J UnJN
24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
msmšmššimš^sBm
OGLAŠAJTE v NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
Vol. хххп. — leto хххп.
EQUALITY
DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
cleveland, ohio, wednesday (sreda), APRIL 6, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 68
Novi grobovi
Helen dujan
Kot smo včeraj poročali, je preminila Mrs. Helen Dujan, stanujoča na 988 E. 74 St. Rojena je bila v Jugoslaviji, odkoder je prišla v Ameriko pred 52 leti.
Tukaj zapušča soproga Petra, sina Johna, hčer Mrs. Rose Brodnick, vnuke i n pravnuke. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Zakrajško-^Gga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla ob 9:30 uri in nato v družinsko grobnico na pokopališče Calvary.
2nd lt. laddie j. zindar
Včeraj popoldne je dospelo v Cleveland truplo poročnika Lad J. Zindar (Znidaršič) iz 6521 Schaefer Ave., ki je zgubil svoje življenje 28. maja 1944 ko
bilo bombno letalo, ki je letelo nad Nemčijo, sestreljeno *18, zemljo. Ob času smrti je bil star 29 let in pol.
Pokojni mladenič je pohajal ®ast Madison šolo, nato East High šolo in graduiral je iz Case School of Technology kot električni inženir. Najprvo je *ielal pri Cutler Hammer Co., ko pa se je družba preselila v Detroit, Mich., je šel tja, kjer si je pridobil mesto pomožnega Poslovodja. Ob izbrtthu vojne se je vpisal v letalski oddelek. Pri zračni sili je graduiral v Selman Field, Monroe,. La. Do-•^eljen je bil 508. bombnemu oddelku, 351. diviziji pri osmi ^ačni sili.
T u zapušča mater Frances Urbiha (rojena Paulich), očma ^rank Urbiha in sestro Mrs. I^aniella Marolt. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v petek popoldne ob 3. uri v Grdi-^ovem pogrebnem zavodu, odkoder se bo vršil pogreb v so-^to zjutraj ob 9:30 uri v cerkev sv. Vida z vojaškimi obredi pod vodstvom Excelsior Post 328, Ameriške legije pod vodstvom Charles Sbema, in nato vojaški oddelek na pokopališču Calvary.
BIVŠI POVELJNIK SEVERNE KITAJSKE GEN. FU TSO SE JE PRIDRUŽIL KOMUNISTOM
NANKING, 4. aprila—Predsednik kitajske Komunistične stranke Mao Tzetung je snoči naznanil, da je stranka omilila svoje stališče glede kaznovanja kitajskih vojnih zločincev.
Mao je izjavil, da bodo nacio nalistični civilni in vojaški vo-1 glede kdo so, pod pogojem, da ditelji sprejeti v bodočo komu- bodo znali jasno razločevati, kaj nistično koalicijsko vlado, če se je prav in kaj ni prav, se resno bodo skesali in prispevali za spokorili in resnično z dejanji stvar osvoboditve ljudstva pod pokazali, da so naklonjeni stva-okolščinami "miroljubne rešitve ri napredka ljudske osvobodi domačih vprašanj."	tve in, želijo miroljubno rešitev
To je prvič, da so komunisti domačih zadev.
omilili svoje zahteve glede voj- "Vi ste prispevali za miro-nih zločincev.	ljubno rešitev v Peipingu. Dalje
Kot je sporočila radio posta- vi izražate svoje želje, da bi od-jd Peipinga, je Mao podal iz- slej stali na strani ljudstva in javo tikajočo se vojnih zločin- sodelovali pri ustvaritvi novega cev v zvezi s pismom, ki mu ga demokratičnega reda. Mi sma-je poslal bivši nacionalistični po- tramo, da je to zelo dobro in veljnik severne Kitajske gen. vi ste nam dobrodošli". Fu Tso-yi, ki se je sam nahajal	^^војајо pokolj
na seznamu vojnih zločincev, to-	v Nankingu
da je bil iz seznama umaknjen,
ko je pristal na mirno predajo Medtem so študentje nankin-starodavne kitajske prestolnice univerze, ki se nahajajo še Peiping.	vedno v rokah nacionalistov,
V гаТо oddaji je bilo rečeno,	demonstracije, s kate-
da je gen. Fu obžaloval svoje M™' zahtevali od vlade za-preteklo delo in obljubil, da bo|?°^f® šolnmske podpore, osvo-sodeloval z demokratičnimi si-
80 OSEB IZGUBILO ŽIVLJENJE V STRAHOVITEM OGNJU
EFFINGHAM, 111., 5. aprila. — Strahoviti ogenj, ki je popolnoma uničil tukajšnjo St. Anthony bolnišnico, je danes zahteval 80 človeških življenj, večinoma porodnic iu novorojenčkov.
Mnogi bolniki so začeli skakati skozi okna plame-neče bolnišnice in se pri tem ubili. Drugi pa so zgoreli v poslopju.
V bolnišnici se je nahajalo kakšnih 120 pacijen-tov, od katerih je večina stradala, ker jim ognjega-sci in meščani niso mogli pomagati. Samo v zibelkah je zgorelo 13 novorojenčkov.
Pri reševanju pacijentov so pomagale rimsko katoliške častite sestre, od katerih je več njih izgubilo življenje. Nekatere pa so zgorele v svojih sobah, žrtev je bil tudi kaplan bolnišnice Rev. Charles Sandon.
Kako je prišlo do katastrofalnega ognja, za enkrat ni znano.
Zedinjene države bodo podpirale organizacijo Z. N., pravi Acheson
vrševali tako zvano zdtiranie, . , , . ......
revolte, so prava dejstva bila,	P>^n^al. s cml-
da smo na vsej črti pustošili de-' vojno
Rev. Melish se ne bo vdal škofu
New YORK, 5. aprila—škof P^otestantovske episkopalne cer-James De Wolfe je danes °^javil navodila, pod katerimi 3e razveljavil pastorat znanega Naprednega duhovnika Rev. dr. •^ohna Howarda Melisha, ki je ^odil episkopalno cerkev
orooklynu.
Ukaz je škof objavil, ko je dr. ^®lish kljuboval njegovemu prvemu ukazu z- dne 2. marca, ^ do 4. aprila preneha s svojim ■^ektorstvom pri cerkvi. Rev. Me-'sh je sklical zborovanje članov ®^oje cferkve, ki so odglasovali a se Melisha obdrži na poziciji, ^2obči pa člane odbora, ki so ga P*"! škofu ovadili.
Rev. Melisha so hoteli nekate ^i&ni spraviti s položaja rek ®da, ker je njegov sin William, ' je pomožni rektor pri isti predsednik Sveta za ame-'ško-aovjetsko prijateljstvo. Rev. Melish, ki je star 74 let, 36 izjavil, da bo prezrl tudi drugi škofov ukaz.
boditev aretiranih študentov in takojšnjo sklenitev pravega miru. Toda nacionalistične oblasti so vrgle v zapore večje število študentov, nakar so izbruhnili
V svojem pismu je gen. рц| nemiri.
Soglasno s poročili iz Nankin-ga je posebna skupina vladnih agentov napadla študente, ki so marširali v protestni paradi. Nacionalisti trdijo, da je prišlo do spopada, ko so študentje začeli nagovarjati nacionalistične
lami Kitajske.
Gen. Fu obsoja podrejenost Kitajske Zed. državam
med ostalim rekel:
Moja največja napaka je bi-1 a, ker sem izvrševal reakcionarno politiko zatiranja revolte Čeprav smo vsak dan govorili, da služimo ljudstvu, ko smo iz-
Kakšnih šestnajst študentov je zginilo brez sledu. Zvečer pa je komunistični radio obtožil nacionaliste, da "so poklali študente" že prvi dan mirovnih po gajanj in da že to samo po se bi dokazuje stališče reakcionarne vlade proti tistim, ki želijo "resnični mir".
želo in zatirali ljudstvo. V vaseh smo bili čuvaji za veleposestnike, v mestih pa čuvaji za interese privilegiranih bogati nov in korumpiranih in nepoštenih uradnikov."
V svojem pismu je gen. Fu,
ki je imel tesne stike z ameriškimi predstavniki v Peipingu,
dalje izjavil, da je del napak nacionalistične vladne stranke Kuomintang bil, ker je diplo-	Frank Furlan iz 1003 E
matično podredila Kitajsko Ze- 63 St. je prejel pismo iz stare dinjenim državam in da je Ki- domovine, naslovljeno na Istar-tajska radi tega postala "pro- Primorski klub, katero je tektorat" Amerike.	pisala Angela Zubović, rojena
Gen. Fu je prizn^^l, da je Ko- Gkidina, ki prosi, da bi ji poma-munistična stranka bila uspeš- gal po izvedeti za naslov njenega na, ker je zagovarjala "interese očeta Josipa Godina, ki je bil množice delavcev, kmetov in rojen 28. marca 1882. leta v Št. ljudstva na splošnem".	Jerneju, Dolnja Brezovica na
"Odslej želim podpirati, kitaj- Dolenjskem. Kot piše hči, je bi-sko Komunistično stranko pod la roj&na v Sloveniji in kmalu vodstvom Mao Tze-tunga in po- potem se je vsa družina podala magati pri ustvaritvi nove de- v Ameriko, kjer je ostala do le-mokracije in pri miroljubni ob- ta 1920, ko se je zopet povrnila novi Kitajske", je rekel ge. Fu v Slovenijo. Leta 1923 se je njen pri koncu svoje izjave.	joče vrnil v Cleveland in nazad-
nje so dobili iglas o njem leta 1924. Ker ji je bilo nemogoče priti ž njim v dotiko potom raz-Peipinški radio je objavil tu-|nih virov, ki se jih je poslužila di odgovor voditelja kitajske Ug izza konca vojne, prosi, da bi Komunistične stranke Mao Tze- jj kdo izmed rojakov, ki morda tunga v zvezi z gornjim pismom ve kaj o očetu, sporočil na na-gen. Fu.	slov: Andjela Zubovič (roj. Go
"Čital sem vas cirkularni te- Ljina), Grebengradska br. 3, Za legram z dne 1. aprila. Nankin- greh V., Jugoslavija, ška Kuomintangova reakcionar-	_
na vladna politika sproženja Seja in predavanje proti-revolucije je bila popolno- Redna seja krožka št. 1 Pro ma zgrešena. Ta vlada mora gresivnih Slovenk se bo vršila v sprejeti odgovornost za ogrom- četrtek zvečer ob 7.30 uri v Slo no nesrečo, ki jo je več let tr- venskem delavskem domu na pelo kitajsko ljudstvo zaradi te Waterloo Rd. Takoj po seji proti-revolucioname civilne voj- okrog 8.30 ure pa bo predava ne. Toda kar se tiče civilnih in poznani John Kapelj o dekorira vojaških voditeljev Kuomintan- nju stanovanj. Članice so pri gove reakcionarne vlade, ki iz- jazno vabljene, da se seje in pre
! Dospel k sorodnikom
Prošli četrtek je dospel iz Ita-ije Joe Lazich, star 23 let, katerega oče je rodom Srb, mati pa Slovenka. Prišel je k svoji teti in stricu Mr. in Mrs. Frank in Frances Stegu na 15018 Ridpath Ave. Njegova mati in Mrs. Stegu sta sestri.
fa operaciji
V Glenville bolnišnico se je podal poznani Mr. Frank Vaupo-tich, 469 E. 185 St., zastopnik Equitable Life Insurance Co. Podvreči se bo moral težki operaciji. Prijatelji so prošeni, da ga obiščejo.
