične mladine v sestgvi: predsednica Lidija Zemljič, podpredsednica Karmen Mlinar, tajnica Darja Krhlanko ter člani Barbara Doljak, Jasna Drofenik in Gabriela Kidrič. X__________________________________________J loge za podelitev dveh bronastih znakov, ki naj bi jih podelili na programsko volilni konferenci. Imeli smo nekaj kandidatov za vpis v teritorialno obrambo, ker pa nam od tam niso poslali prijavnic, se ni mogel, nihče vključiti. Precej učencev se zanima za izobraževanje na 5. zahtevnostni stopnji. Steklarna Boris Kidrič je izrazila željo po nekaj steklarskih tehnikih, saj predvideva z novo investicijo leta 1986 zaposliti večje število novih delavcev in potrebovali bodo kader. Se pa pojavlja problem premajhnih kadrovskih potreb za steklarske tehnike, saj rogaška steklarna ne potrebuje toliko kandida- tov, da bi lahko naredila oddelek tehnikov, ostale steklarne pa še vedno niso pokazale ustreznega zanimanja za profil, kakršnega bi nudil steklarski tehnik... Druga pot pa je šola, vendar ta ne da dovolj znanja iz steklarstva. Steklarne bi torej morale predvideti določene potrebe po strokovnih kadrih. Šola in štipenditor se zanimata za ta problem, vendar kljub temu nista prinesla nobene rešitve. Čeprav je bilo na obeh straneh že mnogo storjenega, smo še vedno le pri obljubah! Mladinska organizacija poskuša rešiti ta problem, vendar brez pomoči drugih ne ibo uspela. 'TANJA SINKOVIČ Mojster Franc Kidrič pri svojem vsakdanjem delu . . . foto Z. Novak Vtisi s počitniškega dela Zahvala vsem Tudi letos sem delal v Steklarski šoli. Tam sem preživel mesec, ki pa mi je minil zelo hitro. Seveda sem prej napisal prošnjo in jo poslal tajnici v Steklarski šoli po očetu. Že čez nekaj dni sem dobil odgovor, kije glasil, da sem sprejet... Prvega julija sem pričel z delom. Tudi letos sem stiskal model in odnašal kozarce, vendar pa je bila zame novost, da sem stiskal kelihe. Delovni dan se mi je začenjal takole: oče meje zbujal ob 4.45. Pripravil sem se in potem sva odhajala v službo... Vsako jutro meje objel svež, jutranji zrak. Danilo se je. Mislim, da ni lepšega časa, kot je jutranja zora... Hodila sva in se pogovarjala. Ko sva prispela, je oče odšel žgat modele, jaz pa sem pripravil, kar sem rabil za delo. Potem seje delo začelo: krogličar je pihal kroglice, pihalec spihal kozarce, jaz pa sem kozarce odnašal na tekoči trak. Ob osmih je zasijalo sonce. Takrat so se kozarci zasvetili kot najžlahtnejši diamant. Delal sem in opazoval njihov sijaj. Imeli smo dva odmora; ob 8. uri in ob 10.30. Med odmori sem se pogovarjal s svojimi tovariši, ki so prav tako kot jaz delali med počitnicami. Da bi mi čas hitreje minil, sem si delovni čas razdelil na tri obdobja: od 5.50 do 8. ure, od 8.10 do 10.30 in od 10.50 do 13.30. Rad sem imel svoje sodelavce in tudi oni mene. Delal sem in se hkrati učil: učil sem se o steklu in steklenih izdelkih. Naučil sem se marsikaj. Prišel je zadnji delovni dan - dan slovesa od Steklarske šole in mojih tovarišev. Bilo mi je hudo. Zadnji dan mi je minil hitro. Poslovil sem se... In tako sem končal počitniško delo. S tem spisom bi se rad zahvalil vsem, ki so delali z menoj; njim, s katerimi se preživel prelepe trenutke in dneve! ZORAN LUKIČ Prosrorski in drugi problemi tozda Delavska restavracija Bodimo bolj disciplinirani! Prostorska stiska v tozdu Delavska restavracija je postala kritična in nam onemogoča normalno delo v kuhinji, bifeju in v jedilnicah. Po povečanem številu delavcev - v Rogaški se približujemo številki 1500 - ter ob 200 sedežih v jedilnicah je postalo razdeljevanje hrane ozko grlo. Težave premagujemo le z velikimi napori in s precejšnjo mero razumnosti vseh delavcev steklarne. In vendar prihaja ob še tako potrpežljivem obnašanju sodelavcev tudi do neljubih situacij, ko popustijo živci celo do take mere, da se delavec odpove toplemu obroku in še hladni malici, saj razmere v bifeju niso nič boljše. V tozd Dekor Kozje je situacija nekoliko boljša je v jedilnih prostorih tozda Dekor v Kozjem, odprto pa ostaja vprašanje o kuhinji, ki je bila zgrajena za potrebe na začetku 50 zaposlenih v dveh izmenah, medtem ko sedaj*v njej pripravljajo obroke že za štirikrat več delavcev. Ni namen tega prispevka tarnati ali kaj podobnega, temveč ponovno opozoriti na nerešena vprašanja, ki smo jih ob hitrem razvoju neposredne proizvodnje, njene modernizacije, povečanja zmogljivosti ter ob naraščanju števila delavcev zanemarili. Zanemarili smo predvsem delavčevo počutje med zasluženim polurnim oddihom po napornem delu, v katerem naj nadomesti izgubljeno energijo v normalnih razmerah. S temi problemi smo se soočili že v spomladanskih mesecih letos, ko smo na delavskem svetu na osnovi predlogov tozda Delavske restavracije sprejeli sklepe o razporedu in času za malico po izmenah in oddelkih, da bi čimbolj normalizirali razmere ... Uresničitev sklepov je dalo pričakovane učinke. Pa vendar sedaj ugotavljamo, da smo na nekatere izmed tistih sklepov pozabili oziroma se obnašamo nekoliko po svoje, kar spet povzroča težave. Mislim predvsem na prihajanje delavcev v jedilnico takrat, ko to ni določeno za posamezne oddelke. S tem prihaja do razmer, da je v jedilnicah namesto predvidenih 150 tudi po 300 in več delavcev. Zato je popolnoma razumljivo, da prihaja zaradi nediscipliniranih delavcev do nezadovoljstva. To se dogaja v dopoldanskih izmenah, še bolj pa prihaja do izraza v popoldanskih izmenah, saj uporabljamo samo eno jedilnico, ker je druga namenjena sestankom in drugim aktivnostim v tovarni. Bo letos dovolj energije za nemoten tek teh elektromotorjev v kompresorski postajil foto Z. Novak i In sedaj smo se znašli v situaciji, ko je tako naprej nemogoče. Morali se bomo dogovoriti, da bomo v popoldanski izmeni uporabljali obe jedilnici za prehrano delavcev, ostale aktivnosti (sestanke, godbene vaje ipd.) pa prilagajali temu. Zavedam se, da bo to težko, pa vendar sedaj nimamo drugega izhoda; lahko bi rekli, da ni druge možnosti. Sestanki bodo morali biti takoj po delovnem času, ali pa v večernih urah, to pa pomeni: do 17. ure ali pa od 18.30 naprej. Čas med 17. in 18,30 uro pa naj bi bil namenjen pripravi in razdeljevanju malice ter pospravljanju jedilnice. Pa še nekaj besed o sedanjem času za malice, sprejetem na delavskem svetu! Predvsem zaradi sprememb, do katerih je prišlo z zagonom nove proizvodnje ... ^ Topli obrok med delom doseže svoj osnovni namen v dopoldanskem času, ko delavec po nočnem počitku prihaja na delo v večini primerov lačen. Drugače je seveda v popoldanski in nočni izmeni, ko je delavec že zaužil obroke hrane. Iz tega stališča izhaja sklep delavskega sveta, da se zagotavlja topli obrok delavcem v vseh treh izmenah, razen v sobotah, nedeljah in ob praznikih, ko ima popoldanska in nočna izmena hladno malico. Delavci, ki delajo v tem času. imajo pravico dobiti ustrezno količino hrane po opravljenem delu konec vsakega meseca, to je povprečno 6 obrokov za ves mesec. Spisek pripravi' odgovorna oseba - iz-menovodja ali poslovodja - ter ga skupaj z bloki odda v Delavski restavraciji. Naj ob tem opozorim na to, da ob sobotah in nedeljah v osnovni pripravljamo hrano za delavce, ki delajo pri elektropeči, za vzdrževalce, kurjače, .plinskih naprav, za vratarje, kotlarje -to je povprečno za 35 ljudi, za ostale delavce, ki po potrebi delajo te dneve, mora odgovorni vodja pravočasno sporočiti število delavcev Delavski restavraciji, da zagotovi zadostno število obrokov. V nasprotnem primeru pa je malico težko zagotoviti. Od 1. oktobra 1985 veljajo za vezane dinarske hranilne vloge nove letne obrestne mere: 61% za vloge, vezane nad 3 mesece _________________ 63% za vloge, vezane nad 12 mesecev_________________ 64% za vloge, vezane nad 24 mesecev____________________ Obrestna mera za hranilne vloge na vpogled (nevezane) ostaja nespremenjena in znaša 7.5 odstotka. Po navodilih Združenja bank Jugoslavije morajo banke od februarja 1985 obračunavati obresti pri trimesečni vezavi po zmanjšani (diskontni) meri, ki je običajna za predčasen obračun m izplačilo letnih obresti Pri letni obrestni meri 61 odstotkov je zmanjšana obrestna mera 50,57 odstotka. Po treh mesecih dobi občan za svojo vezano vlogo približno 12,644 odstotka obresti. Najmanjši znesek vezave nad 3 mesece po veljavnem medbančnem sporazumu je 20.000 dinarjev. Obrestne mere za devizne hranilne vloge so nespremenjene:_____________________________~ ____ 7,5% za vloge na vpogled_______________________________ 9% za vloge, vezane nad 12 mesecev_____________________ 11% za vloge, vezane nad 24 mesecev____________________ 12,5% za vloge, vezane nad 36 mesecev__________________ Obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah jugoslovanskih državljanov, ki ne delajo in ne živijo v tujini, se po določilih Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino (Ur. I. SFRJ št. 70/83) izplačujejo v dinarjih. /0 ljubljanska banka Kadrovske zanimivosti V septembru 1923 delavcev Naj končam ta prispevek z željo, naj bi bili vsi skupaj kar najbolj disciplinirani v zvezi s časom, odmerjenim za prehrano med delom; prihajajmo v jedilnico zares takrat, ko je določen posameznemu oddelku. Tako ne bomo ovirali drugih, sebi pa omogočili normalnejšo malico. Vzdržimo do takrat, ko bomo delavci Steklarne dobili nove, ustreznejše prostore za našo prehrano! To bo zagotovo pomenilo novi list v družbenem standardu nas vseh. Upam, da bo to leto 1986. Ali bo? VALTER JORDAN Predstavljamo vam novega vodijo tozda Dodelava Jože Goručan Na seji delavskega sveta tozda Dodelava, 12. septembra, so delegati sprejeli sklep, da se za vodjo tozda imenuje Jožeta Goručana. Delavski svet gaje na predlog razpisne komisije izbral med šestimi prijavljenimi kandidati. Na ta dela in naloge pa je bil premeščen s 1. oktobrom letos. Jožeta verjetno vsi poznate, pa smo vseeno sklenili, da ga predstavimo... Rojenje bil leta 1949 v Rogatcu, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli seje vpisal v Steklarsko šolo in jo dokončal leta 1968 kot kvalificirani steklobrusilec. Po šestih letih dela v brusilnici, kjer je napredoval do mojstra-izmenovodje, je bil premeščen na dela in naloge sprotni kontrolor. Ko smo leta 1978 izvedli reorganizacijo in ustanovili nove tozde, je bil imenovan za vršilca dolžnosti vodje tozda Dodelava in to delo je opravljal osem mesecev. Ko so v Dodelavi izbrali vodjo tozda, pa je bil Jože premeščen na dela in naloge vodje kontrole kvalitete, kar je opravljal vse do imenovanja za vodjo tozda. Kljub temu, da je vseskozi opravljal zahtevno delo, pa je Jože našel čas in voljo ter se leta 1978 vpisal na ekonomsko fakulteto in jo dokončal 1982 leta kot ekonomist. Jože pa ni samo dober delavec, ampak je tudi zelo delaven samoupravljalec in družbenopolitični delavec. Do sedaj je opravljal vrsto dolžnosti kot delegat v samoupravnih organih - bodisi v družbenopolitičnih organizacijah v Steklarni in zunaj nje. Jožetu Goručanu želimo na novem, še odgovornejšem delovnem mestu, veliko uspeha! V septembru je bilo v Steklarni »Boris Kidrič« zaposlenih 1923 delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 539, v tozdu Dodelava 184, v tozdu Kristal 485, v tozdu Dekor 202, v tozdu Servisne dejavnosti 87, v tozdu Delavska restavracija 25, v tozdu Naše staklo 12, v tozdu Dalmacijakristal 103, v tozdu Tehnokristal 74 in v delovni skupnosti skupnih služb 212. V septembru je prišlo med nas 46 novih delavcev, zapustilo pa nas je 8 sodelavcev. Prišli V septembru so prišli med nas - v tozd Osnovna izdelava za odnašalce: Stjepan Bubnjar, Zlatko Cesarec, Marjan Kolarec, Martin Korez. Stanka Majcenič in Rajko Miklenič; za izlagal-ca stekla Silvester Šplajt, za pomočnika strojnika Darko Krog in Darko Ro-pin, za vezalko stekla Majda Ivanoš in za pripravnika IV ßtjepan Arjanič; za elektrikarja I Anton Colnarič (iz tozda Servisne dejavnosti); v tozd Kristal za steklobrusilca I Silvester Kovačič in Milica Tutnjevič (iz (ozda Dekor); za pomočnika I Alojz Klaužar in Milan Tutnjevič (iz tozda Dekor); za pripravnike IV: Marta Blazina, Milica Boršič, Anica Brezak, Milica Boršič, Božica Bračun, Marija First, Marija First, Mija Furjan, Mirjana Karničar, Vesna Kralj, Nežika Krumpak. Jasna Kunštek, Brigita Mikša, Milica Mikša, Jadranka Pajk, Brigita Petek, Djudja Ptičar, Ana Šeligo, Branka Tramšek, Verica Zorko, Verica Žlabravec, Nevenka Žnidar in Danica Žnidarec; v tozd Dekor za pripravnike IV: Marija Bah, Ksenija Gorjup, Ana Krofel in Zinka Zmanjšek; v tozd Servisne dejavnosti za dežurnega ključavničarja I Vinko Kunštek, za obratnega elektrikarja Anton Colnerič, za pripravnika IV Gordan Cerovski in Anton Cverlin ter za pripravnika V Ludvik Strašek; v za delovno skupnost skupnih služb za prevzemna kontrolorja I Silva Koželj (iz tozda Dekor) in Adrijana Samec (iz tozda Dodelava), za pripravnika V Renata Dolšak in Zlatka Podhraški ter za skladiščni delavki Brigita Kerneža (iz tozda Dodelava) in Marija Lipnjak. Vsem novim sodelavcem želimo obilo delovnih uspehov in da bi se dobro počutili v našem steklarskem kolektivu! Odšli V septembru so se poslovili od našega kolektiva: iz tozda Osnovna izdelava izdelovalec kartonske embalaže Vlado Cesaric zaradi izključitve in skupinovodja v grobi brusilnici Josip Boršič zaradi starostne upokojitve; iz tozda Kristal steklobrusilec I Milan Repinc zaradi odpovedi. Rodili so se V septembru so se rodili našim sodelavcem: Boštjan Berk - Jankov sin, Sonja Kitak - Dragičin sin in Jernej Zakošek - Slavičin sin. Staršem čestitamo za veseli dogodek, novorojenčkom pa želimo mnogo lepega v življenju! Upokojil se je... Josip Štih Ni dolgo od tega, ko seje redno upokojil naš sodelavec - mojster brigadir Jože Štih iz tozda Osnovna izdelava. Tovariš Jože se je rodil leta 1937 v mali vasici Zalug. Ze kot štirinajst-let-ni otrok je leta 1950 poiskal delo v steklarni »Boris Kidrič« Rogaška Sla- Poročili sta se V septembru sta se pdoročili naši sodelavki Vera Pelko - poročena Škr-nički in Marijana Špoljar - poročena Sajko. Obema mladoporočenkama želimo vse najlepše na novi življenjski poti! ZDENKA GORENC tine in se redno zaposlil. Začel je kot stiskalec pri peči, vendar pa je bila želja po boljšem zaslužku gonilna sila za napredovanje. Zato se je trudil pri delu in učil ter že po enem letu postal krogličar. To delo pa ni opravljal dolgo, ker je hitro napredoval v izredno dobrega pomočnika. Steklarski pomočnik je bil nekaj let, nakar je postal mojster. Na tem delovnem mestu ostal vse do redne upokojitve. Jožeta poznamo vsi po veseli naravi in vedno nasmejanem obrazu. Rad je pomagal svojim sodelavcem, zato jih je v svoji brigadi tudi veliko izučil gia-žarskega poklica in jih usposobil za nadaljnje napredovanje. Rad je sodeloval v organih upravljanja ter imel tudi nekaj pomembnih funkcij; bil je tudi predsednik delavske kontrole v tozdu Osnovna izdelava. Zelo delaven je bil Jože tudi doma, zato je dokaj hitro ustvaril lep dom zase in za družino, v kateri sedaj uživa sadove svojega trdega dela. Ko sva se pogovarjala o upokojitvi, je Jože dejal, daje zelo vesel, ker da je končno le dočakal težko pričakovano upokojitev. Bolezen, ki gaje prizadela, mu ne bi dovolila več opravljati izredno težkega steklarskega poklica. Vsi sodelavci, posebej njegovi najožji, in brigada Jožeta Mališ želimo Jožetu Štihu še veliko zdravih in srečnih let in da bi še dolgo užival v zasluženem pokoju ter nas večkrat obiskal! F. ŽUPANIČ Kje iskati vzrok za tak prelom? Umetnost kot izraz človekovih čustev, pa tudi razuma, je odsev človekovega občutja v svetu in pogleda nazaj. Čas, o katerem teče beseda (dvajseto poglavje), pa je bil že na zažetku presenetljivo revolucionaren v napredku znanstvenih odkritij, ki so zapovrstjo Še vedno pišemo... Kaj je umetnost? Razglejmo se tokrat po umetnosti našega časa! Moderna umetnost - je umetnost našega stoletja. Likovna umetnost našega stoletja se je ločila od predmeta; odpovedala seje predstavljanju teles v prostoru in postavila v ospredje plo- skev. Taje postala že na začetku stoletja njen najvišji zakon. Umetniki so se hoteli izražati z barvnimi ploskvami, žarečimi med ostro začrtanimi obrisi. To pomeni tudi korak nazaj - prehod iz tridimenzionalnega (globinskega) upodabljanja v dvodimenzionalnost. spreminjala temeljne zakonitosti, spoznanja in prepričanja napredne človeške družbe. Pretresi, ki jih je ob tem doživljal posameznik,'so se zrcalili v delih njegovega duha. Zato imamo ob gledanju in doživljanju podob (slik) te moderne dobe mučen občutek. V njih ni sledov srednjeveškega bogastva in mogočnosti, miti prefinjenosti in drobnarij 19. stoletja. Na teh slikah leže »predmeti« nametana! na nestvarni podlagi. Obenem, ko govorimo o vplivih novih spoznanj in zakonitosti na človeka in njegova čustva, pa se pri njem srečujemo z bolečim odporom do teh usodnih sprememb. Umetnik jih podzavestno, nagonsko in hote zavrača in ustvarja svoj dvet drugačnih predstav - svet fantazije in zgroženosti. Zanimivo, mnogi mlajši avtorji pa se že odločajo delati spet »lepe« slike; prehajajo v novo romantiko. S tem bežnim orisom sodobne likovne umetnosti sem hotel bralcu olajšati razumevanje modernih likovnih del. Takšna dela namreč pogosto delujejo na opazovalca nesimpatično; govorijo mu v tuji, rezki govorici; puščajo ga z občutkom ogoljufanosti. Mogoče pa je ravno to njihov cilj?! Sicer pa kritična misel umetnostnih zgodovinarjev ne postavlja sodobne nepredmetne, nefi-guralne (abstrktne) umetnosti na vzvišeno mesto! Herbert Read: »oblika, ki je preveč preprosta, ne more imeti pomena umetnine, recimo - tri ali štiri valovite črte v praznem prostoru ne morejo pomeniti nič posebno izrazitega; so le znamenja in signali...«, kot nekaj s Poezija... Anica še piše pesmi! Anica Požega nam je poslala v objavo dve pesmi, kar pomeni, da še piše. ..! Kaj pa drugi ustvarjalci poezije? Kje ste? trobento zaigranih tonov - to ni skladba, lahko pa ima čisto določen pomen, npr. v vojski - preplah... Ali zastava kot signal in simbol sama po sebi vzbuja zelo močna čustva; ponazarja določene zakonitosti in vrednote. Slovenski mislec Branko Rudolf: »Če kdo išče preveč globoke in zamotane vsebine v teh črtah in oblikah, kar naj jih. Če pa kdo trdi, da bo v prihodnje - nekoč pa toliko in toliko letih -nekaj teh barvnih lis nadomeščalo... Rembrandtovo »Nočno stražo«, Mane-tovo »Olimpijo« itd., potem se mu prav lahko nasmejemo. Ne, ne, nihče na svetu ni posamezne črte znal tako lepo povleči kot slavni Kitajci, nihče ni tako cenil umetnosti lepega risanja. Vendarle tudi stari Kitjci niso trdili, da bi umetnost pisanja, lepo razporejanje slikovitih črt ali dve, tri poteze s čopi-_ čem lahko nadomestilo vso ostalo umetnost.. . Nekaj te umetnosti je vplivalo na vzorce oblek, vaz, preprog itd.« Pa smo pri vazah! Ker smo se tukaj le našli; ker smo izdelovalci, oblikovalci in okraševlaci (tudi) vaz, se za hip ustavimo pri njih. Brušenje kristala je prav blizu ploskovnega pristopa likovne umetnosti in je v bistvu ornamentira-nje, vrezovanje ornamentov (pospolo-šenih likovnih prvin), v gladko stekleno podlago. In kaj meni o ornamentih že prej omenjeni B. Rudolf v svoji knjigi »Umetnost in družba?« Kratko in jedrnato: »Vsak ornament predstavlja nujno tudi abstraktno umetnost«. Torej smemo zaključiti, daje naše brušenje v steklo umetnost in sicer - abstraktna. In o abstraktni umetnosti: »Vse, kar . v likovni umetnosti izraža čustvo, voljo, izpoved, gledanje na svet - pač tisto, kar hoče vsaka likovna umetnost izražati, pa pove to v sami igri barv in oblik, imenujemo abstraktno«. Nazadnje pa še odgovor na tisto prvo vprašanje: Kaj (sploh) je umetnost? Leksikon CZ - Likovna umetnost nam takole pojasni: »Umetnost, 1) obče ima za različne vrste človekovega oblikovanja in izražanja (glasba, književnost, gledališče, ples, likovno ustvarjanje), 2) v ožjem pomenu oznaka za likovno umetnost. Umetnost že od nekdaj (ornamentika, jemske slike idr.) nastaja iz človekove nuje po vsestranskem izražanju in posredovanju misli in čustev. V starih razvitih kulturah je bila umetnost najtesneje povezana z verovanjem in s kulturnimi obredi (svetišča, upodobitve bogov, mitoloških prizorov, npr. v Grčiji). Tudi v srednjem veku (...) v veliki meri v službi religije. . ., temu sledi vse večje sproščanje umetnosti izpod okrilja religije, tudi v estetskem oziru. Za obdobja, ki so sledila času velikih razcvetov umetnosti. .. so značilni fantazijsko in čustveno prekipevanje romantike, strmljenje po brezpogojnem doživljanju resničnosti (realizem) ter končno prelom z umetnostnim izročilom ter iskanje novih izraznih sredstev za nova spoznanja (impresionizem, surrealizem, sbstraktna umetnost itd.).« Tako, temo smo dodobra izčrpali. V načrtu imam le še nekaj vrstic o tem, kako lahko hodimo po poti umetnosti ali pa jo izgubimo - kot umetniki, steklarji. To pa naslednjič! FRANC ČERNELIČ Alpinist Na krilih opojne tišine zarja ljubi višavo, ko svetla prihaja iz daljine in poje ji slavo. Ta pesem je sonce ob zvokih harfe jezer, ob srečnem objemu na stene za sanje in miren večer. Ti ljubiš to gorsko svobodo, prepuščaš se njenim objemom; za srečo izbral si usodo, ki trga telo za telesom. Nočni morilci Mesec mali voz in veliki voz in moje čigumi telo je videlo - ko je star naveličan pijan pijanec koščeno sestradano staro mačko - ubijal. Za razvedrilo Nagradna križanka št. 131 STEKLAR MESTO J E D A SlOi/. ► hfsto (PUbpJK 2tv/GA . sAtbAA) Si POLITIK SPIL JAK ČEŠKA PP/TP-2) uti/C A ti ATO/J TPbti/AtA PR/ •SAKU steklar PUATjCF- VA7JJE POSTA AM/tiO- ti/SL /ti PSF3T- VAIFC S/R/2F P. me (LJoatio- AAltiO) Tl. /Tie (/6'T/A c) JEI ostreš- ja Pp/Pono-cek z A Oüoel/mc Ofius. kama/oj tijtio/bo-č/ PEŠEC /47/2/) čFISpJJAVA SiO/Oie- tiO STčJ/lo bč.LA/EC 04 son- OAH S V S/2 K O PlETE- ti/tiA Ropar. ptica /pralec MAtiDO šrčaja SPUSM/J- JE LESA /P 7 til Iti /Sozbti/ SAbepi \ Edo TftfičVC 6 TA o o ItbOVSK/ XÜAIJ P/SMOROSA LJJbSKA PR/tr- b/lu/cA EP11EP- SUA, &OZJAST Pl EM E— ti/TA tiOV/tiA POOAti RAKE/ M 6 olj c Ati Joti KOROŠKA EfifiAV/l/Š-ČE ✓ čeiF/j/ • 1EPO /EbEtiJp bElsTfißl. le k A Toti/) SOZbNA rasti/ti/ SOVJTET* Š4///&T 61AI//T0 Tič S 7 AtOWčS*€ J) čl ATT/) STEKLAR Soi/jčt- /eso/js*/) lAbJ.c, iti ERI-SMO M- IME AfiSČA/ 2>eb/e Ut/7čl J ET/ue pčv«a< c KOV/j C'c tiMER/ŠtiA PVERtiA Mraza M/vrže- A/čC esrer/xe ŽALOST, JERA RA A K O ?ouc PPosTcr v CERK// PRAH J POLMER. ti EM/iti/ ELEMEtir Cio • Rl/TEti/J RAil'CAJ/ ČRK/ RT / SPAtiN/ E/E Pio po A po v o MESO doo ti/j trie StiO Mesto t 61 AT N O TlßST O T/ßXbAAUe &Ab/lO~ AT/ Jß Med reševalce nagradne križanke št. 131 bomo z žrebom razdelili za 750 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 300 dinarjev, drugo nagrado 250 dinarjev in tretjo nagrado 200 dinarjev. Prosimo vse reševalce, n^j vsakdo odda le po eno rešitev! Pravilne rešitve nagradne križanke lahko pošljete na naslov našega uredništva: »Steklar«, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa'jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v Steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na ovojnico z rešitvijo križanke: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ST. 131! Rešitve je treba oddati najpozneje do 15. novembra letos! Žreb je razdelil nagrade za reševalce nagradne križanke št. 130. Prvo nagrado 300 dinarjev prejme Samo Siter, drugo nagrado 250 dinarjev prejme Vera Kodelič, tretjo nagrado pa prejme Cecilija Kidrič. Vsem nagrajencem čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 130 - vodoravno: kristal, kamera, velter, katolik, avion, moralist, deca, Macelj, Al, era, merilo, Enn, RZ, Nixon, skoki, Goričar, Olaj, okov, CA, Ekk, maraton, šarada, Akita, Cesarec, ralo, dreta, ole, Avar, obroč, NOV. UREDNIŠTVO Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek, Franc Vehovar in Franc Županič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart. Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj. Uredništvo »Steklarja«; Steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611. Glasilo izdajata Steklarna Boris Kidrič in Steklarska šola v nakladi 2000 izvodov. Tisk ČGP Delo, Ljubljana. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača!