^Posamezna Številka »tane 75 par« Naročnina listu: Ccto leto 60 din., pol lete JO din., četrt leta 16 din. hren Jugoslavije: Celo leto 120 din. Inserat! alf oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem hueriranju primeren popust Upravništvo Sprejema naročnino, inseraie in reklemodf«. Telefon inierurban it 113. Poštnina plačana v gotovini. STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška ceste št 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon inierurban št 111 148. »lev. Maribor, vič, ki je prestavil bančno centralo v Beograd, se je .banka popolnoma posvetila politiki in je žrtvovala ter izmetala najvišje svote v strankarske namene. Tako je plavala ta banka dokaj čaša v čisto političnih špekulacijah, dokler ni letošnje poletje zlom filijalke Jadranske banke v Trstu prizadjal smrtni udarec tudi njeni beograjski centrali in tudi kredit njene dunajske podružnice je bil skozi teden dni na vagi. Baš radi labilnosti kredita Jadranske banke se pripravlja tudi v Mariboru,,nekaka pregrupacija kapitala. Mariborska podružnica Jadranske banke, torej bivša fi-Ijjnlka Štajerske eskomptne banke, bo prešla v kar najkrajšem času ra dunajski «Bankverein«. Ravno dunajski «Bankverein« bo prvi inozemski — nemški denarni zavod, ki bo dobil v SHS državi koncesijo. Ker so pa tudi svojčas od Jadranske banke nacionalizirana podjetja prešla že zopet v prvotne roke (nem Ikih kapitalistov), je ravno koncesija za naselitev dunajskega «Bankvereina« v Mariboru prvi korak jugo-slovnske države za naselitev nemškega kapitala. Koncesija za preselitev nemškega kapitala iz Avstrije v Jugoslavijo in to osobito v obmejne kraje je popolnoma nekaj neverjetnega in to že iz tega vzroka, ker boleha Jugoslovanska industrija v svetovno trgovskih krogih na kroničnem pomanjkanju denarja. Kaj piše avstrijsko časopisje o nemški tiskarni v Mariboru? Zadeva s, preselitvijo nemškega kapitala v Jugoslavijo se je pripravljala prikrito in pod odejo, a vendar je sedaj že vse očito in zrelo za javnost. Kakor hitro je postalo znano, da hočejo ustanoviti Nemci v Mariboru svojo lastno tiskamo in izdajati svoj list, je izbruhnil vihar. Ne oziraje se na nacijonalne ineterese, igra v zadevi nemške tiskarne glavno vlogo strah pred konkurenco. Nato prinaša avstrijsko časopisje natančen opis vseh mariborskih tiskam, čegava last da so in katere interese da zastopajo. Ker je torej sedaj po več nego petih letih od prevrata sem večina trgovine in skoro cela industrija v Mariboru v rokah Nemcev, si pač lahko vsakdo predstavlja, kako izgubo pri ustanovitvi nemške tiskarne v Mariboru bi trpela na primer Mariborska tiskarna. Iz strahu pred nemško konkurenco sta se vršili minuli teden v Mariboru dve zborovanji vseh slovenskih političnih strank. Na teh zborovanjih se je skupno, združeno protestiralo proti dodelitvi nemške tiskarne v Mariboru. Ti dve zborovanji sta bili tudi indirektno naperjeni proti naselitvi dunajskega «Bankvereina«, ker Slovenci čisto upravičeno sumijo, da bo ravno to nemško denarno podjetje zalagalo z denarjem nemško tiskarno in nemški tisk v Mariboru. Ali pa bodo ti protesti Slovencem tudi res kaj pomagali, pa je čisto drugo vprašanje, ker kakor znano: Ljubljana misli, Beograd pa vodi. V ilustracijo mentalitete srbijanskih vladnih krogov kar se tiče preselitve nemškega kapitala v Jugoslavijo, naj služi članek izpod peresa uradnika v beograjskem tiskovnem uradu dr. Lenarda, katerega je enkrat poleti objavil v «Jutranjih Novostih« V tem članku opozarja dr. Lenard na razmere ob severni meji in pov-darja dejstvo, da je obdana Jugoslavija krog in krog •od sovražnikov in med temi so najbolj nevarni Italijani. Or. Lenard je prepričan ,da bo prišlo v kar najkrajšem času do oboroženega spopada med Jugoslavijo in Ita- s lijo in ravno za ta slučaj si mora Jugoslavija zasigurati hrbet. Ravno radi sigurnosti glede hrbta je dr. Lenard za prijateljsko razmerje do Avstrije in pravi, da pelje pot do avstrijskih Nemcev skozi srca Nemcev, ki morajo živeti v Jugoslaviji. Dr. Lenard navdušuje vse Jugoslovane, ravnati ter postopati z Nemci v Jugoslaviji kot s slovanskimi elementi, enakovrednimi sodržavljani. Vočigled takemu pisanju «Jutranjih Novosti« Se mora človek nehote vprašati: Kaj je pač vzrok, da se zganejo Slovenci pri vsakem nemškem gibu in sklicujejo proti nemškemu nacij onaljiemu gibanju protestna zborovanja? Poznavalec razmer ob severni meji zna za vzrok in to je: strah izgube lavorik Pyrrbove zmage. In ravno radi tega so se začeli Slovenci ob meji zopet združevati in žrtvujejo v gospodarskem oziru milijonske svo te, ki bi, dasi nemške, dvignile državne. Nemškoavstrijsko časopisje je uverjeno, da bo prišlo glede preselitve nemškega kapitala v Jugoslaviji do j popolnega medsebojnega sporazuma, ki bo v dobrobit obeh sosedov. Tako torej razkriva avstrijsko časopisje čisto od-; krito pododejno igro beograjske vlade glede . preselitve nemškega kapitala v Jugoslavijo. Ta odkrita pisava avstrijskega časopisja ni bila po godu beograjskim vladarjem in so tudi za tako dolgo, dokler se ne bo izvršila ta preselitev, prepovedali avstrijsko časopisje iz strahu pred kritiko jugoslovanske javnosti. tffe Mltf • I V * Politični polozai. Fiktivni proračun. Finančni minister dr. Stojadino vič je sestavil proračun in finančni zakon, katerega je glasovalna mašina lepo sprejela. Ta proračun je lepo sestavljen in zopet se čisto vjemajo izdatki in dohodki. Niti veliko britanska država nima takega proračuna. Tem manj ga moramo imeti mi, ki kakor minister sam priznava, že pet let nimamo nobenilr obračunov o drž. gospodarstvu. Kako se morejo potem sploh doseči v proračunu kakšne realne številke. Kaj takega ni mogoče niti po čudežu. Minister nhf ne more ovreči očitka, da so njegove postavke umišljene, ker nima na razpolago dat o faktično dospelih dohodkih Jn faktično storjenih izdatkih, saj nima obračuna. Naše državno gospodarstvo je čisto enostavno: Ako se vidi, da v blagajni ni denarja, se gre v Narodno banko na posodo ali pa sc zvišajo neposredni davki. Vrhu tega pa ves proračun ni rtič drugega, kakor izkaz o odiranju prečanov na korist Srbije. Tako na primer je Srbija po izkazu za leto 1921-22 k 10 in pol mnijard državnih izdatkov prispevala s 22 cdstot. davkov, ostale dežele s 78 o-dstot, ostane pa v Srbiji od tega 80 odstotkov. Kar se neposrednih davkov tiče, je finančni minister dohodke iz Slovenije od prej določenih 42,622,250 D zvišal na 70,000.000 D. To bo zopet stiskal davčni vijak! Tudi deflacijo razume minister jako originelno. Pri nas vlada pomanjkanje denarja, v Srbiji pa je država izpečala nad 900 milijonov novih not! Pri vsem «brezdeficitnem« gospodarstvu pa mora vlada hoditi po posojila v Francijo, kjer pa ji ne dajo gotovega denarja, ampak stare puške. Teh pušk seveda ne bo nosila armada, ampak so jih poklivane oblasti baje že naprej prodale, ako so beograjske govorice resnične; na vsak način pa so zaslužili izvestni «krugovi.« dobre provizije. To se pri nas imenuje državno gospodarstvo. Radič se vrača? Nekateri dunajski časniki so prinesli vest, da se Radič vrača iz Londona, celo da je že prispel na Dunaj. Ta vest sicer še ni uradno potrjena, vendar pa je dosti vplivala na radikalste vlado. Pašiču je postalo še bolj h ledno in zato si je oskrbel ne nov toplejši kožuh, marveč pojačeno stražo na mejah naše države, da bi se Radič na kakšnem skritem kraju ne vtihotapi! v našo dr-žavo.Če bi pa prišel, naj se ga takoj prime. O tem in sličnem se je baje razpravljalo na sejah ministrskega sveta zadnje' dni, zlasti 26. decembra. Pašiču torej ni vse eno, ali se Radič vrne ali ne. Nekateri radikalski listi, osobito »Samouprava«, priporočajo, naj se Radiča kratkomalo postavi pred beogradske sodnike. Česar ne bodo dosegli sodniki, pa bodo pripomogli beogradski žandarji. Kakor se vidi iz teh poročil, se radikalna vlada boji. da bi Radičeva stranka aktivno posegla v opozicionelno politiko. Potem bi bili dnevi radikalste vlade šteti. * italijansko nasiije. Tržaška občinska uprava je izdala nov pravilnik za odmero občinskega davka na javne napise. Od vseh napisov v tujem jeziku se mora v bodoče plačati štirikrat več, kaker od italijanskih napisov. ■ Med tujimi jeziki je seveda v prvi vrsti mišljen slovenski, autohtoni jezik. Slovenskim obrtnikem hočejo na ta način vsiliti, da vsaj na zunaj pokažejo, da so Italijani. Albanske volitve. Na Stefanovo in še naslednji dan so se vršile v Albaniji volitve v parlament, za večino ka- terega se borijo tri stranke in sicer: liberalci pod vodstvom bivšega zunanjega ministra Panolija, ljudska stranka pod vodstvom predsednika države Ahmed Zoglu bega, in pa stranko Akif paše, ki vodi svojo propagando iz Dunaja, kamor je pobegnil po izgonu iz države. Prvi dve stranki ste republikanski, vendar pa si ostro nasprotujeta v nazi-ranju glede oblike, kako naj se voli državni svet in kje naj bo sedež bodeče vlade. Liberalci stoje na stališču, da naj se voli državni svet po splošni volilni pravici, stranka sedanjega predsednika vlade pa zahteva, da naj voli drž. svet suvereni parlament. Ljudska stranka je dalje za Skadar in Valono kot sedež vlade, liberalci pa za Tirano. Stranka Akif paše je monarhistična in se zavzema za povratek princa Wieda na albanski prestol. Nova poljska vlada. Na seji sejma (parlamenta) se je izjava nove poljske vlade Grabskega sprejela s 193 proti 76 glasovom. Za izjavo so glasovali: stranka Witosa in desnica, dočim se je levica v blagohotni nevtraliteti ab-sentirala od glascvanja. Levica je imela z narodnostnimi manjšinami večino, vendar je ni hotela izrabiti proti Qrab-skemu. Na vsak način bo vlada Grabskega ostala do sredi januarja na krmilu, t. j. do trenutka, ko se bo odločilo o pooblastilnem zakonu, ki ga je danes vlada predložila. Ta zakon bo dal vladi posebna pooblastila v finančnem oziru. Anglija in Afganistan. Angleški diplcmatični zastopnik v Kabulu je izročil afganistanski vladi radi umora več angleških državljanov ultimat, ki vsebuje zahteve, katerih sprejem bo pomenil, da se Afganistan podredi angleškemu gospodstvu. Ultimat zahteva med drugim tudi takojšnje prekinjenje vseh diplomatskih odnosa jev Afganistana s sovjetsko Rusijo. V moskovskih vladnih krogih je izzval nastop Anglije največje razburjenje, čičerin je izjavil zastopnikom inozem skega časopisja, da so posledice ultimata nepregledne. — Ultimat je delo sedanje angleške vlade, ko se pa en krat sestavi nova, je pa gotovo, da bo spor mirno poravnan. Priznanje Rusije. Zadnji čas je v mnogih državah kar naenkrat priznanje Rusije na dnevnem redu. V Angliji se že dolgo bije boj med konservativci in delavsko stranko, ki hoče v polnem obsegu priznati sovjetsko vlado, dočim imajo konservativci par zagrizenih nasprotnikov današnje Rusije. Ker bo sedaj delavska stranka gotovo ali na vladi, ali pa v odlični moči, je angleško priznanje sovjetske Rusije gotova stvar. — Francozi ne bodo mogli in hoteli zaostati za Anglijo in zahteva po priznanju sovjetov postaja vedno močnejša. V Ameriki se je močna struja zavzela za priznanje Rusije, nasprotniki so pa posegli po vseh sredstvih, da to preprečijo. Izmislili in «razkrili« so dokumente o ruski prevratni propagandi v Ameriki. Republikanski senator ji Amerike, ki so hoteli predsednika Coolidgeja napotiti, naj gre Rusiji nasproti, so ra javni seji obtoževali državnega tajnika Hughesa, da je materijal komunistične propagande v Ameriki ponarejen in da je Coolidge na podlagi teh falzifikatov odklonil čičerinovo ponudbo. Stvar bo imela dalekosežne posledice in bo utegnila povzročiti odstop Hughesa. Sovjetski zunanji komisar čičerin je v Moskvi izjavil nekemu zastopniku angles -ko-amerikanske brzojavne agenture, da so vse od ju stičnega ministra Amerike objavljene listine v Ameriki potvorjene. Vodilne osebnosti tretje internacijonale, posebno Sinovjev, so izjavile, da takih navodil niso poslale svojim zaupnikom v Ameriko. Po vesteh iz Wa~ shingtona ho ameriški senat za zunanje zadeve pod pred sedstvom senatorja Lodgeja najbrže takoj po praznikih natančno preiskal rusko vprašanje. O tem se je razpravljalo v senatu že na predvčerajšnji seji in je senator Borah stavil predlog, naj se predsednika pozove, da prizna sovjetsko vlado. Dnevne novice. Uradniški predujem. Beograjski dnevnik «Politika* od četrtka priobčuje daljša izjavo finančnega ministra o dodelitvi izplačila uradniškega predujema na račun povečanih plač iz novega uradniškega zakona. Finančni minister prizna, da je državno uradništvo nujno potreb no podpore. Po daljših razpravah je odločeno, da se ima na temelju uradniškega zakona izplačati uradnikom gotov predujem. Ta predujem se ima razdeliti na 138 tisoč državnih uradnikov in uslužbencev. V mestih I, razreda draginjskih doklad dobe višji uradniki 1500 dinarjev predujema, nižji 1200, v II. razredu višji 1350, nižji 1050 D, v III. razredu 1200, oz. 900 D. Praktikanti in ukazni GOO D in ostali službeniki 300 D. Ta predujem se izplača v treh enakih mesečnih obrokih in sicer dne 1. februarja in 1. marca. Minister je izjavil, da more te predujeme izplačati le v treh obrokih, ker nima kritja. Ministrske izjave se vrslijo ena za drugo. Par dni poprej je minister pamreč izjavil, da ima samo 33 milijonov dinarjev na razpolaga Potem je bilo par protestov od strani uradniških organizacij, sedaj je nova izjava ter obljublja, a lahko jih je še par pred Novim letom. Duhovniške vesti, župnijo Brežice ob Savi je do-. bil g. Spiritual na mariborski bogosiovnici Jurbar. —-Mamberški gospod kaplan Janez Ogulin je obolel na trebušnem legarju. K 40Ietnici neke jugoslovanske Specijalitete. Eden od mnogih, ki ga dobro poznajo, pa če se še toliko skriva, nam piše: Ako nas pogled v Marinealmanach 1916 ne vera, je neki Huber Oskar, tedaj žand. major v Pulju, nastopil dne 23. 11. 1883 službo. Ako smo dobro podučeni, se je ta Huber Oskar po 351etnem, Avstriji ned vse uda-nem službovanju kmalu po preobratu prelevil in služi naši domovini kot Drag. A; Dragič, bojevati komandant V. . žand. brigade. Če smo točno informirani, ne misli Huber-: Dragič navzlic svojim — x vojnimi leti — 47 leti službe na pokoj, nego služi dalje, upajoč postati ob prihodnji priliki brigadni general. Res psihclogična zagonetka je, da ■se žandarski preteklosti tega kameleona vsi izogibajo, katerim je vsak »bivši« trn v drugače toliko občutljivi peti! Moža je postavljala pred kakor tudi med vojno v izbiri zaupnikov previdna Avstrija dosledno na visoka, najbolj zaupna mesta. Ali mar zato, ker je veljal Oskar Huber — kar danes tako rad naglasa — za Šrbina? Poznano je, da bi bil v tem slučaju zapostavljen, kakor marsikateri drugi oficir, koji ni zatajeval svoje narodnosti. Spominjamo na slučaj podpolkovnika Žunkoviča, žrtev narodne idealnosti in možatega prepričanja. Ali Oskar Huber, podprt od svoje navdušene soproge, je pač znal! Ob preobratu mu je oslinjen palec hitro pokazal smer, ku (da) ve (ter) du (va). Kot kafra je izginil Oskar Huber v Macedonijo, kjer je organiziral žandarsko službo'tako »strokovnjaško«, da danes najbolj zvitim in res premetenim glavam ni mogoče napraviti reda. Ko se v Skoplju sam ni več dalje spoznal, ; je prišel — med tem že popravoslavljen volk-spokomik Drag. A. Dragič — Ljubljano organizirati, kjer desorgani-aita še danes, teptajoč v prah vse, kar se njegovi strahovladi ne ukloni Svojo državotvornost skuša dokazovati razun š svojim pravoslavjem in srbstvom še s tem, da satira orožnike, koji se mu od strani, katero smatra nezmotljivi »On« kot zaupno in absolutno verodostojno, o-/^tačujejo kot preveč »bivši.« Da preganja in se skuša z Reduciranjem« rešiti »bivših« oficirjev, katerih hrbtenica je ostala značajna in favna; takih, ki ne služijo petolizno, nego vestno, natančno in nestrankarsko vršijo od domovine jim poverjene naloge, one domovine, kojo so tudi popreje goreče ljubili, one, koji na ljubo jim ni treba bilo se popravoslaviti ali spreminjati ime svojih dedov v dokaz , svoje narodne zanesljivosti. Nenadomestljivost svoje osebe dokazuje Huber-Dragič s tem, da vneto lovi po njegovem mišljenju protidržavne »klerikalce« in druge »elemente«, ter da se naslanja na »porodične« vezi, koje poseduje po svoji soprogi (nje srbstvo je poglavje za sebe, katero je Dragiču v sedanjih časih že mnogo skrbi zadalo!) z visokimi radikalnimi krogi. — Ker se mu svojčas ni posrečilo organizirati v Južni Srbiji varnostno službo — kako hvaležen delokrog za oficirja, ki toliko drži na svoje strokov-njaštvo ■— skuša sedaj zloupotrebljajoč zapovedano štedljivost z opuščanjem žandarskih jedinic (kar potrebuje vsled tega manj orožnikov, jih seveda Črnogori itd. na razpolago da!j napraviti iz Slovenije Macedonijo. Ker je razdirati lažje kot zidah, se mu zna to posrečiti, če bo še dolgo v Ljubljani paševal. Prvi korak k temu, t. j. pravcato masakersko decimiranje svojega oficirskega zbora, je že izvršil; le zasluga Beograda je, če se ni njegovem še bolj obsežnem „predlogu v celoti ugodilo. Topogledno je pač značilno, da se ni izvršilo tako mesarsko klanje pri nobeni drugi brigadi; pač vsled zasluge dotičnih možatih komandantov, ki so samo toliko storili, kot je komanda žandarmerije zapovedala in kateri niso imeli potrebno, dokazovati svojo zanesljivost na tako žalosten način, kot je bilo Huber-Dragiču sojeno, — Vporabljamo 40- (pravzaprav 47r) letnico, katera bi drugače mogoče neopaženo potekla, priporočiti vojni upravi, poslati Huber-Dragiča v vele-zasluženi pokoj. Čudimo se samo, kako se je pri redukciji njega prezrlo! Zagotavljamo g. vojnega ministra, da je mož jako lahko nadomestljiv. Tako blizu meje ne želimo moža, kojega skrivnostna preteklost nam nikakor ne jamči, da ne postane, če predrejo slučajno Lahi v Ljubljano, najhujši itaiijanaš, da gnjavi in zatira na novo naš živelj v upu, da postane vsaj v Italiji to, kar mu bilo dano v Jugoslaviji — generale fcrigadiere. žalostno bi bik» za na-So toliko ostavljeno vojsko, če ne najde dičnijega predstavnika na čelo V. žandarske brigade, kot je politični in značajni kameleon Huber-Dragič. — G. polkovniku bodi v tolažilo povedano, da je pri V. brigadi zanj kot poslovilno darilo pripravljena lična, od neke »ljute Srpkinje« vezena reŠevinasta šajkača, katero mu bode ob slovesu posebna deputacija svečano poklonila. Za »vsak« slučaj ima šajkača to posebnost, da se da v slučaju potrebe, t. j. na svarilo izuma »ku-ve-du«, hitro preobrniti ali v avstrijsko Lagermütze, ali pa v italijansko čepico; potegne-li jo pa popolnoma Čez glavo, mu služi kot Tarnkappe ter postane nevidljiv za vsakogar — prednost, ki je nestanovitnim in zahrbtnim značajem včasih jako koristna. — Vprašamo velikega patrijota in mučenika za srpstvo, g. polkovnika Dragiča, če je on identičen z nekim Oskar Huberom, kateri je dne 28, 11. 1908 prejel odobrenje (za kar se je moralo posebno zaprositi!), da sprejme in nc«i »den königk preus-sischen Kronenorden III. Klasse«?? Kaj ga je v času, ko Je Avstrija proti Srbiji tako ostro nastopala, neki mikalo, potegovati se za prednost, da sme svoja »Junaška« prsa dičiti s tem visokim pruskim odlikovanjem?! Zares prepričevalen dokaz njegovega, danes ob vsaki priliki pov-darjanega srpstva! čestitamo! — Vprašamo g. polkovnika -Dragiča, zakaj ni prilikom pogreb umirovljenega podpolkovnika Tarbuka istega spremil, kakor so to vsi ostali storili, ha groblje, nego se je na sramoto ostalih tovarišev proM domu vrnil že na pol pota?! Ali ga je morebiti pekla vest, da je temu svojemu drugu z nasilno in zahrbtno vpo-kojitvijo pomagal v predčasni grob?! Zakaj ni posedoval toliko takta, da bi užaloščeni vdovi, kamor je pohajal poprej« s svojo soprogo vred vedno na obiske, izrazil sožalje?!— Vprašamo ga, ali je on v sorodstvu (in če, v katerem!) z neko osebo, katera sliši na ime Huber ter se trenutno nahaja v preiskovalnem zaporu kr. sudbenega stola v Zagrebu zaradi malverzacij in prevar v velikem stilu?! — Kaj ne, prijetno je, g. polkovnik, skrivati se za novo ime, misleč, da nikdo ne ve za sramoto najoije rodbine, a pometati pred tujimi pragi, da se vse kadi, ko bi bilo pred lastnim pragom smeti dovolj! Ali morebiti mislite, da tako nastala prašina zakriva Vas!? Če ne zginete g. polkovnik Dragič-Huber kmalu iz poprišta, dovolili si bodemo prihodnjič v ta Avgijev hlev še nekoliko bolj posvetiti, ker: zaklela se zemlja raju, da sve se tajne znaju! Ali: Svaka : sila do vremena! Demokratski shod na Polenšaku. Čast nam je poročati, da smo bili na kvaterno nedeljo mi Polenčani zelo srečni, ker smo dobili več božičnih daril iz ust slavnega govornika, slamoreznega demokrata Špindlerja iz Maribora. Možiceij jo je primahal Čisto nepričakovano v lepi kočiji k nam, da koncentrira napredne sile v boj proti klerikalnemu zmaju, katerega se strašno boje demokrati, kar je sam priznal, ko je delil božična darila. Prvo darilo je bilo, da je neusmiljeno zamahnil po glavi klerikalnega zmaja, češ, da je on kriv vsega gorja in groznih davčnih bremen sedanjih dni. Drugo je bilb, da je pokopal klerikalno avtonomijo za 100 let v posušeno reko Savo. Tretje je obstojalo v bajnem blagoslovu oblastne skupščine mariborske, v kateri se bosta cedile med in mleko, katerega so izstradani naprednjaki neizmerno potrebni. Nadaljna darila pa so obstojala v tarnanju o praznih demokratskih blagajnah, o premalem številu njihovih poslancev, 6 razcepu naprednih sil itd. itd. V poldrugcurnem jadikovanju, v katerem pa sta mu krepko povzdigovala glas in ga razburjala z ostrimi medklici fanta naša pristaša, je zaključil Špindler svoj politično-gospodarski bav-bav. Za nas je samo značilno, da se je vršil shod v gostilni ovaduha Laha in da je bilo 30 poslušalcev s pivci in našimi pristaši vred. Predsedoval je naš novi nadučitelj Burja. G. Burja, mi Vam kličemo: počasi! Mi smo bili prej na Polenšaku ter bojevali politične boje in bomo ostali še naprej. V svarilen vzgled Vam bodi bivši šolnik Fink. Mi samo pravimo: Razni Finki so šli mimo nas, pa bodo tudi Burje . . . Kakor se vidi, bodo obhajali naši naprednjaki slabo novo leto! Napredna gledališka predstava v Središču ob Dravi. Nekaj malega, častiti bralci, o srediških naprednjakih, kakor se sami imenujejo. Bilo je dne 23. decembra 1923. Pri cerkvi je bila razglašena predstava »Stari grehi«, ki se vrši ob sedmih zvečer v Sokolskem domu. Radovednost me je gnala gledati. Prvo, kar sem zapazil, je, da ti ljudje točnosti sploh ne poznajo. Začeli so mesto ob sedmih šele ob osmih. Pa saj to še ni tako hudo, so pač pozabili gospodje na uro pogledati. Predstave na deželi naj bi bile v pouk našemu kmetu, ne pa v pohujšanje, kakor to delajo središki naprednjaki s sVcjimi predstavami. Pohujšujejo pa zlasti mladino. Oznaniti so sicer dali ti gospodje, da je vstop mladini prepovedan, a to je njih bila le fraza. Zvečer so namreč že pozabili na to, so pustili k predstavi mladine več kot preveč. Bila pa je to le »domača« mladež, druga jim itak ni silila k predstav, vedoča, da bi jo gospodje s surovostjo odgnali. Zgoraj sem že omenil, da prirejajo središki naprednjaki predstave le v pohujšanje. Kdo izmed prijateljev našega kmeta bi si drznil na deželi, zlasti pred očmi mladine, vprizoriti igro, v kateri se govori samo o nečistosti, o tajnah temne noči dveh zaljubljenih, o posledicah teh tajn in konečno o prepiru treh očetov enega otroka. Lepo je od našega kmeta, da je to predstavo pustil na cedilu. Razen nekaj srediških naprednih inteli-gentov namreč je bilo navzoče le pičlo število priprostega ljudstva, tako da je bilo polovico dvorane prazne. Se že vidi, da se naše zavedno ljudstvo obrača od frazerjev. Kaj pa igralci? Čeprav so igrali skoraj sami napredni učitelji in učiteljice, ki jih je več kot preveč v Središču, so vendar igrali pod vsako kritiko. Vlog sploh niso znali na pamet. Večkrat se je celo zdelo, da igra šepetalec, ne pa figure na ©dru. Slupa in stara gospodinja/ oziroma služkinja, sta še edina kazala, da sta precej vešča igranja, pa pretiravala sta čez mero. Sluga kot nekdanji gledališki igralec, si je zlasti s svojim »Aj, aj« pokvaril ves dober vtis, ki ga je že in bi ga mogoče še dosegel. Pa naj bo zadosti za enkrat. Dejstvo je le, da naš kmet želi poučnih predstav, ne pa pohujšljivih in da takih ni in ne bo posečal. Gospodje naprednjaki, pisec teh vrstic želim le, da bi vas še ti posestniki izmed naših kmetov zapustili, kolikor jih vas je posetilo dne 23. 12. 1923. In to se bo prej ali slej zgodilo, kajti naše ljudstvo ima? dosti vaših farbarij. Pa brez zamere! ' Aljažev klub. Od leta do leta raste število obiskovalcev naših lepih slovenskih planin. Turistika ni več privilegij posameznih čudakov, ni več samo šport, ampak je postala duševna potreba modernega človeka. Najprimernejši čas za zlete pa je nedelja in prazniki. Mnogi, sicer dobri kristjani, so zavoljo teh izletov zanemarjali svoje nedeljske dolžnosti. Da se nudi prilika vsem, ki žele ob praznikih potovati po planinah, da morejo zadostiti tudi cerkvenim zapovedim, zato se je že lani ustanovil v Ljubljani Aljažev klub, ki je v svojem prvem letu sporazumno s SPD zelo povoljno deloval. Z istim namenom, kakor ga ima ljubljanski Aljažev klub in z namenom, da se sploh poglobi etični moment v'planinstvu, se bo ustanovil sporazumno z vsemi merodajnimi činitelji tudi za Štajersko Aljažev klub. Tozadevni sestanek bo v soboto, die 29. t. m., ob 6. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Govoril bo vseučiliŠčfii profesor dr. Gr. Rožman iz Ljubljane. Uljudno vabimo vse člane SPD, vse ljubitelje narave sploh, posebej pa še čč. duhovščino k temu sestanku. — Pripravljalni odbor. V Ljutomeru Se je vršit na Stefanovo delavski shod.-Posebno mnogo je bilo rta shodu viničarjev. Vodil je *bo~' rovanje tov. Lipovec. Poročilo o položaju je podal narodni poslanec Franjo Žebot. Zborovalci so izrekli Jugoslovanskemu klubu zaupanje in ga pozvalL-da vstraja v borbi te, avtonomijo Slovenije, ker je edino avtoncmistična ureditev držaye sredstvo za ukinjerije pogubonosnega centralizma in korupcije. ? Novo fskaino »Panonija« gradijo v Ljutomeru. Usta novila se je delniška družba, ki bo prenesla tiskamo k G. Radgone v Ljutomer. Nemška nevarnost na severni meji. Iz Apačke ko! -line poročajo:: Bivša avstrijska vlada je imela navado; da je pošiljala k nam Slovencem 80 odstotkov uradnikov Nemcev ter neiiičurjev. Osobito vsi višji uradniki so bili parigermanski pionirji. Tako, kot rajna Avstrija; bi morale postopati tudi naše oblasti. Sicer imamo tudi;: mi sedaj na meji uradnike ter učitelje Slovence, a sen veliko premalo zavedni. Oni se ne zavedajo, da je predvsem potrebna pomoč lastnim bratom ter narod u.in potem še le tujcem. V Apački kotlini in sploh ob se verni meji podpira naše uradništvo in učiteljstvo tujce. Temu je seve predvsem krivo bedno stanje naše inteligence in preveliko število strank ter strančic, ki bi rade ribarile v kalnem ravno ob meji. Na mejo bi se &e. smelo zanašati tolikanj strankarskega boja, ki. le škoduje slovenskemu življu ih koristi tujcem. Gotove strah ke, oblasti in osebe so mnenja, da bi se lahko pridobila' Nemce za lojalnost kar-črez noč ali pa vsaj v kratkem; času s popustljivostjo, prijaznostjo, različnimi, koncesij jami itd. Take nazore je na primer imel bivši pokrajin^r -ski namestnik Ivan Hribar in se ti nazori še žalibog, danes prakticirajo ravno ob meji na nepregledno škodo slovenstva. Vsakdo, kdor pozna Nemce v politično-; gospodarskem in nacijonalnem oziru, mi bo pritrdil, da si gojimo s popustljivostjo ter prijaznostjo m kencesi-; jami riapram Nemcem in zagrizenim nemškutarjem gade na lastnih prših. Gotovo 90 odstotkov Nemcev in nemškutarjev v Apački kotlini noče prav nič slišati o naši državi, vsi hočejo pod Avstrijo. Nekateri Apačani sanjarijo celo o nekaki samostojni apački republiki pod avstrijskim protektoratom. 90 odstotkov Apačanov nikakor ne mara nas Slovencev. V kolikor so nam naklonjeni, storijo to le začasno ter navidezno, če bi hotel kak državotvoren rodoljub kar preko noči pridobiti apačke Nemce, bi to lahko dosegli edino potom velikih obljub, katere bi pa moral tudi držati. Te obljube pa bi morale biti v škodo Slovencem. Apački Nemci so navdušeni za državo tam preko Mure in so seve zelo nacijonalni. Za skupno gospodarstvo, zadružništvo- ter zveže apački Nemec ni vzgojen ter prevladuje pri njih po veliki meri le sebičnost, dobrobit splošnosti je apač-kim Nemcem tudi glede lastnih bratov čisto nepoznan. Pri nas v Apački kotlini je čisto nekaj vsakdanjega, da se sovražita oče ter sin, hrat ne mara brata, sosed ne soseda itd. Zadnje občinske volitve v Apački kotlini so pokazale «lojalnost« Nemcev na pram Slovencem, pokazale so pa tudi, kaka naj bo naša pot, ker na lojanost in pravičnost Nemcev ne smemo nikdar računiti. Štiri petine Apačkih občin niso dobile niti enega odbornika-Slovenca. Treba še tudi pribiti dejstvo, da je ljudstvo ravno v Apački kotlini precej politično zrelo in Slovenci, ki prebivajo med apačkimi Nemci so pa zmešani skup-aj iz vseh koncev in krajev in ravno radi tega je tudi naeijonalno delo zelo otežkočeno. Mnogo, „mnogo še bo stalo trudi in res požrtvovalnega dela predno se bo apačkim Nemcem vcepilo prepričanje, da živijo res v Jugoslaviji in ne v — Avstriji! Reka Mura je v Apački kotlini ob zadnji povodnji napravila ogromno škodo. Nad 10 oralov rodovitne zemlje je odplavila. Regulacija Mure bi tu bila nujno potrebna. NT. Avstrija na drugi strani pridno regulira reko in tako valovi še huje trgajo zemljo na slovenski strani. Nemški pbšlia-nee Schauer, kateri je ob volitvah dne 18. marca obljubljal Nemcem v Apački kotlini, kako jim bo pomagal,*'p» se sedaj niti ne zmeni za svoje volilce. Glasuje s Pašičevp vlado za zvišanje davkov in za kuluk, a za druge stvari,.$e ne briga. Bodo zopet morali slovenski poslanci se zavzeti za poškodovance. Novice od Sv. Andraža v Slov. gor. Dolg sprevod se je vil preteklo soboto iz Gibine proti župnijski cerkvi in potem na pokopališče. Mladenko Marijo Ilešič smo spremili k večnemu počitku. Niti zavedala se ni prav, da je bolana; saj malo pred smrtjo še hodila po sohi. Dobri Bog ji je prihranil trpljenje smrtnega boja, ker je bila vselej vzorna mladenka. Njeni žalostni materi in bratom, uglednim in vrlim našim somišljenikom, naše iskreno sožalje. — Kaj lepo. darilo smo dobili za Novo leto, namreč štirikratno tedensko poštno zvezo s Ptujem. Že dolgo smo si želeli izboljšanje naših poštnih razmer, sedaj se nam je izpolnila vsaj ena želja. Sedaj pa le vsi pridno pišite Andraševčanom, mi hočemo vsem pridno odgovarjati. Ob koncu leta bo treba zopet seči v žep in plačati «Slov. Gospodarja« in «Stražo«. — Vsi naročimo zopet ta lista, ki nas tako lepo učita- in prinašata toliko zanimivega. Nobena družina, ki hoče veljati za izobraženo in krščansko ne sme biti brez jedt. listov,; Teh par dinarjev za naročnino bodemo pozabili. Pri farni cerkvi je odprl mesarijo Franc Šileč, ki se je nedavno poročil z Angelo Toš, tukajšnjo posestnico;' -r-želimo mu obilo sreče in veliko kupcev. ' ' lil. redni občni zbor Strokovnega udruženja jugoslov. oblikujočih umetnikov v področju Slovenije se vrši dpe 6. januarja 1924 v hotelu Union v Ljubljani. Začetek ob 15. uri ~ ' : Rankovič — dr. Laza Markovič. Spor med bivšim pravosodr^m ministrom dr. Markovičem in poslancem Rankovičem še ni končan. Ožji odbor radikalskega kluba, ki preiskuje zadevo, dela sedaj v predsedništvu radikala- kega kluba. Anketa bo trajala še, nekoliko . dni, da pdbor prouči, vse Rankovičeve izjave, naperjene, proti Markoviču. Poslanec Mihajlo Rankovlč pa hoče razkrinkati še delovanje drugih ministrom in v to svrho bo začel izdajati poseben list, s pomoč jo, katerega hoče izčistiti svojo stran ko ljudi, ki ne spadajo v njo ter ji jemljejo ugled. V listu namerava celo prinašati slike vseh ministrov, ki s.e bogate na račun države ter slike drugih znamenitih af erase v. Ta list bo gotovo posebna novost ze celo Evropo. Kako so v Karlovcu čestitali k rojstvu prestolonaslednika. Hrvatski listi javljajo iz Karlovca to-le značilne zgodbico; Po dolgem času se je v Karlovcu zopet sestal občinski zasotp in prvi predlog demokratskih zastopnikov je bil, da naj karlovška občina čestita brzojavno dvoru k rojstvu prestolonaslednika. Zajedničarsko-radičevska večina v občinskem odboru je ta predlog kot neumesten odbila in s tem pomočila veliko razburjenje med karlovškimi patrijoti. Nesrečni Slovenci v Makedoniji. Poslanci Samostoj •ne kmetijske stranke so, spomladi leta 1921 ped vodstvom Ivana Mermolje agitirali med Slovenci, naj se naselijo na Ovčjem polju v Makedoniju Mermolja je obljubljal, da dobijo naseljenci od vlade zemljo brezplačno, denar za zgradbo hiš, živino jim da država, ravno tako prvi dve leti seme in živila. Večje število slovenskih -družin iz Štajerske in Goriške je res ubogalo Mermoljo «in Ureka. Naselili so se v divji, od malarije in drugih bolezni okuženi Makedoniji, upajoč, da bodo živeli tam Življenje srečnega človeka. A kako strašno razočaranje! Samo golo, kamenito, nerodovitno zemljo so dobili. A ■drUzega nič! Strašna je beda teh naseljencev. Kužne bolezni so pomorile možem žene, • otroke, starše. Izglodajo vsled gladu kot smrtnjaki. Sama kost in koža jih je. Mermolja jim ni preskrbel ne podpore, ne živine, ne seinen, nič, prav nič. Vsi ga preklinjajo. Saj ni čudo. Slovenska duša najbolj črti: zapeljivca. In tako sta bila tudi Mermolja in Urek. Za prihodnjič imamo obljubljen opis o žalostnem stanju slovenskih naseljencev v Makedoniji. \ &ako daleč gre srbski šovinizem. Posebna srbska Specialiteta je nek beograjski vseučiliščni profesor, ki razpravlja v beograjski «Politiki« na dolgo «o prošlosti \ naše otačbine«. Kar v prvem članku je razpravljal ta učenjak o znanem «krapinskem pračloveku«, ki je bil po njegovi trditvi Prasrbin. V šestem članku razpravlja o prebivalstvu v metalni (bronasti in železni dobi v naših Krajih. Nosilci metalne dobe pri nas so bili: Ilirci, Tračam in Kelti. Preiskava glede jezika je odkrila divno istino, da so vsi narodi bili po jeziku sorodni s Srbi. Ilirski jezik, Irački in keltski so se razvijali iz istega «kupnega jezika kakor prasrbski in grški. Tako torej skuša ta beograjski učenjak vse iz pradob potegniti na srbsko kopilo. Mednarodni tat. V Beograd je prišel iz Bolgarije neki Makso Cagakerjon s svojo ženo ter se nastanil v hotelu Astoria. Oblečen je bil zelo elegantno ter živel razkošno. Kmalu so ga pa beograjski draguljarji občutili kot enega najbolj nevarnih špecijalistov za tatvine draguljev. Takoj drugi dan, ko je dospel v Beograd, se ie podal na posel ter v par urah oplenil preko 10 juvelirskih trgovin. Odnesel |e te njih veliko množino zlatih verižic in drugih dragocenosti tako spretno, da ni nobeden trgovec opazil, da je okraden. Imel pa je smolo pri prodajanju ukradenega bla-,ga, da ga je prišel ponujat v stanovanje nekega draguljarja, ki ga je zjutraj »opljačka!.« Ta je spoznal svojo verižico ter ga takoj predal policiji. Novoletna voščila vsem slovenskim fantom in dekletom ter čitateljem «Straže« pošiljajo slovenski fantje pri mitralješki četi 32 v Mostaru. Ti fantje so: kaplar ski pripravniki: Janez Koren iz Jarenine, Janez Štampar iz Cvena pri Ljutomeru; redovi: Feliks Juršič od Zgor. Sv. Kungote, Mirko Krušnik od Sv. Jakoba v Sl. gor., Franjo Simonič dd Sv. Ruperta v Slov. gor, Franc Trinkaus od Sv. Jurija na Pesnici, Janez Vidovič iz Leskovca, Leopold Auguštin iz Slivnice pri Mariboru, Valentin Springer od Sv. Marjete na Pesnici, Anton 3>rozg od Sv. Marjete na Pesnici, Friderik Novak, od Sv. Petra pri Mariboru, Martin Strnad iz Pesnice, Mihael Žvajku od Sv. Jurija v Slov. gor., Konrad Burjan iz Selnice ob Dravi, Jurij Krajnc iz Moškanjc pri Ptuju, Simeon žižak od Sv. Benedikta v Slov. gor., Avgust Lipovec od Sv. Marjete ob Pesnici., Bog živi! w.dwriz jgägsniidndngnngngg oaoagio oioagi oaogiogi Zahvala šolskega vodstva, šolsko vodstvo na Dobrni pri Celju izreka zahvalo g. Stanku Cvikl, trgovcu na'Dobrni in g. Naraksu, sodarabrikantu na Ložnici pri Žalcu; oba omnjena gospoda sta^ darovala vsak po 100 D za šolsko knjižnico na Dobrni. Zahvalu. Vsem, ki sc omogočili božičnico za revno šolsko mladino v obmejni Zg. Sv. Kungoti, izreka podpisano šolsko vodstvo prisrčno zahvalo. V prvi vrsti namestniku velikega župana g. dr. Pfeiferju in okrajnemu šolskemu nadzorniku g. M. Lichtenwallnerju za velikodušna darila v obleki, obutvi in perilu, pekovskemu mojstru g. R. Smoniku za božični kruh vsem učencem in g. Mariji Gsel-man za pecivo. — Šolsko vodstvo Zg. Sv. Kungota. Prireditev pri Sv. Križu na Murskem polju. Tukajšnje bralno društvo popovi v nedeljo, dne 30. decembra, ob po! 16. uri prelepo rimsko igro »Dekle z biseri« v Slom-lekovi dvorani. Društvo razpolaga š krasnimi kostumi v *a to pripravljenem rimsko dekoriranem odru. Nastopita tudi tamburaški in pevski zbor. Vstopnina: sedeži po 7, S in 3 din. Znanci in prijatelji vabljeni! Iz Maribora. Katoliško pomočniško društvo v Mariboru je prav topo bhajalo na Štefanovo v svojih prostorih v Lfekar- ..■niški o ulici svojo ustanovno, obletnico. Uprizorili ste se dve igri «Kjer je ljubezen,'tam je Bog«, in «Satan«. V obeh so vrli udje pomočniškega društva, ki so' obenem člani Ljudskega odra, pokazali svoje vsega priznanja ‘vredne gledališke sposobnosti, kakor gg. Furjan, Vaupotič in Gračner. V dvorani, ki je bila napolnjena hvaležnih obiskovalcev, je vladalo pravo slavnostne razpoloženje tega najstarejšega, že leta 1855 ustanovljenega mariborskega društva. Pod'vlak se je danes zjutraj vrgla neka Šmigovec, žena železničarja. V zadnjem trenutku, ko jo je lokomotiva že podrla na tla, jo je rešil sigurne smrti neki železničar. žena je dobila precej močne praske po obrazu ‘in obleko si je strgala, hujšega se ji ni ugodilo. Svojemu rešitelju ni bila preveč hvaležna ter je izjavila, da bo V kratkem na sigurnejši način storila samomor. Vzrok so družinski prepiri, ker se ne razumeta z možem. Ne zamudite priti k VIII, ljudskemu predavanju Prosvetnega kartela v Mariboru, ki bo danes zvečer ob pol osmi uri v Lekarniški ulici 6. Predava gospod pomorski generalni komisar v pok. R. Pivec, ki je žel za svoja dosedanja predavanja obilo priznanja iri pohvale. o Povabite prijatelje in znance. Umestna naredba. Policijski komisarijat razglaša: V poedinih slučajih se je zopet opazila stara razvada, da se šolska in druga mladina že sedaj napravlja v sv. Tri kralje ter hodi v večernih in nežnih Urah po hišah, gostilnah in kavarnah prepevajoč gotove pesmi z edinim ciljem, da si na. lak lahek način priberačijo denar, katerega potem zapravljajo za sladkarije, kino, ! cigarete itd. Ker v takih slučajih ne gre za ohranitev starovadnih običajev, temveč za navadno beračenje in pohujševanje mladine, katera uporablja tudi take prilike za razne tatvine po hišah smatra varnostna oblast kpl svojo dolžnost odrediti sledeče: Najodločneje se prepove pohajanje nedoletne dece v večernih in nočnih urah po ulicah, hišah ih lokalih preoblečene v sv. Tri kralje v .svrho prepevanja in pobiranja denarja in milo-darov. Neubogijivce šo bo prijelo, ugotovilo njih ime, kakor tudi ime staršev, ter uvedlo postopanje proti istim v smislu zakona z dne 24. 5. 1855 drž. zak. št. 89. Vabi se torej istodobno gospode gostilničarje in kavar-narje naj ne dopuščajo mladini nastopov v lastnih lokalih. ‘ , Krščanska ženska zveza v Mariboru je priredila pre- s teklo nedeljo v Narodnem domu lepo uspelo božičnico, f katero je počastil s svojim obiskom tudi prevzv. škof g. I dr. Andrej Karlin, ki je tudi imel po slavnostnem govoru i g. dr. A. Medveda na zbrane lep nagovor. Pogoščenih in j obdarovanih je hilo ob tej priliki 58 članic z denarnimi | zneski, kakor tudi z obleko. Čebelarska podružnica za Maribor in okolico ima j svoj redni občni zbor v nedelj p, dne 6. januarja 1924 ob J 9. uri v dvorani okrajnega zaslona v Mariboru. Koroška cesta 26, po sledečem sporedu: 1. Poročilo predsednika, 2. Poročilo društvenih funkcijonarjev. 3, Volitev novega odbora. 4. Načrt delovanja za prihodnje društveno leto. 5. Predlogi in slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. te Udruženje vojnih invalidov, podružnice Maribor. Na zadnjem rednem občnem zboru dne 9. t. m. izvoljeni odbor se je naslednje konstituiral: Upravni odbor: predsednik tov. A. Krepek, podpredsednik tov, M. Cerp.es, tajnik tov. J. Fras, blagajnik tov. M. Pravdič, odbornika tov, F. Botolen in tov. S. Klemenčič. Nadzorni odbor: predsednik tov. I. Witzler, podpredsednik tov. I. Springer, odbornik tov. J. Küster. Poverjenikom so bili izvoljeni naslednji tovariši: župan L. Fluher za Št. Peter pri Mariboru, F. Jurša za Sv. Martin, pri Vurhergu, K. Pisnik za Št. Lovrenc na Pohorju, J. Caplo za Selnico ob Dravi in Ruše, F. Muršič za Sv. Barbaro v Slov. gor., M. Vogrin za Sv, Benedikt v Slov. gor., J. Barsa za jh. Ilj v Slov goricah, A.-Sedivy ža Zg. Sv. Kungoto, Št. Jurij ob Pesnici, Sv, Križ nad Mariborom in za Svečino. Poverjeniki imajo pravico nabirati člane, pobirati članarino itd. O svojem poslovanju moraio točno pričetkom vsakega mesca polagati odboru podružnice UVI v Mariboru poročilo. Pisarna podružnice se nahaja na Rotovškem trgu. Uradne ure so vsak delavnik od dveh do treh popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure dopoldne. Med tem časom se naj tudi člani obračajo v vseh zadevah na tajništvo. Shod v Kamnici pri Mariboru. Glede shoda, ki ga priredi v nedeljo, dne 6. januarja SLS, se je v tozadevno objavo vrinila pomota. Shod se ne vrši v cerkveni hiši tri na njem tudi ne govori poslanec Falež. Shod bo dne 6. januarja takoj po sv; maši v gostilni «Pri kmetski posojilnici«. Govori poslanec žebot. Božičnica v Kamnici. Kr. okrajnemu glavarstvu v Mariboru in vsem drugim cenjenim darovalcem iz tukajšnjih občin in iz Maribcra izrekamo v imenu obdarovanih revnih učencev iskreno zahvalo. — Odbor. Prostovoljna požarna branika v Kamnici priredi 31. decembra v vseh prostorih gostilne Vogrinc- veliko Silvestrovo veselico z božičnim drevesom in drugimi prostimi zabavami. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo potrebnega gasilnega orodja, se vsi pri -jatelji in znanci, ki se hočejo dobro zabavati, uljudno vabijo, da se veselice polnoštevilno udeležejo: Vstopnima je samo 3 dinarje. Mestno kopališče bo cd četrtka, dne 27. t. m. zopet stalno odprto od 9. ure zjutraj in sicer ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 18., ob sobotah do 19. ure. Blagajna posluje do 17., oziroma do 18. ure. Parna kopelj •-je 'tekoči teden v petek za dame, v soboto za gospode. Lepo novoletno darilo dobi vsak -stalni odjemalec tvrdke Mastek & Kamičnik, Maribor, Glavni trg in, ;to ad 1. pa do konca januar ja. NAROČNINA «STRAŽE« ZA L. 1924. «Straža« štssie celo leto . * . . : . " pol' fefk' J . . F : 46 Din. : četrt leta . . . . : 20 Din. ' mesečno . . , ; . 7 Din, Naročnina se naj pošlje na upravniŠtvo «Straže« v Mariboru. Najboljše je, da še Vsak posluži položnice. üKit&ät&äXiä Dušica. Roma« v treh delih. Angleški spisala B. Orczv. Pww4 ae! Paulus. r ; v - ri-A ....... -■:'■ ■ , p 8» V rata so bila priprta. Nekdo jih je sunil . - ' 4 V koči je bilo vse tiho, kup oglja je žarel v kotii V Vojaki .so obstali —. . " V Chauvelin je -pričakoval odločen odpor, begunci- bodo streljali, hud boj se-bo vnel, je. mislit. Mesto tega-je bilo vse kakor mrtvo. Zato se je čudil. a. Hude slutnje šo ga obhajale, stopil jč bliže, |>o-gledal v kočo. in vprašal vojake, ki so nemi ih riepsrčA Ulični.stali pri vratih: . . . . «Kaj pomeni to?« -• ..- j. ' .. ... «Mislim, da ni hikegar v koči«, je odgovorih edeh.r ravnodušho. 1 V* «Kaj -—? Ali so vaih pobegnili Ali vam nisem naročil, da nobeden ne srpe. uiti? — Brž! Za njizni! Vsi! Na vse strani!« , , .... ; : ’ Vojaki so pokorno odhiteli med skalen'eni--’na -levo, drugi na desno,'tretji navzdol k morju. «Z življenjem mi bodete plačali za to neumnosti«, se je drl Chauvelin nad narednikom, ki je imel pcA vetje nad čelo. «In vi tudi!« seje obregnil k Desggsu, «ker niste ubogali!« «Zapovedali šle, državi jan, naj čakamo; dokler ne pride dolgi Anglež in ne stopi v kočo. - - Nihče ni prišel!« je odgovorajal narednik mrzko. «Toda prav v tistem trenutku, ko je ženska zakričala, sem vam zapovedal, da vderite v kočo in ne ptr-sjite nobenemu uiti!« «Da, državi jan, ampak štirje ljudje, ki šo bili v koči, so mislim odšli že preden —.« «Misliš ? Ti misliš;—?« je divjal Chativelin. «In — in pustili ste je -*-?« . «Zapovedali ste' nam, da moramo-čakati na dol gega Angleža. Pod 'kaznijo sle zapovedali; đa moramo natančno ubogati. In ubogali .smo. Nismo se geniji, kes doigega Angleža ni'bilo odmjkoder: U-.« : . - • Chaiivelin je molčal. . - «Cul sem«,, je nadaijevai' narednik, «da so lezli ii koče, precej časa je temu, še preden je ženska zavpila.« -«Poslušajte!« je šepnil Desgas. Nekje se je oglasilo streljanje. Chauveiiir je skušaj ■ prodreti temo' z' očmi. pa zlobni mesec ni hotel v-eč sijati. Ničesar ni videl. • «Stopi a* kočo in napravi luč!« je končno dejal obupno. Narednik je stopil k ogn ju in prižgal ; svetiljko, ki jo je nosil za pasom. Koča je bila prazna. ' ' ■: «Kod so odšli?« je -vprašal Chauvelin. ' : ' «Ne morem. prav reči, državl jan!« je odgovarjal narednik. •«Sli so majprr o po strmini navzdol, nato p» so izginili za skalami,« . «Psssst '• ! Kaj je to?« • ■ ' . Vsi trije so pozorno poslušali. ^ Daleč nekje, zunaj ua morju se je čulo enakomerne pljuskanje vesel —t. -- . Chauvelin je potegnil robec z žepa in sije obrisal mrzli pol s čelu. . .. «Čoln —j je hlastnil. Stvar je bila jasna. Armand in tovariši so mirno zlezli iz koče in po strmini k morju, zvčsti vojaki republike' pa so jim v svoji pokorščini pustili oditi, ker jim je bilo pod smrtno kaznijo zapovedano, da še ne smejo geniti in da morajo čakati na -- dolgonogega Angleža. Begunci, so našli čoln «Zore« na obali, so'stopili vanj. in so se odpeljali na krov —. : In kakor bi hotel potrditi Chauvelin resnico njegovega domnevanja, je v tistem hip« -zagttnel strel top» zunaj na morju. «Jadrnica!« je dejal Desgas hladno. «Dvignila je sidro!« - Chauvelin se je moral silno premagovati, da ni znorel. j.......... • Drzni, navihani Anglež ga je iznova goljufal —, Kako je prišel v kočo,.da ga ni opazilo trideset njegovih ljudi, kako je vobče prišel z Rubenovim vozom šem iz Calaisa skozi vse številne straže, ki so neprenehoma opazovale vsa pota in vse ceste, — to je bilo vet nego je mogel Chauvelin razumeti. Zdelo se Je, đa ga Ri sam hudobec —. STRAŽA, 7.Dfž,razretf na loterija. Prvo irtbanle: 3. in 4. ianuaiia 1924. 5 premil 1GO.OQO srežk 50.000 dobitkov. llsoltifna sigurnost In državna garancija. Tekom petih mesecev bo 15 Bilijonov in 650 OfO dNg?|ef izžrebanih in v gotovini izplačanih brez kakoršnegakoli odbitka. fifajvicp mosofl doMtik 11 sreči o !i 1 mlgifon fn 500.00Q dinarjev. Daljnji dobitki po: Dinarjev 500.000. 400.000, 30U.000, 150.000, 140.000, 120.000, % po 100.000, 80.000, 70.000, 60.000 i. t. d. i. t. d. Cena srečke za vsako žrebanje: lij Din. 1/ Old. 1 |lj Din. 1 11 «O- h 49—1 114 10- Saznam Izžrebanih srežk tike! pa vsakem žrebanju I Hitri, tožna In strokoma postrežba! Naročila iz cele države naj se pošiljajo na Pooblaičenolslaifno kolekturo Državne razredne loteriji MEDIUWI08HB BflHKB D. D. (Oddelek razredse loterije) Zagreb, Galeta ul ca 8. (Poštni predal 122), Tlak tiskarne sr. Cirila v Maribora, AL AM A pPVOVPBbna **ow® b age povaem £.pelck se dobi povsod. Prva h'vats tvornica sa'ame, j*rek JsnBga mesa in m-iSt! H* Gs#riSo ■ il sinovi d. t Petrinja. Generalno zastopstvo za Slovenij»: R. BUNC, Ljtb jsna— Ceje— Maribor. Sooilolaite se Dijaške večerje! Posteljne odeje (koltri) v rasnih barvah in kakovosti se dobijo po zelo nizki ceni pri Franjo Majer-ju, Maribor, Gla vni trg 9. _ 589 Bukova drva, 1 m dolga, suha. potem ravnotaka mehka drva in okrogel les, trd in mehek ter stavbeni les kupi proti takojšnjemu plačilu vedno tvrdka Vinko Krstan, j Maribor, Maistrova ulica. 13. 778 ZAHVALA. Vsem cenj. spremljevalcem mojega nepozabnega mola Viadlmlp« SkPblnäek, v grob, ki so mu s tem lepšali zadnjo pot ter blažili merečo bolest žalujočih, bodi tukaj izrečena prisrčna zahvala. Pred vsem iskrena hvala čč. duhovščini in učiteljstvu, posebno še g. profe-sorjuVrežetu za njegov pretresajoč tolažilni govor, potem Sokolu, posebej še g. prof. dr. Kovačiču za njegove izborne nagrobne besede, g. nadučitelju čonč in framskemu g. nadučitelju Ivanuša, ki je biagopokojnika tako ginljivo poslovil od zelenega Pohorja. Hvala pa tudi pevskemu zboru za krasne pesmi-žalostinke. Jarenina, dne 22. det,. 1923. Ančika Skrbinšek, soproga. Preje ko kupite obutev, sl oglejte KARO čevlje pri tvrdki Dragotin Roglič, Harihor.KorošSta cesfa19. Na zalogi so stalno vse vrste čevlje» posebno z» rmo oripravno blago kakor: gojzerci, spe ij Ini lovski in športni čevlji i id. Vse se Izd la»a v bstni delavnici z ročnim delom. Božični in novoletni popust 10% do 10. januarja 1924, sessesssse nepremočljivo blago za jžfele-rine in pristni tirolski tod hi sc po nizki ceni prodajajo pri Franjo, Majer-ju, Mari-bor, Glavni trg 9. 590 JL e 1> © 55 «> t» © ima 3e, kdor rabi sjITO’ -kremo. Zimsko peril©, barhenti i za obleke, barhenti in flanela za zimsko perilo, velika izbira sukna,, kamgarna, ševi jota itd. za moške in ženske ob-; leke, koce, odeje, slamnjače, : itd. itd. Vse to kupiš ugodno i v manufakturni trgovini Fr. ■ Majer, Maribor, Glavni trg ■ Štev. 9. STROJI Na celem svetu znani kot najboljši. Podružnice in zastopstva v vseh mestih. Centrala za državo SHS Zagreb, Marulieeva uL 5, II. k. Fill alk»: Maribor. Sohka ulica Štev. 2 JHK. *CJ JE* XJ se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki W01SCH5, Maribor, Gosposka ul. 10 JP€5r®Jei mm postelje5 N« €§f©fesvol P« debato! Manufakturno blago po aalnlžjlh itsati pri tvrdid IVAN !•« GS. CELJE, Prešeruuva ulica Ih 1?, Mm drobno! Ha dubaiof „HANA1 tovarna kanditov d. z o z, glavna zaloga: Maribor, Stolna ulica 4. Priporoča vse vrste bonbonov, pidva in eoko‘ade po uajnižjih tovarniških cenah. TEČAJI ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO, ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT, MARIBOR, Začetek novih tečajev dne 3. februarja 1924. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi strofi Legat, Maribor, Slovenska ulica 7 :: ali v šolski pisarni, Vrazova ulica 4, Na drobno Na debelo NajprikladnejŠe in koristno božično novoletno darilo je SiW]%TGJE R Mralni §t»*o$ kakor SING JE JR, eictetricni »noto»* za vse Singer Šivalne stroje. motori mu os» mdnerno poshwsni&! Singer šivalni straf i Moa 4,Co., Maribor, ulica Odgovorni urednik: Vlad« Pušenjak, Izdaja konzorcij «Straže,«