Janko N. Rogelj pošilja pozdrave iz Pariza
Predsednik Ameriške bratske zveze, poznani Janko N. Rogelj, ki je zadnji teden odpotoval na obisk v stari kraj, nam je poslal pozdrave iz Pariza.
Odgovor voditelja kitajskih komunistov
^9odh
"Enakopravnosti" dobite „-------------------,
^®dno sveže dnevne novice o« vršujejo to politiko, bodo pri davanja udeleže. Vstop na pre ' ih po svetu in doma! (nas sprejeti z dobrodošlico, ne-jdavanje imajo tudi nečlanice
Organizacijo za begunce napadajo
ŽENEVA, 5. aprila—Vatikanski predstavnik Rev. Edward Killion je danes napadel mednarodno organizacijo za begunce (IRO), češ da ta organizacija ne "vrši svoje delo."
Rev. Killion je predstavnik vatikanskega migracijskega odbora, ki se ukvarja s preselje-vanjehi beguncev. Največ je zameril organizaciji, da kljub ogromnemu budžetu in dolgoletnimi napori, še vedno ni rešila vprašanje beguncev.
Vatikanski predstavnik je napadel nekatere zapadne dežele, ki da smatrajo begunce za navadno "blago" in jim določajo težka dela, katera niso v stanju vršiti. Poleg tega pa nekatere teh dežel razbijajo družine, ker sprejemajo samo moške člane.
Rev. Killion je pohvalil Zedinjene države radi zakona za vse-Ijevanje beguncev, pa tudi Kanado, ki da ima zelo "pohvalen
program za begunce."	, <	, .
(Za begunce se je zavzela Poljska, ki je zahtevala, da se
NEW YORK, 5. aprila—Državni tajnik Dean Acheson je danes ob priliki otvoritve spomladanskega zasedanja Generalne skupščine Z. N. obljubil, da bodo Zedinjene države podpirale organizacijo Z. N.
Acheson je prišel v Flushing Meadows skupaj z devetimi ministri, ki so včeraj podpisali Se-verno-atlantsko vojaško zvezo.
Otvoritvi zasedanja je prisostvovala tudi hčerka predsednika Trumana.
V svoji izjavi časnikarjem je Acheson dejal, da je ameriško ljudstvo prepričano, da je organizacija Združenih narodov "najboljša nada za zgraditev miroljubne svetovne zajednice."
Atlantski pakt bo verjetno predložen z. n.
Acheson se je rokoval z glavnim sovjetskim delegatom in prvim zastopnikom zunanjega ministra Andrejom Gromikom.
Gromiko pa se je zadržal v "prijateljskih pogovorih" tudi z ostalimi zunanjimi ministri, ki so podpisali proti-sovjetski pakt.
Skupaj z ostalimi sovjetskimi delegati se je Gromiko zvečer udeležil sprejema v počastitev
na dnevni red tekočega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov vključi tudi vprašanje izkoriščanja beguncev, katere' nekatere dežele sprejemajo le kot delovno silo in jih kot take nečloveško izkoriščajo).
komunistična mladina proti praznoverju
MOSKVA, 5. aprila. — Tajnik centralnega odbora komunistične mladinske organizacije (Komsomola) T. I. Jersova je danes na kongresu spodbudil prisotne delegate, naj "vzgajajo otroke v ateističnem duhu borbe proti predsodkom in praznoverju."
V Moskvi se ne zmenijo za živčno vojno, pač pa pospešujejo obnovo
MOSKVA, 5. aprila—Sovjetsko glavno mesto je danes mesto ogrodij.
Prezirajoč mrzlo vojno in izkoriščajoč jasne, sončne dneve spomladi, očetje načrtov pospešujejo izgradnjo nove Moskve— mesta z modernimi stanovanji, parki in podzemeljskimi železnicami, ki bo, kakor upajo, naj-skladnejša in najlepša metropo-a v Evropi.
Obnova, za katero se je misli-0, da bo trajala 10 let, bo lahko končana v treh ali pa štirih. Mestni svet je sklenil, da se z obnovo požuri in celo mesto zgleda kot konstrukcijsko taborišče, z razdretimi ulicami, z vrvjo zavarovanimi trgi in ograjenimi poslopji.
Sovjetski tisk stalno opozarja svoje čitatelje, da mora Rdeča armada za slučaj vojne čuvati "smodnik suh," toda dolgoročni mirnodobski projekti napredujejo. Pogozdovanje, reklamacija zemlje, obnova mest, razširjenje industrij in izobrazbe—vse napreduje s povečano naglico.
Načrt za leto 1949 predvideva zgotovljenje 78,000 štiri jaških metrov stanovanjskih prostorov, kar je za 49 odstotkov več kakor pa v letu 1948.
Moskva, ki je zadnja tri leta, kar se tiče kuhanja in gretja
bila odvisna od drv in kerosina, ima zdaj plin, ki ga napeljujejo iz Saratova na Volgi, kar je moderna postrežba za nadaljnih 1,000,000 prebivalcev. V treh ali pa štirih letih bo celo mesto dobilo plin in bo oskrbljeno s cevmi za parno gretje, ki bodo napeljane v hiše iz več ogromnih občinskih parnih central.
Rekonstrukcijsko področje na robu mesta, ki je znano kot "Peščena ulica," je področje za novi stanovanjski projekt od 300 velikih standariziranih poslopij in celim omrežjem šol in trgovin. Pre-fabrikacija dovoljuje izgradnjo standardiziranih pet-nad stropnih poslopij s 40 sta-noyanj v 100 dni. Tovarne sedaj izdelujejo 60 odstotkov delov poslopja.
Vsled nedavnega zakona, po katerem so posamezniki dobili pravico, da gradijo in prodajajo hiše in liberalizacije kreditnih olajšav, se je naglo razcve-la gradbena delavnost, posebno v manjših mestih Sovjetske zveze.
Moskovski svet razširja prevozne linije podzemeljskih železnic in busov ter upa, da bo razširil parke za 65 odstotkov nad površino v letu 1949 in sadi na deset tisoč 40 let starih dreves vzdolž pločnikov.
(Po "Pressu")
Sovjetski delegatje so izjavili, da je sprejem v Waldorf-Astoria hotelu bil "zelo lep."
Na današnjem otvoritvenem zasedanju so bile le formalnosti. Pričakuje se, da bo sovjetski delegat Gromiko predložil Generalni skupščini vprašanje Atlantske zveze, katero sovjetska vlada smatra za napadalno.
Predsednik skupščine, avstralski zunanji minister Herbert V. Evatt, je v otvoritvenem govoru apeliral na velike sile, naj meds^ojno sodelujejo.
Evatt je izjavil, da za sedanje težave na svetu ni odgovorna organizacija Združenih narodov, pač pa da so nastale vsled nesoglasja velikih sil.
Glavna vprašanja na dnevnem redu Generalne skupsčine so vprašanje bivših italijanskih kolonij, fašistična Španija in preganjanje Indijcev v Južnoafriški uniji.
Pobegli bančni uradnik vrgel bonde v morje
Upravnika banke so prijeli v Tampa, Fla.
TAMPA, Fla., 5. aprila — Agentje FBI so snoči ulovili v nekem baru na Dayton Beachu new-yorškega bančnega ravnatelja R i C h a r d a Hendersona Crowa, ki je pred enim tednom izginil z $884,660 v bondih in gotovini.
Crowe je izjavil, da mu je povsem vseeno, če ga vrnejo v New York v okovih ali pa brez njih. Po aretaciji so ga časnikarji skušali izpraševati glede ogromne vsote, ki jo je vzel s seboj na počitnice, toda Crowe je kratko-malo izjavil, da ne bo podajal nobenih izjav. V celici je časnikarjem obrnil hrbet in začel či-tati "comics."
Bančni ravnatelj, ki je oškodoval National City Bank of New York za blizu milijon dolarjev, je bil ožgan od sonca in se je zelo dobro počutil. Na zasliševanju je izjavil, da je bonde v vrednosti $681,000 zmetal v Atlantski ocean. Iz banke pa, je bonde vzel, da bi ujezil bančne uradnike.
Policija je izjavila, da je Crowe živel na Dayton Beachu udobno, toda ne razkošno. Kupil si je dva avta, katera pa je zapustil. Na počitnicah se je ukvarjal le s pošiljanjem večjih vsot denarja svojim sorodnikom.
nemci še vedno cenijo hitlerja
HAMBURG, 3. aprila.—Nemci v zapadnih zonah še vedno smatrajo Adolfa Hitlerja za enega najboljših državnikov na svetu.
P r i poskusnem glasovanju magazina "Spiegel" je od "6,000 glasov dobil kot najboljši državnik Von Bismarck 4,000, Churchill 773 in Adolf Hitler 515 glasov.
Slike v knjižnici
V četrtek 14. aprila se bo kazalo v prostorih knjižnice Norwood podružnice na Superior Ave. in E. 65 St. zanimiv film "These are the People," katerega je prinesel iz potovanja po Evropi, Mr. Theodore Andrica od Cleveland Pressa. Vstopnina je prosta in otroci imajo vstop v spremstvu staršev. Pričetek kazanja filma bo ob 7.30 uri zvečer.
Bolgari izobčili visokega uradnika
LONDON, 5. aprila—Iz Sofije so sporočili, da je bil odstranjen s položaja podpredsednika ministrskega sveta Bolgarije Traico Rostov.
O izobčitvi Kostova je bilo po-ročano v uradnem glasilu bolgarske Komunistične stranke Rabotnicesko Delo. Med ostalim je rečeno, da je bil Kostov odstranjen ne samo kot ministrski podpredsednik, pač pa tudi Hot član Politbiroa in predsednik odbora za ekonomska in finančna vprašanja. Kot razlog izobčitvi je navedena "njegova neiskrena in neprijateljska politika, kar se tiče Sovjetske zveze." Obtožen pa je bil tudi radi "nacionalističnih blodenj."
Ukaz o izobčitvi je sledil po seji centralnega odbora Komunistične stranke, ki se je vršila 26. in 27. marca. Na tej seji je bila sprejeta resolucija, s katero je Kostov bil obtožen, da prezira vodstvo partije in da je skušal zamenjati premierja Georgi Dimitrova in sedanjo vlado. i
Pevski zbor "JADRAN" poda opereto v 3. dejanjih "VALČEK LJUBEZNI" v nedeljo 10. aprila v Slov. del. domu, Waterloo Rd. Pričetek ob 3:80 pop. Zvečer ples — igra Vadnalov orkester.
vztrajni lovec
MOSKVA, 5. aprila—Najboljši sovjetski lovec na volkove Sergej Gorbunov je danes sporočil, da je v teku zime ustrelil 438 volkov. V teku treh zadnjih zim je Gorbunov v dolini reke Volge postrelil 730 velikih sivih' volkov. Vztrajni lovec zasleduje volkove z letalom.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
6. aprila, 1949.
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___________________________
For Six Montlis—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemslte države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
CHURCHILL V VLOGI NETILCA NOVE VOJNE
S svojim govorom v Bostonu je znani angleški konservativec Winston Churchill še enkrat potrdil svoje veliko sovraštvo do Sovjetske zveze. Prišel je v Zedinjene države 2 namenom, da bi še bolj zanetil vojno histerijo, kateri je toliko prispeval pred tremi leti s svojim govorom v Fultonu.	•
Govor Churchilla v dobi med zborovanjem Konference znanstvenikov in umetnikov za svetovni mir in podpisovanjem Severno-atlantske vojaške zveze je imel svoj globoki pomen. V ozračju vojne histerije se vedno močnejše javljajo glasovi vpijoči za mir in sožitje vseh ljudstev sveta. Bolj stvarna grožnja nove vojne, izzivi j a bolj stvarno borbo za mir.
V naši deželi se je že udomačilo obsojati ali označati vse elemente, ki zagovarjajo mir, za "komuniste" ali pa najmanj "sopotnike." Beseda "mir" pa je že postala beseda iz "prevratnega slovarja vseh rdečkarjev."
Toda tu so nekatera dejstva o Churchillu. Ne gledana skozi "rdečkasta" očala "prevratnežev in rdečkarjev," pač pa skozi očala navadnega pr oti-so v j etskega zunanje-politi-čnega komentatorja, kot je to Spencer D. Irwin. Za njega nihče ne more trditi, da simpatizira s Sovjetsko zvezo ali pa "komunizmom." Celo, ne smatra se ga za "naprednega" komentatorja. Kljub temu pa je v svoji nedeljski analizi Churchillovega govora v Plain Dealer-ju povedal med ostalim sledeče:
"Obžalujoč neuspehe Haške konvencije začetkom 20. stoletja in pozneje Društva narodov, Churchill vidi nekaj upov v organizaciji Združenih narodov. Povedano nam je, da bi to bila sijajna organizacija, če bi ne bilo pokvarjenosti Rusov, ki so jo 'razklali in zmešali.' To je osnovna snov naše dobe. Toda če kdo želi zapustitL ugodne predsodke za voljo dejstev, mora ugotoviti, da so jo prav tako razklali in zmešali i Angleži i Američani i Francozi, ko je to ustrezalo njihovim nacionalnim interesom.
"Kar se tiče njegove opazke o 'trinajstorici v Krem-linu'—nesrečni skupini za ostali svet—je Churchill sprožil drugo idejo, ki je danes zelo vpoštevana, ko je rekel, da za njimi stoji 'največja armada sveta v rokah vlade, ki zasleduje imperialističnemu zavojevanju, kakšnega ni izvršil noben cesar ali pa k^iser.'
"V tej koloni ni simpatij za Ruse, toda ta kolona skuša vpoštevati rekord. Radi tega lahko rečemo, da so Churchil-love opazke zanimive in značilne, toda brez vsakih dejstev.
"Rusi se niso razširili za en sam štiri jaški kilometer izven ozemlja, ki sta jim ga določila kot sfero vpliva—kdo? Uganite! Nihče drugi kot Winston Churchill in pokojni Franklin D. Roosevelt.
"Izkoristili so to področje na način, ki ni v skladu z obljubami v Jaltski, Teheranski, Moskovski in Potsdamski deklaraciji, toda niso šli izven tega ozemlja. O Rusih govorimo. Komunizem, ki je ideja, se je ražširil, toda ruska država se ni!	*
"Na ta način Churchill potrjuje zmedo naše dobe. Lahko ima prav, lahko pa tudi ne, ko pravi, da je atomska borba rešila Evropo. Mi mislimo, da je to navadna melodrama. Ljudstva Evrope bi ne počivala mirno, če bi jih Rusi preplavili, tudi če bi ne bilo atomske bombe. Zapomnimo, da jim je tiste dele Evrope, ki so jih prevzeli ne preveč uspešno, določil demokratični zapad.
"Ne atomska bomba, ne Atlantski varnostni pakt in ne Združeni narodi ne morejo ustaviti te ideje, ki jo Churchill napačno označa za ruski imperializem. Kar je lahko ustavi je boljša ideja v miselnosti ljudi, miselnost ljudi pa se lahko pridobi za mir potom dela UNESCA. To pomeni s počasnim toda vztrajnim izobraževanjem, ukinitvijo nevednosti, s kazanjem na ^skupnost ljudstva ne pa na njihove razlike, z zameno skušenj, tako da se lahko zboljša življenjski stardard."
To je mnenje zunanje-političnega komentatorja Plain Dealerja. Vsak lahko sodi o njem, kar hoče; toda v tem komentarju je jasno poudarjena vsa zgrešenost in nevarnost miselnosti zakrknjenega sovražnika Sovjetske zveze Winstona Churchilla. Churchill se je s poskusi, da "se zadavi boljševizem," ukvarjal še pred tridesetimi leti, ko se je na ruševinah caristične Rusije dvignila prva socialistična dežela sveta. Takrat ko je revolucija divljala v Rusiji, in so se v to revolucijo vmešavale zunanje sile, se Churchillov sen ni uresničil. Kako se moro uresničiti danes? Danes po tridesetih letih, ko na tem svetu Sovjetska zveza pred-
UREDNIKOVA POSTA
Uspesni koncert Mladinskega pevskega zbora SDD
Zato pa rečem jaz, najlepša je mladost, mladost ne pride več nazaj.
Zadnjo nedeljo nam je turoje-na mladina—menda že iz tretje generacije, priredila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. uspešen slovenski koncert ter enodejansko igrico "Sirota." Po pravici povedano, da sem bil prijetno iznenaden nad lepo ubranimi glasovi mešanega zbora 43 dečkov in deklic v starosti od petega do 15. leta. Kot pri odraslih, tako se tudi pri mladinskem zboru čuti pomanjkanje moških, kar znači, da je nežni spol bolj dostopen mehkim čustvom naše lepe pesmi.
Izmed solistov je odnesel krono John Pavli ml. v pesmih "Gor čez jezero" in "Moja kosa je križavna." On poseduje dober pevski material, ki ga bo z vztrajnimi vajami nedvomno obdelal in izpopolnil. Njemu je sledila Nancy Samsa v Foerstner-jevi "Vse mine" in Zirovnikovi "Kukavici." Svoj prijetni sopran že sedaj dobro obvladuje in če ga bo kultivirala, bo postala cela pevka. Mali Richard Tomšič (najbrž sin znanega pes-nika-amaterja J. Tomšiča) je nastopil dvakrat in sicer v duetu z J. Pavli "Je bela cesta vgla-jena" in "En hribček bom kupil" in kot solist v zborovi komični skladbici "Naš maček," katero . sta priredila Florence Unetič in John Steblaj. Če izvzamemo nekoliko oderske treme pri slednji, se je fantek kar dobro odrezal.
V trospevu go nastopile: CJeci-lia Valenčič, Lillian Ster in Norma Barton. Zapele so: "Padel list je z javora" in "Kaj boš za mano hodil." Vse tri imajo prikupne glasove, le alto je bil prešibek za močan soprano. Pesmi: "Mamica moja" in "Dober večer, ljubko dekle" je zapel kvartet: Norma in Jean Barton, Lilian Ster in Raymond Videmšek. Petje je vodila znana navdušena koncertna pevka Florence Unetič in priznati se ji mora, da je vešča učiteljica. Skušnje učijo, ^a ni malenkost brzdati in uvajati disciplino med razposajeno mladino. Keep up your good work, Florence! Svetujem ji pa, da v bodoče ublaži pretirane kretnje pri nekaterih pevskih točkah, ker lahko preidejo že v karikaturo.
Odmoru je sledila igra s petjem v enem dejanju "Sirota." Vsebina je bila zelo primerna in se je znatno razlikovala od običajnih pravljic in burk. Siroto je izborno pogodila Cecilia Valenčič. V svojo vlogo se je kar dobro vživela in če bi bila bosa in siromašneje oblečena, bi napravila še večji učinek. Presenečeni smo bili tudi nad njenim lepim petjem, ki še mnogo obeta. Good luck to you, Cecilia!
Nad vse lep prizor je J)il, ko se je siroti Francki v sanjah prikazala mati, katero je s čustvom igrala Florence Unetič. V ganljivem solospevu j^ bila skoro neprekosljiva. Hudobnega posestnika Križnika je dobro po-
godila Norma Barton. Zdelo se je, da ji je trpinčenje uboge sirote kar prirojeno. Privlačna točka v igri je bil vaški cirkus (če je bila to režiserjeva domislica, potem mu čestitamo). John Pavli, kot ravnatelj cirkusa, je svojo vlogo kar odlično izvršil. Poleg pevca, je torej še muzi-kant in igralec, zato pozor Ve-rovšek in Jadran! We hope that you will stay with us, John! Tudi medved in "umetniki" so svoje vloge izvršili vaškemu cirkusu primerno.
Režijo je vodil J. Steblaj. In kar velja za Unetičevo pri zboru, to velja za Steblaja pri igri; da je imel namreč težaven posel pri krotenju mladine na vajah, toda trud se mu je poplačal z razmeroma dobro vprizoritvijo. Priporočljivo pa bi bilo, da se v bodoče nadomesti ogromna sekira, ki jo Francka ni mogla zmagovati, kakor tudi "Leisy" zaboj za pivo, ki ga je Francka prinesla iz hiše. Taki oderski pripomočki pokvarijo iluzijo.
Med koncertom in igro je nastopil hrvaški tamburaški zbor "Slavulj," kateri je občinstvu zelo ugajal. Tudi ta zbor sestoji skoro izključno iz turo jene mladine. Spored je vodil neumorni predsednik zbora John Terlep. Upamo, da bo iz mladinskega zbora, ki je nekakšna osnovna pevska šola, izšlo vsaj ena četrtina pevcev, kateri se bodo pridružili našim odraslim zborom in tako izpopolnili vrzeli, ki nastajajo vsled smrti in drugih vzrokov.	Frank Česen.
Odmevi Glasbene Matice
Kot običajno, je Glasbena Matica imela letno sejo meseca januarja. Ponovno smo izvolili naša dva mlada in neutrudljiva predsednika in podpredsednika, Edwarda Kenika in Franka Pet-kovšeka in seveda Louisa Belle, ta, našega finančnega vizarda kot blagajničarja ter novo tajnico Molly Frank in druge.
Dne 19. februarja je Glasbena Matica imela pokoncertni banket za člane in prijatelje. Dvorana je bila krasno okinčana in večerja še boljša. Hvala našemu podpredsedniku in drugim. Ob tej priliki je zbor nagradil našega zvestega in dolgoletnega pevca Louisa Belleta z lepo zlato uro z urezanim imenom "Glasbena Matica.""Upamo, da bo naš Belle še dolga leta vzor našim sedanjim in nekdanjim pevcem.
Pod vodstvom gospoda Zor-mana in marljivim delom pevcev obeta Glasbena Matica našemu dobrega petja ljubečemu občinstvu vedno večjih uspehov.
Emil Safred.
ŽENE OSVOBOJENE KITAJSKE
DVA KOMUNISTA USTRELJENA V ARGENTINI
BUENOS AIRES, 4. aprila.— Štorje oborošeni moški so danes vdrli v urade argentinske Komunistične stranke in ustrelili dva komunista.
v "Enakopravnosti" dobite wdno sveSe dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
sta vi j a ogromno silo slonečo na več sto milijonov članov broječa ljudstva sveta?
Z Irwinovim zagotovilom, da "ne atomska bomba, ne Atlantski pakt in ne Z. N. ne morejo ustaviti ideje, ki jo Churchill napačno označa za ruski imperializem, se lahko popolnoma strinjamo. Podobno je povedal že Wallace, to so potrdili mnogi drugi, najbolj vzorno pa je to potrdila zgodovina. Tudi idejo krščanstva so skušali zatreti z vsemi nasilnimi metodami, persekucijami in križanjem oznanje-valcev te ideje, pa je končno ta ideja še vedno tu. Ideje ne poznajo mej. Ideja krščanstva je cvetela v katakombah in se jo je iirilo s šepetanjem. Toda kje so bile njene meje? Nikjer! Tako je z vsako drugo idejo, posebno z idejo, ki sloni na resnici.
Položaj žene v Kitajski je najtesneje povezan z zmagovitim prodiranjem kitajske narodno osvobodilne armade. Kitajske žene imajo v osvobojenih pokrajinah vse politične, gospodarske in državljanske pravice ter jim je z zakonom zajamčena popolna enakopravnost z moškimi. Vsak dan prispevajo k napredku dežele in zmagam armade ter se na ta način bore za okrepitev priborjenih pridobitev.
Z zakonom o agrarni reformi je bila ustvarjena ekonomska podlaga za enakopravnost kmečke žene in odprta pot za njeno popolno osvoboditev. Zemlja je bila razdeljena vsem kmetom ne glede na spol in starost. Besede, da "dobe žene prav tako svoj delež", so zbudile milijone kmetic. Na zborovanjih, kjer so delili zemljo, so bile tudi žene, v vaseh, iz katerih so moški odšli na fronto, pa so zemljo delile same. Kjer so bile najbolj zapostavljene, so najbolj razvnete in so najhuje nastopale proti bivšim lastnikom. Obtoževale so veleposestnike — tirane ter zahtevale, naj jim vrnejo vse, kar so jim v stoletjih odvzeli. "Vrnite nam ubitega sina, moža". "Vrnite nam hišo, vrnite nam žito, ki sem ga sama pridelala".
Bolj zavestne in izobražene žene pomagajo kmeticam pri izvajanju agrarne reforme z nasveti. V tem prednjači zlasti književnica Plng-Ling, ki je močno vzpodbudila borbenost kmetic.
Z agrarno reformo se je iz-premenil položaj žene tudi v družini. Bivše sužnje-žene, ki so jih starši v času lakote prodajali ali pa jih oddajali neznanim ženinom, se vračajo sedaj domov kot lastnice svojega deleža zemlje. Razgnana družina se zopet zbira. Prepovedano je prodajanje otrok in žen. Žene imajo ^raVlco do ločitve zakona, poročene pa so neodvisne, ker imajo svojo posest.
Svobodni kmetje so pripravljeni na največje napore, da bi podprli demokratično vlado in zavarovali pridobljene pravice. Žene-kmetice delajo poleg moških, mnogokrat pa še več, ker se moški vojskujejo. Pred agrarno reformo so samo siromašne ženske obdelovale zemljo, druge pa so smatrale to delo za poniževalno. Sedaj je postalo delo ponos žen. V kmetijstvu dela 50 do 70% žen, tako da kmetijska proizvodnja stalno narašča, čeprav se boji nadaljujejo Kmetice pospešujejo živinorejo, goje svilarstvo, predejo in tkejo za vojsko.
Dve osnovni nalogi imajo že ne osvobojenih pokrajin Kitajske, povečati proizvodnjo in podpirati fronto. Obe nalogi častno izpolnjujejo vse delovne žene vasi in mesta.
Lani je samo v petih okrož jih v Santungu delalo pri je senski setvi in žetvi poldrug milijon žen. V mnogih pekrajinah se žene združujejo v brigade za medsebojno podpiranje in pomoč družinam borcev. V pokrajinah Šensi, Cahar in Hopej delajo vse mlajše ženske v brigadah, starejše pa skrbe za otroke in za gospodinjstvo.
.Ker industrija v Kitajski ni razvita, izdelujejo uniformfe in civilne obleke kmetice doma. Lani so med kampanjo za pospešitev proizvodnje izdelale kmetice v pokrajini Ju Tan Han v severni Kitajski 670,000 kosov blaga, količino, ki je zadostovala za armado in vse prebivalstvo te pokrajine. Še večje uspehe so imele žene v mestih. Dobre mezde in uspehi organizacije Zveze kitajskih žen pri pobijanju nepismenosti in političnem vzgajanju žen so imeli za posledico, da je mnogo žen šlo v industrijo. Njihova plača je enaka plači moških, žene imajo plačan dopust v času poroda, prepovedana pa je uporaba ženske delovne sile pri težkem ali nočnem delu.
Ženam je v osvobojenih pokrajinah omogočen dostop v vse poklice. Žene se volijo tudi v organe oblasti in najvišja vodstva. Tudi v sindikatih zavzemajo vodilna mesta. Na VI. vse-kitajskem delavskem kongresu je bilo 32 delegatk. Med 541 delegati na Začasnem narodnem kongresu severne Kitajske je bilo 59 delegatk; med njimi so bile voditeljice okrožij, sekretarke partijskih organizacij, ravnateljice tovarn, profesorice itd.
Neprecenljiva je pomoč žen narodno osvobodilni armadi. Prej se je osvobodilna vojna v glavnem vodila po gospodarsko zaostalih vaseh brez prometnih zvez, tako da so morali za vzdrževanje zvez med fronto in zaledjem mobilizirati veliko število ljudi. Danes osvobodilna vojska naglo prodira ter mora zato organizacija oskrbovanja fronte funkcionirati točno in naglo. To je naloga žen, ki zbirajo živila, organizirajo prehrano, skrbe za ranjence in bolnike, šivajo uniforme, podpirajo gerilce in opravljajo upravne posle. Med boji v Lanu (pokrajina Šantung), so žene samo v enem tednu zbrale 5 milijonov kilogramov živil, v Jenanu pa še v krajšem času 3 milijone kg. Uniforme in obuvala izdelujejo Kitajke zgolj z roko, ker nimajo šivalnih strojev, vendar pa je vojska oskrbovana. Ko je narodno osvobodilna vojska prodirala preko reke Hoangho, je delalo za ormado Li Bo Cena
700,000 žensk, ki so spredle in stkale 5 milijonov kg bombaža. Žene v okolici Jenana so izdelale samo lani 584,000 parov čevljev za vojsko.
Številne Kitajke sodelujejo tudi v redni armadi, kakor tudi v varstvenih oddelkih in partizanskih enotah. Samo v pokrajini Santung je nad 226,000 miličnic, ki skrbe za zavarovanje letine pred sabotažo bivših veleposestnikov. Odstranjujejo mine, grade mostove in drugo. Njihovo borbo ljudstvo zelo ceni. Podvige narodnih herojev Li Laj Jing in Kao Feng Jing opevajo tudi v narodnih pesmih.
V redni vojski se žene praV tako odlikujejo s svojim junaštvom. Junakinja Li Ju Ceng, ki poveljuje četi v pokrajini Kvan-tung se je borila osem let proti Japoncem. Pogosto je reševala ranjene tovariše skozi sovražnikov obroč. Zdravnica Cang Nan Ping je dva dneva in dve noci pomagala ranjencem na bojišču, čeprav je bila ranjena na desni roki. Mnoge žene delajo v vojski tudi politično.
Zveza kitajskih žen dela pod vodstvom Komunistične partije Kitajske vsak dan za odstranitev ostankov fevdalizma v življenju in zavesti žen. Vsak dan krepi zavest kitajskih žen ^ borbi za novo življenje, za srečo svoje domovine in boljšo bodočnost novih pokolenj. Veličastne zmage narodno osvobodilne vojske so najboljše jaJ®' stvo ženam Kitajske, da bodo obvarovale svoje pridobitve i^ zgradile srečnejše življenje.
KOROŠKE VESTI
Prava podobe deželnega glavarja Wedeniga
Hudo gorje je prišlo med drugo svetovno vojno na naše ljudi. Nasilni nacisti so izselili 360 zavednih slovenskih koroških družin. Po zlomu fašizma so se žrtve nasilne izselitve organizirale v Zvezi slovenskih izseljencev. Pred nedavnim so se zbrali njeni delegati v Celovcu, da prisostvujejo občnemu zboru, že pred pričetkom občnega zbora si je Zveza slovenskih izseljencev zagotovila, da bo koroški deželni glavar Wedenig sprejel delegate občnega zbora, ki so mu hoteli sporočiti ugotovitve občnega zbora, da ima avstrijska vlada sicer na desetine milijonov šilingov v svojem proračunu za fašistične elemente, za izseljene Slovence pa komaj 3 in 'pol milijona šilingov. In še od tega sta skopneli dve tretjini zaradi posledic zakona o denarni zaščiti Toda Wedenig je svojo obljubo požrl, četudi so ga delegati po dolgem stiskanju iz-taknili v neki sobi. Tudi njegov namestnik Ferlitsch ni maral sprejeti delegatov. V tem ravnanju Wedeniga in njegovega namestnika se kaže hlinjena domneva "naklonjenosti" te nacistične gospode do koroških Slovencev. Zatrjevanje o tej "udanosti" je le preživela fraza. Prizadeti izseljenci pa ne bomo klonili. Nadaljevali bomo svojo borbo, dokler ne bo popravljena velika škoda, ki smo jo občutili zaradi nasilne izselitve. Zaradi tega je odposlala Zveza slovenskih izseljencev dve protestni noti uradu koroške deželne vlade in Zveznemu finančnemu ministru razen tega še brzojavko londonski konferenci namestnikov zunanjih ministrov, ki terjajo v njej priznanje pravic in popravo škode.
Varnostna in policijska direkcija v Celovcu je že tako kompromitirana zaradi svojega krivičnega odnosa do Slovencev, da čutimo koroški Slovenci v tej ustanovi eno izmed središč šovinističnega sovraštva do slovenskega ljudstva. To svoje pokvarjeno bistvo je pokazala varnostna in policijska direkcija v Celovcu tudi ob Prešernovi proslavi v celovškem gledališču, jjfe pred proslavo se ji je mudilo, da bi izvabila od tajnika ali pred-
se dnik a Slovenske prosvetne zveze podpis na izjavi z obvezo, da ne bo ob tej priliki nobene politične demonstracije. Toda nakana se je temeljito ponesrečila. Zaradi tega se je varnostna in policijska direkcija v Celovcu zbala Prešernove prosl^' ve. V gledališču samem so bile razpostavljene straže. Prav t&' ko tudi pred gledališčem. Nekje
v bližnji, stranski ulici pa .le
bil
pripravljen avto požarne bram* be z brizgalnico. Ob tem 50^ se lahko prepričali, da "čuvai' jev" reda v Celovcu ne manjk*' Čudna reč pa je, da ni teh "e^^' varjev" nikdar na spregled, dar bi bila njihova navzočnost zares potrebna, kakor n. pr. daj, ko so fašistični, reakci"' narni elementi sramotili ju^°' 'slovanski film "To ljudstvo b'' živelo". Tedaj ni bilo opaziti ti najmanjšega sledu prizadeV^' nja po vzdrževanju reda s str&" ni teh ginljivih "čuvarjev" da. Varnostna in policijska rekcija v Celovcu ne more P®" ob nobeni priliki skriti svoje^^ slepega sovraštva do slovenske' ga koroškega delovnega 1]^°' stva.
Našega kmeta ne boste gospodarsko uničili
Slovenski kmet na Koroškei^ je predmet nenavadnega izkori' 'ščanja s strani reakcionarne leposestniške gospode in vse^^ gospodarskega sistema, ki ^ uveljavljajo sedanji koroški ob' lastniki. Nov, značilen prim®'^ takšnega izkoriščanja smo tovili v Zgornjem Rožu in nji Zilji. Zaradi prevelike odd^, Ijenosti ne morejo naši gors kmetje oddajati mleka, paČ P/
rad-
oddajajo namesto tega s maslo. Medtem pa, ko je ur na cena za surovo maslo od do 20 šilingov navzgor, pr®J® majo Rožani in Ziljani v belj^ ški mlekarni le po 8 šilingov kilogram masla. Kmečka zve2® za Slovensko Koroško je P^^ temu izkoriščanju najostrej protestirala pri pristojnih ® . lasteh. Naš slovenski koros kmet se zaveda prav dobro, k ^ je v ozadju. Zaradi tega ni P'-' pravi jen položiti orožja, аШР^^ bo svojo borbo žilavo nadalJ® val do kraja, do zmage. >
SANS^ChicaS
Naročajte, širite ' Enakopravnost!"
гџ

6. aprila, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Filip Kalap ;
TRIDESET LET SLOVENSKE IGRALSKE UMETNOSTI
(Nadaljevanje) Z blesteče teatraliko Rein-hardtovega kova je pričel svojo režisersko pot Osip Šest, to da ohranil si je iz svojih vtisov pri ruskem gledališču zanesljiv <^ut za skupno igro in ubrano odrsko občutje. Njegova zaslu-je v tem, da je spretno prenesel na domača tla marsikate-''o izkušnjo evropske tvornosti, da je v vsakdanje delo na odru uvedel sistem, delovni polet in brezpogojno disciplino ter dvig-uprizoritve iz provincialne i'evnosti na raven evropskih predstav. S Šestom je pričel svo-Jp pot na slovenskem odi'u Wil-liam Shakespeare v Župančičevi besedi. Skoraj dvajsetim doma-dramam je botroval režiser. Evropskega kova so tudi šesto-Ve uprizoritve antičnih avtorjev / velikih srednjeveških iger v -dvorani in na prostem (Aristo-fanovaLizistrata, Hoffmanstha-1 o v a prireditev Sofoklejevega Edipa in starega misterija o Sleherniku). Minio tega repor-toarja obsega šestovo režisersko delo preko 200 iger iz vse svetovne literature od spevoigre do konverzacijskega komada.
Svojstven pomen v prvih le-tih po prvi svetovni vojni ima ljubljansko Dramo ruski 'Sralec in režiser Boris Vladimi-fovič Putjata. Družil je v sebi blesteč glumaški dar z rusko težnjo po tehtni karakterni igri. ^imo klasičnega ruskega repor-toarja (Dostojevski: Idiot, Go-Solj: ]^evizor, Tolstoj: Ana Kamenina, Čehov: Češnjev vrt) je bil mojster v francoski komedija (Moliere: Žlahtni meščan, Rostand: Cyrano, Sardou: Madame Sans-Gene, Scribe: Koza-''ec vode) in velikomestni kon-^erzacijski igri (Schnitzler: ^iiatol). kot režiser je poglobil 'Sro slovenskih igralcev z zdraho teatraliko. Njegovo strokov-znanje in njegova predanost igralskemu poklicu sta bili prav tako veliki kakor njegovo na-kionjenost mladim talentom: bil J® požrtvovalni mentor dvema Vodilnima, igralcema •— Ivanu Levarju in Janezu Cesarju.
Med prvimi domačimi režiserji' ki so ob Šestu in Putjati go-tako svetovno klasiko kakor domači reportoar, soPugelj, Mi-Skrbinšek, Nučič, Marija Ve-'"З- in Lipah. Nesporno in trajno Zaslugo za slovensko igralstvo 1Ша v tem pogledu zlasti Milan "krbinšek, ki je prvi in edini j^^d Slovenci uprizoril vsega ankarja. Z Marijo Vero se je Uveljavila žs zgodaj svetovna klasika (Goethejeva Ofigenija) Ibsenova psihološka drama (Rosmersholm, Borkman, Gospa Inger, Solnes). Vendar te-zisče umetniške tvornosti teh Peterih ljudi ni v njihovem do-^^■j obsežnem režijskem delu: Ugelj je pomemben novelist, fugi štirje so vidni reportoar-in karakterni igralci. Gledališke ljudi, ki so se ka-Osip šest ukvarjali samo z J;^2ijo in so kot igralci nastopa-i ie poredkoma, je dal mlajši ^®d. Med njimi so pomembni
zlasti trije: Ciril Debevec, dr. Bratko Kreft in Bojan Stupica.
Debevec si je nabral svoje prve izkušnje na študijah v Pragi, na Dunaju in V Nemčiji, pričel je svojo pot v času evropskih ekspresionistov. Po svojem režiserskem temperamentu je nagnjen k intelektualni zasnovi igralskega dela ter k mračni, nekoliko pompozni teatraliki. Njegovi prvi režijski zasnutki so veljali igram evropskih sim-bolistov (Maeterlinck, Yeats). Pri teh dramah je pokazal zanesljiv čut za lirično dikcijo in za irttimno psihološko občutje, tako da je s temi' svojimi režijami pospeševal razvoj slovenske igralske umetnosti. Pozneje je posvečal veliko pažnjo Strindbergu in Dostojevskemu ter modernizacijam japonskih in kitajskih avtorjev (Klabund), toda to njegovo delo je izzvalo upravičen odpor zlasti med mlajšimi kritiki, ki so Debevče-vemu ekspresionizmu zoperstav-Ijali odrksi realizem. Pač pa je uspel z režijo nekaterih vojnih komadov (Sheriff: Konec poti) in si je pridobil tehtne zasluge kot operni režiser.
Dr. Bratko Kreft, bolj znan kot dramatik in gledališki teoretik, kaže tudi v režiji solidno strokovno znanje, težnjo po naprednem tolmačenju dramske ideje in zdrav čut za logično podčrtavanje vsebinske strani v igri. V svojih prvih režijah je eksperimentiral: včasih na škodo zgodovinske resničnosti (Carmen, Werther, operete Ma-scota in Trije mušketirji). Ti poizkusi so vsebovali rahlo pa-rodistično noto, ki jo je pa kmalu opustil. Pri svojih zrelih zasnovah se je ukvarjal tako s klasiko kakor tudi s sodobnimi avtorji (Shakespeare: Hamlet, Romea in Julija; Shaw: Sveta Ivana, O'Neill: Strast pod bresti, Katajev: Milijon težav, Zweig: Siromakovo jagnje, Gne-ry: Šesto nadstropje, Bulgakov: Moliere, Ostrovskij: Gozd, Gogol j: Revizor). V teh delih se kaže njegovo obsežno znanje dramaturških problemov in podrobni študij kulturne zgodovine. Ta njegova gledališka vse-stranost ga je tudi usposobila, da je prepesnil in dopolnil Levstikovega "Tugomera" v tehtno gledališko delo, ki se bo odslej ohranil v železnem reportoarju jugoslovanskih odrov.
Bojan Stupica je v tej trojici vsekakor tisti režiser, ki, kaže med njimi največ gledališke in-vencije. Pri njegovem delu ga močno opredeljuje blesteč sce-nografski dar. Svoje režije snuje iz arhitektonsko zamišljenega prostora, potek odrskega dogajanja bogati z množico duhovito zamišljenih igralskih podrobnosti. Pričel je kot ekspre-sionist (Reynal: Grob neznanega vojaka, Begovič: Brez tretjega), toda kmalu je našel svojo pot. Prve originalne režije so veljale svetu malega človeka (Katajev: Kvadratura kroga, Švarkin: Tuje dete. Izpit za življenje, Schurek: Pesem s ceste).
Tu je pokazal tenak sluh za odrsko vzdušje in za aktualnost dramske teme. Njegov prodorni uspeh v dobi med obema, vojnama je bila obširna dramatska reportaža amerikanskih avtorjev Kauffmana i n Ferberjeve "Simfonija 1937" V tej satirično pobarvani družbeni analizi kričečih protislovij v kapitalističnem svetu Združenih, držav je Bojan Stupica združil vse do-misleke svoje nemirne odrske iznajdljivosti v ubrano celoto; oris dramatskih značajev, odrski prostor, enoviti in nagli potek dejanja, odrska glasba, plesni vložki, jasna in poudarjena idejna tendenca — vsi ti elementi so se v tej uprizoritvi zlili v blesteče in igralsko dovršeno odrsko doživetje. Odtod vodi njegova pot mimo nekaterih poizkusov nemirne teatralike (Beraška opera, Pirandello: Danes bomo improvizirali) k svetovni klasiki in domačemu realističnemu komadu (Molliere: Šola za žene, Krleža: V agoniji, Glembajevi, Cankar: Za narodov blagor, Ostrovski: še tak lisjak se nazadnje ujame). V domačem reportoaru je ustvaril novo koncepcijo odrskega realizma s Cankarjevim "Blagrom", ki otvarja z Janovo ihterpreta-
cijo "Hlapcev" novo ero v slovenskem igralstvu. Med novitetami je uprizoril Brnčičevo "Med štirimi stenami" in Kreftovo "Puntarijo".
Osrednjo vlogo v tridesetih letih ljubljanske Drame je zavzelo tudi delo hrvatskega reži serja in pedagoga dr. Branka Gavelle. To je gledališki strokovnjak s krepkim prijemom za temeljno umetniško linijo v dramski zgradbi, z zanesljivim čutom za napredne tendence v umetnini, hkratu pa nervozno rahločuten za psihološko utemeljitev v vsem odrskem dogajanju. Navzlic svoji impresionistični tehniki je Gavella v primeri z nemirnima, svoj izraz iščočima režiserjema Kreftom in Stupico pravi , klasik realistične režije po svojem čutu za intenzivno igralsko doživljanje zelo b 1 i z u kritičnemu realizmu Dančeka in Stanislavskega. S svojimi drznimi prijemi pri zasedbi vlog je v ljubljanski Drami pogosto odkrival igralce, ki so dotlej nastopali v malo pomembnih vlogah. V Balzaco-vem "Mercadetu" je z interpre-tom glavne vloge Ivanom Le-varjem ustvaril primer, kako je mogoče s smotrno grajenim dialogom \ in smiselno ubranimi stranskimi figurami kljub mo-nolognemu značaju glavne osebe ožitvoriti razgibano komedijo. V Linhartovem "Matičku"
ZAVABOVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam
, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
je združil svoje velike dramske in operne izkušnje (večkrat je režiral Beaumarchaisa in Mozarta) v ubrano uprizoritev prve tehtne slovenske komedije. Temeljne predstave Gavellovih predvojnih ljubljanskih let pa so bile posvečene Krleževemu ciklu o Glembajevih, "Gospoda Glembajevi" z Emilom Kraljem kot Leonom, Ivanom Levarjem kot starim Glembajem, Radom Železnikom kot Pubo in Nabloc-ko kot baronico Castelli je bila poleg prve Gavellove uprizoritve Molierovega "Tartuffa" in Stu-pičeve "Simfonije" ena izmed tistih nepozabnih uprizoritev v ljubljanski Drami, ki so bile preizkušnja in višek umetniške ubranosti, kakršno lahko doseže samo zrel, evropsko uglajen, ves v svojem delu zbran dramski ansambel. V svoji uprizoritvi je združil dr. Gavella svoje odlično dramaturško in sociološko znanje s svojim izrednim, lahko bi rekli, muzikalno tenko-slušnim smislom za odrsko vzdušje, za psihološko dognanost dramatskega dogajanja in za skupno igro v umetnino pretresljive prepričevalnosti. Na
tej veliki tradiciji je Stupica lahko čez 15 let ustvaril drugo zgledno uprizoritev te Krleževe drame.
(Dalje prihodnjič)
SOVJETSKA MLADINA KRITIZIRA ARHITEKTE
MOSKVA, 4. aprila. — Na tukajšnjem kongresu komunistične mladine so bili danes tarča ostrih kritik sovjetski arhi-
tekti, ki da so se nalezli "stebr-ske bolezni".
Tajnik stalingradske mladinske organizacije N. F. Denisov je kritiziral obnovo Stalingrada.
"Kamorkoli se ozrete, povsod so sami stebri. Neki skromni dom za matere jih ima kar 20. Celo majhne koče in tovarna traktorjev imajo stebre," je rekel mladinec.
WRONG WAY TO GET THE RIGHT OF WAY!
Why risk your neck insisting on the right of way?
Every motorist makes a mistake once in a while,
so take it easy. Give other drivers and pedestrians a break—even when they're in the wrong. Be a "Golden Rule" driver —it's safer.
Be Careful—the life you save may be your own I
This advertisement is published in the public interest by
ENAKOPRAVNOST
1






Suddenly the King realized
he was going to starve
You REMEMBER how King Midaa thought he had a short cut to fLoancial security.
When granted one wish, he asked that everything he touched be turned to gold. It was fun until he tried to eat, and aU his food turned to solid gold. He suddenly realized that he was going to starve to death.
Midas was glad to cancel his wish, and look for a better way to provide for his old age. What he discov ered remains true today.
The only sure way to financial security is systematic saving. And the best method is buying U. S. Security Bonds, automatically!
If you work for wages or salary, you can sign up for the Payroll Savings Plan. If you are in business or a profession, and have a checking account, you can sign up
for the Bonđ-A-Month Plan at your bank:
Start now—during the Security Loan ^ Drive. The money saves itself, and after 10 years you have $4 for every $3 you have saved; ,
And your Security Bond dollars do part to insure a stable economy. Wise saving means less money in the market place to bid up prices of goods.
It's too bad that Midaa had so much trouble because he couldn't save this eaqy way; But isn't it lucky you cant
WISE DEBT MANAGEMENT-Et«7 bond dollar that U built up In your Govermnent'e Treasuiy i* u«ed to retire a dollar of the national debt which 1« potentially inflatlonaiy.
StCURITY AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY
ENAKOPRAVNOST
Tbia is an oBcIal U. S. Tseasury adveriisemeat—prepared under auspicei of Treasury Departmtat «nđ AđrtrtMot Couaelt.
^RANISLAV NUŠIČ;
Izbrane crtice
POVESTICA. SESTAVLJENA S ŠKARJAMI

(Nadaljevanje)
s številka 7 od Jf. јапшгја 1896. leta
^/Jelisaveti, hčerki Živo te Had-i'Nastića in bivši moji ženi: , ^^jka, ti in tvoj oče, tako re-branjevec, vidva sta name ^-nila kakor na kakšno žrtev, da bi podrla moj obstanek ^ojo nedolžnost, Ko si hotela ^pt po starem kakor tedaj, ko Se vrnila k meni, je bilo izpo-
četka vse "čili mili," vse sam "moj Janičije." Tvoj oče me ni klijpal drugače kakor "moja For-tunica," "moj zet" in vse tako, dokler me nista preslepila, da sem vse svoje premoženje in vso svojo trgovino prepisal na tvoje ime. Vse to je bilo storjeno po nakani in slepariji tvojega očeta. Da si je pa tvoj oče umislil, da bo župan in si se tudi ti hvalila, da nisi vzgojena za ženo navadnega štacunarja, bi pač rad
vedel, qe nisi morda slučajno rojena za oficirko.
Ti veš, Cajka, zakaj ti to rečem in se tega spomni, ko veš. Da sta pa vidva, ti in tvoj oče, zdaj pustila brez skorje kruha, mi s tem nista odvzela nedolžnosti in časti pred meščanstvom, kajti mene vsakdo pozna kot trgovca, ne pa kot branjevca. So pa hvala bogu. na svetu tudi sodišča pa se bomo tam videli. Tvoj bivši mož
Janičije Spasić.
*
Oglas številka 69 od U- jamiar ja 1887. leta Ker se moja bivša žena Cajka še do danes ni hotela na lep način vrniti in z menoj nadaljevati zakonsko življenje, ki ga je bila vprav z menoj začela po božjih in , cerkvenih zakonih,
sporočam, tem potom prijateljem, da se še danes ni vrnila k meni. Minilo pa je že več kakor leto dni, odkar se jaz v nasprotju z zakoni počutim brez žene, to je: nezakonsko. Vsega tega pa je kriv njen oČe, moj bivši tast, tisti znani tukajšnji branjevec, ki je prav tedaj, ko sva midva v zakonu najbolje izhajala, stopil med naju, nama vse pokvaril in zrušil najino nadalj-no složnost.
Je pa še neki vzrok, katerega bom zaenkrat zamolčal. Jaz sem zaradi tega vložil tožbo in zdaj naj jo sodišče ali prisili, da se vrne k meni, ali pa naj jo loči zares in po zakonu, da bomo vsaj enkrat na čistem, ali je ona moja žena ali ni, in ali sem jaz njen mož ali nisem.
Janičije Spasić,
bivši štacunar in bivši Cajkin I
mož.
Oglas številka. 75 z dne 25. aprila ^887. Zefa S svojim bivšim možem Jani-čijem Spasićem, brez poklica, ne morem več nadaljevati zakonskega življenja, ker on ne zna biti mož, marveč ima ženo za kar koli, česar nisem niti vajena niti se temu ne morem privaditi. Obdolžuje zaradi tega mojega očeta, katerega vsi tukaj poznajo pa tudi njega, in kar pravi, da je še neki vzrok, samo da ga noče povedati, lahko svobodno navede kakršen koli vzrok, ampak sodišče bo videlo, kaj je resnica, kajti tudi jaz sem pri sodišču tožbo vložila in upam, da bom pravdo tudi dobila, ker ves svet ve, na kateri strani je
pravica in na kateri strani nedolžnost.
Mojo nedolžnost je marsikdo videl pa tudi sodišče ne bo opustilo, da ne bi te reči pravilno presodilo. Zaradi tega pričakujem pravico od sodišča, Janičiju pa prepuščam, naj piše po listih, kar hoče!	Cajka,
hčerka Živote Hadži-Nastica in
bivša žena Janičijeva. *
Oglas številka 92 od 27. maja 1888. leta Sporočam svojim prijateljem in znancem, da je ločitvena pravda med menoj in mojo bivšo ženo Capko, hčerko Živote Hadži-Nastica, končana s tem, da sem dobil pravico, da se vnovič oženim, ona se pa ne more več omožiti, ker se je s sodnimi spisi dokazalo, da ni vredna biti
zakonska žena. Dobri bog in pravica morata naposled zmagati, to naj si zapomni vsakdo, pa tudi moj bivši tast Života, branjevec.
Janičije Spasić, bivši stacunar.
Oglas številka 112 od S. oktobra 1888. leta Sporočam prijateljem in znancem, da se bo moja hčerka Cajka pčročila 12. t. m. v tukajšnji cerkvi z gospodom Radovanom, poročnikom, in da me blagovolijo ta dan obiskati v mojem veselju tudi tisti, ki niso prejeli povabila. S spoštovanjem Života Hadzi-Nastić, trgovec. (Dalje prihodnjič)
Prispevajte v sklad za streptomycin za pobijanje tuberkuloze v Sloveniji!
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
STRAN 4
Spremniki so jih klestili, zganjali na kup kakor ovce, jih pretepali dolgo in divje. Ivan Alek-sejevič, ki je vriic ležal na cesti, je kakor v sanjah slišal pridušene vzkrike, hrumeče topotanje nog okrog sebe, besno prhanje konj. Kosem gorke konjske pene mu je cmoknil na odkrito glavo, skoraj obenem pa je nekje prav blizu, ravno nad njegovo glavo, zavrisnilo kratko in grozotno mošnjo večanje in krik:
—	Drhal! Neoborožene bije-te! . . . U-u-u! . . .
Ivanu Aleksejeviču je na ranjeno nogo stopil konj, topi ozobci podkve so se zajedli v mečevo golen, zgoraj so se oglasili odmevajoči in hitro se vrsteči jeki udarcev ... še trenutje — pa je silno težak, moker život, ostro zaudarjajoč po gren-kljatem znoju in po slabem vonju krvi, telebnil zraven Ivana Aleksejeviča, ki je zaslišal, ker še ni bil docela izgubil zavesti: iz grla človeka, ki je padel, je kakor iz vratu -prevmjene ste-- klenice zabrljunkala kri . . .
Potlej pa so jih kopoma seg-nali v Don in jih prisilili, da so si izmili kri. Ivan Aleksejevič je do kolen stal v vodi, si močil žgoče, skeleče rane in otekline od udarcev, zajemal v pest z lastno krvjo pomešano vodo, jo žejno pil in se bal, da ne bo mogel potešiti neutolažljive žeje, ki ga je mučila.
Na poti jih je prehitel-kozak na konju. Njegov temnorjavi konj, ki se je po spomladanje lesketal od sitosti in znoja, je dirjal v naglem, penečem se drncu. Jahač je izginil na vasi in še preden so ujetniki prišli do prvih domov, so se jim nasproti že nagrnile gruče ljudi.
Ivan Aleksejevič je ob prvem pogledu na kozake in ženske, ki so jim tekali naproti, doumel, da je to — smrt. Spreumeli so tudi vsi drugi.,
—	Tovariši! Dajmo, poslovimo se! — je kriknil eden izmed komunistov Serdobčanov.
Truma, oborožena z vilami, motikami, koli, železnimi rebri od tajsljev, se je bližala . . .
Vse nadaljnje je bilo kakor v morečih sanjah. Trideset vrst so hodili po tesno strnjenih vaseh in v sleherni vasi so jih sprejele trume mučilcev. Starci, ženske, drobiž, vsi so bili, pljuvali zabuhle, s krvjo zalite in podplute obraze ujetih komunistov, lučali kamenje in kepe suhe prsti, zasipali s prahom in pepelom oči, otečene od udarcev. Posebno so besnele babni-ce in si izmišljale najgrozovitej-še muke. Pet in dvajset obsojencev je šlo skozi šibe. Navsezadnje so bili že popolnoma nespo-znatni, nič več podobni ljudem, tako prečudno so jim bila iznakažena telesa in obličja, mo-drikastokrvavočrna, napeta, zve-rižena in povaljana z blatom, pomešanim s krvjo.
Izprva si je vsak izmed pet-indvajsetorice prizadeval, da bi šel čim dalje vstran od spremljevalcev, da bi bil deležen manj udarcev; sleherni se je skušal preriniti v sredo lastnih razlom-1 jenih vrst, zategadelj so se pomikali v tesno zgneteni gruči. Toda venomer so jih razdeljevali, suvali narazen. In zgubili so vsako upanje, da bi se mogli vsaj majčkeno rešiti pred udri-hanjem, zato so hodili že vsaksebi in slednji je imel eno samo trapljivo željo ovladati se, ne pasti, kajti, kdor bi padel, bi se ne mogel več dvigniti. Zajela jih je ravnodušnost. Spočetka pa so
si vsi zakrivali obraz in glavo z rokami, nebogljeno dvigali dlani pred oči, ko so se jim prav pred punčicami sinje pobliskovali železni roglji trizobih vil ali ko je mrko zamežljala motna belina priostrenega kola; iz peščice trpinčenih ujetnikov je bilo slišati prošnje za usmiljenje, ječanje, kletvine, podmolklo živalsko rjovenje neznosne bolečine. Proti poldnevu so že vsi molčali. Edinole eden izmed Jelancev, posebno mlad, prejšnje čase ša-Ijivec in ljubljenec stotnije, je javkal, kadar mu je na glavo zagrmela gorjača. Tudi hodil je kakor po žerjavici, poplesoval, se stresal z vsem životom in vlekel za seboj z drogom prebito nogo . . .
Potem, ko se je Ivan Aleksejevič v Donu umil, mu je duh otrdel. Ko je zagledal kozake in ženske, ki so jim drli naproti, se je naglo poslovil od najbližjega izmed tovarišev in polu-glasno dejal:
— Kaj, bratci, znali smo se vojskovati, zato je treba tudi umreti s častjo . . . Enega se moramo zavedati do zadnjega diha. Ena sama blaga misel nam preostane, da nas namreč kaj lahko tudi ubijejo, ali sovjetske oblasti s kolom ne zatrešl Komunisti! Bratci! Umrimo trdni, da se sovražniki ne bodo rogali iz nas!
Eden izmed Jelančanov ni vzdržal, ko so ga na vasi Bo-rovskem zaceli zdatno in trlepno mlatiti dedci, se je zadri z grdim, paglavskim tuljenjem, raztrgal je vratnik suknjiča in začel kazati kozakom in ženskam drobčkan o vratni
Farr Studebaker
and
"FARR THE BEST USED CAR"
800 E. 152 Si., L1 6300
I TEKOM ČASA, I
s	ko, se zobozdravnik Dr. J. V.	|
I	Župnik nahaja na St. Clair	!
I	Ave. in E. 62 St., je okrog 25	I
I	drugih zobozdravnikov v tej	;
i	naselbini prakticiralo in se	;
I	Izselilo, dočim se dr. Župnik	|
S	Se vedno nahaja na svojem	|
!	mestu.	»
I	Ako vam je nemogoče priti	i
j	v dotiko z vašim zobozdravni-	j
5	kom, vam bo Dr. Župnik iz-	«
J	vršil vsa morebitna popravila	j
!	na njih delu in ga nadomestil	i
iz novim. Vam ni treba imeti	S
določenega dogovora.	j
j	Njegov naslov je	I
I DR. J. V. ŽUPNIK I
6131 ST. CLAIR AVE.	}
i vogal E. GZnd St.: vhod tamo	j
I	na E. 62 Si.	I
i Urad je odprt od Đ.30 zj. do	I I 8. zv.
i	Tel.: EN 5013	j
I	I
L__________________________________j
Z-dstopniki
^^EnakopravnostV^ *
Za tt. clairsko okroi]«:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
UT 1-8888 *
Za collinwoodiko in euclidsko okroijet
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 *
Za newburiko okroije:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
križec, ki ga je imel obešenega na prsih na vrvici, črni od umazanije in pota.
—	Tovariši! Prav pred kratkim sem stopil v partijo! . . . Prizanesite mi! V Boga verujem ! . . Dvoje otročičkov imam! . . . Usmilite se me! Tudi vi imate deco! , . .
—	Kakšni "tovariši" smo ti? Tiho!
—	Na otroke ,se je spomnil, golazen malikovalska ? Križ je potegnil na plan? V hlače je? Naše pa je prejkone streljal in pobijal in se ni domislil Boga? — ga je hropihaje vpraševal to-ponos starček z uhanom v ušesu in ga dva pota mahnil. In ne da bi čakal na odgovor, je vnovič udrihnU in nameril na glavo.
Delci tega, kar so sprejemale oči, ušesa, zavest — vse je šlo mimo Ivana Aleksejeviča, njegova pažnja se ni ob ničemer ustavljala. Srce se je nekako odelo s kamenino in vztrepeta-lo je edinole enkrat. Proti poldnevu so prišli v vas Tjukov-novskij, krenili so po ulicah skozi šibe, zasipala so jih prekletstva in udarci. In tedajci se je Ivan Aleksejevič ozrl postrani in zagledal, kako se je nek sedemleten pokovček obesil materi na krilo, solze kakor grah so se mu udrle po skremženih licih in cvileč je zavečal, da je šlo skoz ušesa:
—	Mama! Ne tepi ga! Au, ne tepi! . . . Smili se mi! Strah me je! Krvav je! . . .
Ženska je že zamahnila s kolom po nekem Jelančanu, a je hipoma vzkriknila in odvrgla kol — pograbila je popca za roke in se nanagloma zapodila na zavrte. Tudi Ivana Aleksejeviča sta ganila otroški jok in dečkovo presunljivo sočutje in prikradla se mu je neklicana solza in mu posolila razbite, upečene ustnice. Kratko je zaihtel, ko se je domislil svojega sinčka in žene, in ob tem spominu, ki se je posvetil kakor blisk, se mu je porodila nevzdržna želja: "Da bi me vsaj vpričo nju ne ubili! In... prej ko prej ..."
Ali kašljate?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
SEDAJ JE ČAS DA DASTE
NOVO STREHO!
Ako rabi popravila, se obrnite do nas. Napravimo nove žlebove. Vedno prvovrstno delo.
Frank Kure
16021 Waterloo Rd.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
TRGOVINE NAPRODAJ
MESNICA
zmrznjena jedila in grocerijske potrebščine. Idealen prostor za delikatesno trgovino.
15649 BROADWAY tel. Montrose 72
ENAKOPRAVNOST
Šli so, komaj vlačili noge za seboj in se opotekali od utrujenosti in bolečine, ki je trgala ude. Ko so za vasjo zagledali na pašniku stepni vodnjak, so začeli prosjačiti načelnika spremljave, naj jim dovoli napiti se.
'— Nič ne bomo pili! že tako smo se zakasnili! Hodi! — je že za vpil narednik.
Toda za ujetnike se je zavzel eden izmed starcev spremljevalcev :
—	Imej srce, Akim Sazonič! Saj so vendar tudi ljudje.
—	Kakšni ljudje neki? Komunisti — niso ljudje! Le nikar me nič ne uči! Ali sem jaz načelnik čeznje ali ti?
—	Presneto vas je, takihle načelnikov! Pojdite, dečki, pit!
Možiček je razjahal in zajel v vodnjaku vedrico vode. Obsto-pili so ga ujetniki, proti vedrici se je naenkrat stegnilo pet in dvajset parov rok, zaoglenele, zatekle oči so zagorele, zaslišati je bilo hripavo, sunkovito šepetanje:
—	Daj meni, dedek!
—	Vsaj majčkeno! . . .
—I En sam požirek! . . .
—	Tovariši, ne vsi obenem!
Starček sam ni vedel, komu
naj prvemu da. Počakal je nekaj mučnih trenutkov, potlej pa izlil vodo v živinsko izdolbeno torilo, zakopano v zemljo, odšel in zaklical:
—	Kaj pa kobacnate kakor junci! Zaporedoma pijte!
Voda se je raz'tegala po zele-nomahnatem, zaplesnevelem dnu korita in se zaletela v konec, ki ga je pregrevalo sonce in je dišal po mokrem lesu.. Ujetniki so se z zadnjimi močmi pognali proti torilu. Starec je drugo za drugo zajel enajst vedric, se če. meril od pomilovanja, ko je pogledoval ujetnike, in napolnil korito.
Ivan Aleksejevič se je napil.
STANOVANJE IŠČE
MLADA DVOJICA
želi dobiti stanovanje v najem na južni strani mesta od W. 25th St. do W. 73rd St., vzhodno od Lorain Ave. 3 ali več sob in tudi garažo če mogoče. Kdor ima za oddati, ali če bo v nedoglednem času imel tako stanovanje, naj sporoči ali pokliče Charles J. Ogrin, 4210 Buckley Ave., Cleveland 13, O., lei.; ME 3411.
NAPRODAJ
HARMONIKE
120 basov, Excelsior izdelka, v jako dobrem stanju, se proda. Vpraša se na 1218 NORWOOD RD. ali pokličile UT 1-0378
AVTI NAPRODAJ
1947 Ford Super De Luxe Fordor Sedan
Prvotna modra barva, novi tajer-ji, mehanično v prvovrstnem stanju. Prevožen 4,000 milj. Privatni lastnik.
OR 5076
PLYMOUTH 1947 ~
4 VRATA.
, CENA SAMO $1250.
Za podrobnosti se zglasite na 15300 GROVEWOOD AVE.
IV 1247
1948 Buick Super Sedan
4 vrata; popolnoma opremljen; čist. Prevožen 12,000 milj; prvotni lastnik. $2,000.
AC 6596
1948 Chevrolet Club Coupe
Malo prevožen, originalna zelena barva. Posebni baloon tajerji z belimi stenami; popolnoma opremljen. Privatni lastnik.
Hillcresl 1.475 W
PLYMOUTH 1941
v zelo dobrem stanju. Se proda po zmerni ceni. De luxe model, 2 vrata.
Pokličite lastnika na
MI 8215
White Dump Truck 1935
2% tonski: dobri tajerji in v dobrem stanju. Sprejme se najvišjo ponudbo.
BR 0862

se vzravnal na kolena, dvignil pokrepčano glavo in zagledal izredno, skoraj otipljivo živo: iv-notobeli poprh apnenčevega prahu na obdonski cesti, kakor sinja prikazen so stali v daljavi odcepki kredastih hribov, nad njimi pa, nad brzečim pasom grebenastega Dona, v neobsež-ni, veličastni, veličastni modrini neba, v povsem nepristopni visočini — oblaček. Okriljen z vetrom in z iskrečim se, kakor jedro belim površjem je vihravo plul proti severu in v daljnem okljuku Dona je odsevala njegova opalova senca.
55
Na skrivnem posvetovanju vrhovnega poveljeništva uporniških sil so sklenili zaprositi don-sko vlado, atamana Bogajev-skega, za pomoč.
Kudinovu so naročili, naj napiše pismo, v katerem naj bo izražena skesanost in obžalovanje, da so se bili konec leta de-vetnajstoosemnajstega Gorenji Dončani začeli pogajati z rdečimi in zapustili bojišče. Kudmov je pismo napisal. V imenu vseh uporniških kozakov Gorenjega Dona je obljubljal, da se bodo v prihodnje stanovitno, do zmagovitega konca bojevali z boljševi-ki, prosil je, naj bi pomagali upornikom s tem, da bi na letalih prevažali čez bojišče kadrovske častnike za vodstvo edinic in naboje za puške.
Pjotr Bogatirjov je ostal v Singinu in se preselil v Vešen-sko. Letalec se je odpravil s Ku_ dinovim pismom nazaj v Novo-čerkask.
Posihdob je bila med donsko vlado in uporniškim poveljstvom ustvarjena tesna povezanost.
v NAJEM
GARAŽO
se odda v najem za dva avta; je tudi pripravna za shrambo (storage); ima lesen pod in strop, električno luč. ,
Vpraša se na 12733 Longmead Ave., West Park
DELO
ŽENSKA
dobi dobro službo pri družini na zapadni strani mesta; mora znati govoriti nekoliko angleščine; za snažen je in pomagati pri kuhi. Perico imamo uposleno. Želi se priporočila. Plača $25.
AC 6566
DVOJICA
dobi delo na posestvu; ženska mora biti dobra kuharica; mož mora biti zmožen dela znotraj in zunaj ter znati šofirati. Električni stroj za pomivanje posode. Morata imeti rada otroke. Pokličite
Chagrin Falls 7462
Splošna hišna dela in kuharica
ženska srednjih let, poštena in zanesljiva dobi dobro službo. Vsi električni pripomočki za perilo. Pri-jazeq, miren dom. 25 minut od Square. Pokličite
Chagrin Falls 8521
HIŠENAPRODAJ
1504 E. 71 ST.
Za eno družino, 8 sob; garaža in vse nanovo barvano. Prilika do dobrega dohodka. Velika lota, škri-Ijeva streha in bakreni žlebovi. Pokličite za podrobnosti WA 5196
SHAKER
Zidana hiša za eno družino, 6 velikih sob. Blizu Lee Rd. Se zamenja.
Lota 40x140 blizu Rapid Transit. Idealna za hišo "Ranch" tipa. WA 3933
SHAKER - FERNWAY
4 spalnice; nanovo dekorirano; krasna hiša Colonial tipa; velik zamrežen porč, moderna kopalnica. Blizu Rapid Transit.
Pokličite WY 4207 ^
NAPRODAJ JE HIŠA
za dve družini na 854 E. 236 St., Euclid, O. Podrobnosti izveste pri lastniku v soboto ali nedeljo popoldne. Pokličite
_RE 4495_
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646 ,
Realtor
Skoraj slednji dan so začela preletavati izza Dona novcata letala, ki so jih zgradile francoske tovarne, privažati častnike, naboje za puške in v neznatni količini strelivo za tripalčne topove. Letalci so prinašali pisma gorenjedonskih kozakov, ki sp se bili umaknili z donsko armado, in iz Vešenske so odvažali za Doneč kozakom odgovore domačih.
Ko je novi poveljnik donske armade general Sidorin pretehtal položaj na bojišču in svoje strateške načrte, je začel pošiljati Kodinovu osnutke nastopov, ki jih je izdelal štab, povelja, poročila* in obvestila o rde-čearmejskih edinicah, ki so bile vržene na uporniško bojišče.
Kudinov je samo nekaterim izbrancem zaupal svoje dopisovanje s Sidorinom, pred drugimi pa je vse to najpazljiveje prikrival.
56
Ujetnike so prignali v Ta-tarsk okrog petih popoldne. Ni bil več daleč kratkotrajen spomladanski somrak, sonce se je že bližalo zatonu in se dotikalo z gorečim kolutom roba cunja-stega sivega oblaka, ki se je razprostrl na zahodu.
Na cesti, v senci velikanske srenjske kašče je sedela in stala pehotna stotnija Tatarčanov. Premestili so jih na desno plat Tatarci so gredoč na postojan-
6. aprila, 1949.
Dona na pomoč jelanskim stot-nijam, ki so stežka zadrževal® naval Mironovlje konjenice, ke z vso stotnijo zavili v vaSi da bi pogledali k domačim in s® založili s popotnicami.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitoj^^ "Enakopravnost!"
POZOR!
InvestoTji ali profesionalci
Hiša za dom in biznes ali z8 2 družini
260 E. 222 St.; Velika hiša za enO družino, zidana, 9 sob; zgotovljen® 3. nadst., razgled na novo Euclid Shore tržišče; vogal Lake Shore Blvd. in E. 222 St.; zelo moderna hiša znotraj; nova streha, lota 50* 195; nizki davki; cena znižana. te ponudbo; takojšnji prevzem. Za* časni najemnik bo razkazal vsa« čas. Pokličite vašega broker j a a" lastnika. — GL 3941.
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with con* necting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toilet. Central dining rooni with American-European cooking.
ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback rio* ing, private beach, boating and fis"' ing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in » grove of large trees, 100 acres O' private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KRASOVEC. Prop.
Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
ifl6 ktblj СШ^ I
(AND FOR YEARS AFTER)


WHEN baby's on his (or her) way—don't let the flurry of tiny garments distract you from some mighty important considerations.
For instance: What's the best way to save now so you'll be able to meet the increased expenses (like school bills) that will be youra.within a few, oh-so-short years?
Fortunately, 100% safe U.S. Savings Bonds ofifer you a foolproof way to save through two all-auto*
matic Plans:
1: Payroll Savings Plan—the only installment buying plan.
2; Bond-A-Month Plan, for those not eligible for РаугоЦ Savings.
Either Plan helps you build a cushion of money that grows. For you get $40 back for every $30 you put in Savings Bonds, after only ten years!
Before baby (supposing ifs twins!) cornea, get started on your Savings Bonds program.
AUTOMATIC SAVING IS
SURE SAVING— U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST