Požtnlna plačana f aotoiW-XI. lejtnlk. / omber 20. 12. numera. Nesečne verske novine. Vu Imčni prfikmurske evang. Sinjorije reditel i v&davnlk t fLISAR JANOŠ, Murska Sobola. Rokopisi se morejo v Puconce poSilatl. Ček računa št. 13,586; Imč ,,Dnševnl llst" Puconcl. Cejna na cejlo leto 20 Din., v svttnstvo 30 dln., v Amerlko 1 Ool., edne numere 3 din. NaprejplaZilo gorivxeme viaki evang. dilhovnlk I vutitel. 150 letni jubileum Puconske fare. Eden svetek, tak lepi i prijčten, ka ga je ne slobodno motiti z nikšimi mrdčnimi miselmi, štere bi prispodobno k žaleci pre-hodile diišo našo. Tčmbole z punim po-glčdom radosti šččmo glčdati na faktume, šteri smo svedocke bill. Puconska fara je 1933. okt. 22-ga svčtek hvaiadavanja posvetila Bogi za svoj 150 letni obstoj. Skoz ednoga leta se je pripr&vlala na tč veliki den, šteri se je z-zla*timi literami notrizaplsao vu hištorijo gmane i dugo bodemo stdli pod občut-nostjov vsega toga, štero smo na etom dnčvi vidili i čtili. K priprdvam ovekivečenja etoga jubi-leuma se ma" cojračunati kre cerkvenoga placa pozdignjena monumentalska železo-betonska ograja, nadale k cerkvenomi placi cčjkupleni vrt i nova obleka oltara vu cer-kvi; ali najbole pa ono vidno znamenje vu formi stebra, štero je Ittbčzen vernikov postdvila na tisti prestor vrta Kuhar Ferenc Jdkoba, gde se je pred 150 letmi Boža reč gldsila skoz 14 mesecov, da tak to cerkveno hištorično mesto, štero je z ra-dosti i zahvdlnosti skuzami i molitvami očakov posvetšeno, pri naši potomcaj ne-preide v pozablenost, nego opomina faro, spomina tahenca, ki eto mesto goripoišče. Steber ma 3 metersko impozantno vi-šino i z svojov massivnostjov je vsdkomi verniki liki mčči trdi grLd. Odzgoraj ma križa motiv, kak vere simbol, ka nds spo- mina na to, ka so očdci krlž trplenja no-sili, ali ne vcagali i vere svoje na porob protivnikovneddli.Vusteber je položenave-lika granitna tabla z nasledtijočim napiskom. nZmisli si na zddvnja vremena, brodte leta preminoči porodov, opitaj tvoj-ga očo, nd ti pripove, tvoje starce, oni ti vse nazvestijo." (V. Moz. 32, 7.) Pnd 200 letmi so na porob prdtirz* formdcije spadnole cvetčče evang. gmane krajine naše. Po dugi 50 letaj je DM Gospoda na žitek pozvo Puconsko spra-višče cerkveno i od 1783. okt. 12-ga do 1784. dec. 8-ga je na etom prestori vu giimlt Kiihar Fetenc Jakoba držao evang. Božo siažbo Berke Baldž prvi Puconski diihovnik prerodnikom vernikov vezddšnje Puconske, Bodonske, Lendavske, Moravske, Sobotške i Radgonske fare. »Eben Haezer", t. je: Do eti mao nam je pomdgao Gospod. (I. Šam. 7, 12.) K pripravam toga velikoga dneva mdmo cojračunati vsa tista ltibezni dela i dare, ka so ob toj priliki zahvdlni sinovje i čerč prinesli svojoj dtihovnoj materi. Njeni šalamenski roja*k, li po glavi seri, vu diihi ešče prevedno mlždi naš poeta, Fliszar Janoš vpok. vučitel, so hitili vozprešati z svoje diiše te ndjlepše džtin-dže i te vu formi pesem alduvati svojoj dahovnoj materi rodjenici. Dr. Kuhdr Sandor ptujski primšrius, korenika z Puconske Ktihdr Jakobove fa- Stran 118. DUSEVNI LIST november 20. milije, so z svojov vernov, zla"te duše tii-varišicov navkiip, dugi hlp z-genlivov lu-bčznostjov tkali — pri šterom deli je, — kak smo zradostjov zvedli, edna Iubl^na devojka, Šavel Ilonka z Černelavec tiidi gotova pomočnica bila — tisto prelepo molitveno preprogo, štero so te svčtešnji den kak svoj spominski da"r na stube tis-toga oltara puconske cčrkvi podveznoli, pri šterom so ednok okrstšeni bili i pri šterom so klečali ob priliki svoje konfir-mdcije, gda so ob prvim živeli z Gospod-novov svčtov večerjov. Prek več tjčdnov vsaki veččr so se včili navekše sami Puconski inožčvje i mla-dina, pod vodstvom Ošvdth Šdndor ka"n-tora, na tisto lepo popevanje, z šterim so tL dčn Boga zvišdvali, posliihšavcov diiše obeseljdvali. Rdvno tak triide nemiliivajoč se je včila strtikovska dvojna banda pod vodstvom toga imenitnoga vreloga muži-kanta, Bako Karolj šolskoga ravnatela, na tiste khorušne pesmi, šteri gldsi so tč dčn skoz njihovi trompot proti nebi rtimeli i naše duše prehodili. Šalamenska mladina je k-cerkvenoga placa gla*vnim vratam lepa prčcimbna vra-ta z-napisom postavila gori; — preda-novska mladina stranska vrata i vu cerkvi krstni kamen z korinami oplela; — mar-kišavska mladina na kukli pri šolskem vrti precimbna vrata z napisom gorpostavila; — puconska mladina na poti proti spo-meniki prčcimbna vrdta z napisom gor-postavila i spOmenik z korinami ves ople-la; — gorička mladina je pomagala cer-kveni plac čistiti; — na oltar i pred nje-ga so z farofa položeni bili sami beli pre-lepi krizantini. Po takšem priprdvlanji je čdkala pu-conska fara z vrelim hrepenenjem i z pu-nim trčštom na svoj retki svetek i žel^Ia si je lepo vremen od dobrotivnoga Boga. Njlno želenje se je spunilo. Vnedelo ok-tobra 22-ga je hrana iitra toti meglena, ali megla namali razide i prijčtno vrenen pride. Vse je že rano na petaj. Za edno malo na cerkveni hrambaj i na bliždnji hi-žaj že zdstave plahočejo. Vu tormi 8 vora vdari i z farne c^rkvi velki zvon se ogla-si. Tak da bi zda poseben močen i ves^- Ii glas meo, šteri daleče riimi i zezdvle: prihajajte i hvalte gospodna, dr je dobro-tiven i milošča njegova trpi na veke! Glas njegov je zmožen naglas najšo. Vernikov stotine i jezere bliizi i daleč so na sčbe vzele sv^tešnjo obleko i prihajale vu gmano Berketov, Terplana i Czipotta z molččov diišov, naj se radiijejo z timi radiivajočimi. Skoz edne cele stotine so Puconci bili slovenske krajine evangeli-čansko cerkveno središče, daleč blišččči posvetni torem, zato je k tem bole razu-mlivo, ka je vu radosti Puconske materske gmane — štera je zato ne oslabila, bar so jo čeri njene zporedoma ostavile — cela slovenska krajina taovžčla. Ob 9 tov vori so prišli ogengasilci korporativno z 14 farni občin i pod po-veljstvom Fliszar Števana i Šiftar Franca na sčbe vzeli dužnost red gori držanja, ka so tlidi hvalevredno i pčldasto zvršili. Za edno malo potom je striikovska dvojna trompotna banda goriodfšla vu torem do zvonov vu farnoj cčrkvi i odtistec igrala začetek osvetnosti. Akkordi hvdloddvajoči khoralov so daleč rumili z toga pozdig-njenoga mesta. Zda so se začale že vse sipavati vnožine vernikov zevse krajov. Eden za ovim so prihdjali diihovnicke i driigi odlični gostovje: odposlanstvo žen-skoga drtištva sobotške fare, na čeli z vre-lov predsednicov Dr. Somenovov Medgyesi Somogyi Mariov. Veliko radost je zbudilo prišestjč g. sreskoga načelnika Lipovšek Gašpara, kot zednim zastopnika kr. banske uprave. Nazadnje so prišli naš agilen pos-lanec i vreli senioratni inšpektor g, Benko Jožef. Ravno je že vora po 10 vddrila. Taki so se zglasili vsi trijč farni zvonovje. V hod smo se postavili proti spomenka stebri. Na čeli strukovska banda khorale igrajoča, za njov farni pevski khorus, diihovnicke, bdnski zastopnik, senioratni i farni čestni-ki, prešDiterje, ženska driištva, različni gostovje itv. smo sli proti cili. Na celoj poti so ogengasilci častni kordon držali. K spomenka stebri pridoč, gde je že nezračuno vernikov bilo vkiipspravleni, je najprvle strukovska banda igrala našo november 20. DUŠEVNI LIST Strdn 119. evangeličansko himno: Trdi grdd je naš Bog zmožni." 1.) Potom je lepo popčvao fdrni /rze-šani khorul po Fliszar J&noši na 150 let-nice svetek napisano nasledujočo )}Zduhdv(l pesem: Blagoslovi nam, Bog, gmajno Z obetna rokama ! Slihšaj molitev zahvalno Vsakoga gmajnara, Ka si nLs tak duga !eta Varvao ino brano, Z rečjov evangelioma Tak obiino hra"no! Bojdi i poetom toga Naš grad i močina, Šteroga nevtere nikša Protivnika sila! Za stopčdesčt let skrbnost Ti spevajo vfista : Boidi znami, večna zmožnost, Moli vsaka duša I 2) Kerčmar Zoltan, misionski predgar v Apači, so navdiišeno napreddli nasledii-jočo, po Fliszar Janoši napisano, poemo: Spominanje z-1783 oktobra 12-ga Glasi dnes duh naš i spevaj zahvaMno, Zdigni se k nebi, diči Gospodna ! Moli vu srdci molitev ota^no, DiCjo ti vusta Boga velkoga : Ni stopedesžt lel dičen spomenek, Gda je ziila vere slobodščina I slobodno bi!6 svetiti svetek PoJeg včenjž e^angelioma. Vedno so nast&vlane evang. gmajne; V-Piiconci spevan himnus: »Trdl grdd" Je podežigao vernike krajine, Liki nebeske stržle bister trak: V-Križevci, na Hodoši nadaljšvao Evang. gmajn grQntanja vreli n«Lgib, Vu srdca vcepo i dale odhajao, I potrdjdvao Luthera nšvuk. ŠCiščena vera je telo dobila, K6 sta eti v-prvoj Božoj službi Na Kflhar Fcrenc Jakoba funduSi Bakoš Mihaly, Berke Pred nami stoji steber gor' postdvlen, Dični vremenov spomenek večni, Šteri glasi i giaso bode vremen, Gda je cvela vera v srdcaj verni. Evang. vera ino nje slobodščina, Kak pčlda aldovovgotovnosti Vu vernikov srdc&j krepka močina I jedinstvo I&dalo v-občinstvi. Te steber! preminoči hipov čado, Je bio grunt piiconske gmajne cdrkvi ; On je dao nagib i na vr&lost zbfldo Vernike, k-diihovnomi združenji. Naj i nas badi na pčldo oCakov, Da i nam trdi grad bode ona, Gdaš(L nšs zove glds zvona na molitev, Httimo v mesto našega Šiona. G'Lsi dnes duh naš i spevaj zahva^Ino, Zdigni se knebi, diči Gospodna; Moli vu srdci molitev otavno, Dič'jo ti vusta Boga velkoga! Svčto mesto je to, vrLta v-neb6se, T6 gišsi stop^tdeset letni steber, Ko je v-srdce sklenola i aldfije Pficonska evang. svet' mati cžrkev ! 3) Farni moški khoruš je genlivo po-pevao naslediijočo pesem: Vadluvanje, oh ti boži d&r: Ti, ti si mi angel mira. V tvojem krili nevcagam nigdšr Vu noči kakšte vihdra. Ka bi bio jss brez! tebe, Najdragši blagoslov nebe ? ! 4) Kovdtš Štefan šinjor-diihovnik so nasledujoči odprtni govor i molitevpravili: Milošča vam i mdr od Boga* Oče naiega i od Gosp. Jezuš Krisluša ! VkOper smo na eto znamenito mesto pri-hajali, gde so pred 150 letmi naši, vu Bogi blaj-ženo včpreminjeni očžci, obprvira evangeličan-sko Božo službo držali. Vu diihi so i onivezda todi tii i hvalo džvajo Bogi, ki je njihovo zač-njeno delo tak z lčpim naprčidenjom blagoslav-lao. Dlčmo mi tudi našega dobrotivnoga Bogi, etak se k njetni molčči: Hodte i radfijte se, pobožne dfiše i pripržv-lena srdcš; veseSmo se ete veliki den i dšjrao hvalo sveta modromi ravniteli, dobrotivnomi našemi Bogi. Naj se obudijo i na molitev od-prčjo vfistanaša, zvišavajoči Gospodna veliko ime. Strdn 120. DOSEVNI LIST november 20. Svetek svetit smo se spravili dnes tti vkii per; zahva"!nost? s\e(ek onomi dobrotivnomi Bogi, kl je tak ravnao naše s ete mtterč cerkvi ladjo, da je 150 lefni vihdr \6pres roti pO5tila, i radfljejo se čeri, štere so pri etoj znamenitoj ineji žitka svojo mater znovoga go-ripoiskale i vidijo kaj fa mati je ne osJibila, ži-\6, dcla i nadale razšurjšva kralcstvo bože. november 20. DUŠEVNI LIST Štrdn 121 Radujmo se zato vu Gospodni, i pa velim, radOjmo se ! SpOvajmo Gospodni novo pesem, ar on čiidna dela Čini znami I Njegova čiida je, kaj to pred 150 leti eti posejano malo horčično zrno je ne preišlo, nego žnjega je močno drevo zraslo, vnoge veke pogrcalo, v štercga blaženoj senci vu mlri počiv^jo očLci naši i šteroga s'adki sad denešnji dčn vnogi vu radosti vživajo. BHvali zato Gospodna, ti dfi*a moja i vse, ka je vu tneni, svčto ime njcgovo l Hv&li Gospodna ti duša moja, ni se nespozabi z vse dobročinenj njfgovi." Kak ednok Šamuel prorok na spomenek, ka je Gospodin Bog rešo izraelski na>od od njegovi protlvnikov i vnoge nc\61e, tam pri Mispi vu piiščavi je eden ksmen goripostavo, na šteroga je ete lepe reči zapisao: BEben Ha-čzer," to je: »do etoga raao je zmšgao Gospod * (Sam. I. 7. 12.) Tak si činila ti tudi, pobožna pOconska gmaj-na, gori si postšvila ti tiidi ele kamen, na šte-roga ti ttidi z mlrovnim srcom iehko zapišeš: wEben Hačzer," do etoga mao nas je zmagao Gospod ! I gda smo se dnes, mati i čeii vu božem imeni pri etom kamni, pri etoj znamenitoj meji vkiipe spravili, či se naza zglčdnemo na ti 150 dolipretečeni let, ka drugo bi tnogli činiti, iiki kak naš denčinji žoltar veli : oči naše prizdig-noti tam la gori, odkud nam je pomoč prišla. Naša pomoč je pa bila od Boga, ki je stvoro nčbo i zemlo. — I tak ete 150 letni mejnik nas najprvle na hvalo opomina I Na hvalo proti cnomi, ki nam je bio trdi grad i obramba. *L. K. Či pri etoj znamenitoj meji daše na-še poglčd naza obrnčmo na to preminoče vre men, teda vidimo pred sebom to vnogo dcbro to, pomoč i blagoslov, za šteroga nemremo dnes zadosta dike i hvi'e dati B6g!! Pred 150 leti, vu kak žalostnoj stavi je bio naš prekmurski slovenski evang. nšrod. — Naši očaci so nL meli c^rkvi i šole, ne paste-rov, ne ovčarnice ! či so šteli božo reč poslUh-šati, 3-4 dni so daleč mogli potuvati. Što bi nam znao povcdati, ka na poti keiiko prega njanja, keliko špota, keliko ogrizavanja i brit-kosti so mogH za svoje vere volo gorivzdti. Ništerni so »žitek i blago i vse ka je drago** gorlalduvali, ali vere z srca ztrgatf so donok ne dali. Hvala B6gj, to kmično vremen je mindlo i znovoga je goripniio verske sloboščine biaženo sunce. Eti na etom mesti so se zdriižili, organi-zerali naši o aci i eti so začnoli znovoga zidati orsag boži. Te nebeski Oča je blagoslovo nji-hovo delo, zatcga volo bojdi: dika i hvala njenii! Ali nadale ete kamen nas i to priiestno pokolenje naj pobOdjava na vi^lost vu veri. Spomln&jmo se z onis šteri so eti to prvo evang. božo s'fižbo d»žali, šteri so eti dobill nšgib k svojemi svčtomi deli. Pusto i pršzno je bilo ešče teda ono mesto, gde zda to lepo farno poslopje stoji ; slabi so bili naii očaci vu tom zemelskom, ali bogati vu veri, pobožnosti; i ta vera njim je dala moč čiide činiti. I tak eto mesto ete kamen nas ttidi na vrelost naj nagi-bava vu veri; naj vredni vniiki bodeino pobož-ni očakov naši ; naj se od nji navčimo za našo vero i cerkev delati, alduvati, vu nje živeti i vu nje mreH. Ali ete kamen nadale naj pobiidjava vu našem srci raočno vu Boga položeno vtipazen. 150 let je minolo, ka je eti ta prva evang. boža sltižba držšna! I od onoga hipa, gviišno, nL samo veseli dnevi, nego žalostni so tiidi vtal prišli piiconskoj fari; vnogokrat so bili kmični oblaki na nje žitka nebi! I što je bio tisti, ki jo od vsega rešo ? Što je b'o tisti, ki je razgo-no te kmične oblake i eto faro rešo vsega hr-doga ? Što je bio tisti, ki nam je dao ete bla-ženi i vcseli den zadobiti ? Ne drtigi, kak te dober Oča nebeski I Prizdignimo zato oči naie tam ta gori, od ,šteroga je doli idoči vs&ki do-ber dar i vse popolno danje" i v njega položi-mo vse našo viipazen. Lubleni kričanje! Vu žalostnom vremeni živemo, teiki dn6vi so nam v tao prišli 1 Nej čudo či vnogi dvojijo, vcagajo i pitajo: Kakda rao živeli ? Ali nedvojte, nevcagajte, ar ete kamen nam glšsi, ka po žalosti radost pride ! VGpajte se vu Bogi, ar ki se vu Bdgi vtipa, on se nevkani n?gdar. Ete kamen tak naj nas i to prišestno po kolenje opomina na hvalo, nsgit ava na pobož-nost, vrelost vu veri i na močno vu Boga po-loženo vOpazen. Naj vsaki, ki se na njega zglčd-ne, prizdfgne oči proti goram, odkud natn po-moč pride. Na t€ cil naj bode posvečeni ete kamen: vu imčni Boga Očč, Sina i Duha Sv6toga. Amen. Strdn 122. DUSEVNI LIST november 20. 7) Cilo spravišče je z vrelim srdcom popevalo, z-Iepim sprevajanjem trompčt-noga khoruša, naslediijočo občno pesem: Bojdi veren v tvojoj veri; Kebzuj na zavezek tvoj; Djanje k-pravdi žitka meri, I voblubi močno stoj: Neodaj vadluvanja, Neosknini pozvanja, Na štero si posvetšeni Teda, gda si okrstšeni. 8) Spomenka steber so vu imeni ši-njorije Benko Jožef ors. posldnec, prek-murskoga seniorata inšpektor med dugšim, toplim govorom prekdali na čuvanje pu-conskoj gmani. 9) Vu imeni gmane so Kiihar Šte-fan, ban. svetnik, puconske gmane inšpek-tor z naslediijočim govorom prevzeli spo-menka steber. Poštfivani verebrati I Visiko poštiivani g. senioratni inspektor! Z božov pomočjov smo se zbrali v tak le-pom števili okoli etoga spomenka stebra, da dostojno posvetimo 150. oblejtnico obstoja na-šc cerkvene občine a. v. v Puconci. Gda smo prtfli sem, na mesto, gde se je pred 150 mi 16tmi, po nezmernom preganjanji evang. verni-kov prvič glasila evangelicma čista sičtar&č vu našoj krajini, tedaj nas je pripelala sem Ijiibe-zen do evang. krščanske svete vere i zahvale dužnost do naši vereočakov, ki so nevcaglivo, odurnost preganjanja pozabivši, obnovili i ob varvali nam evang. krščanski pravi nžvuk. G. inšpektor! Vu im6ni prekmurskoga evangeličanskoga okrožja, scniorata predali ste spomenka steber, ki je postšvleni na onom pre-stori i v dokaz one vrLlosti do evang. svete ve re, gde so i štero so pokazali naši očaki pred 150.-mi lejtmi. Gda vu imeni puconske evang. cerkevne občine prevzetnem od Vas predani spomenka steber, znara i znamo obednim i (6 kaj nam je dužnost. Dužncst nam je, i o tem Vas zagvušamo i Varn oblubimo, da bomo ga oskrbovali i gledali dostojno kak slmbol vere, vllpanja i liibeznl, na kotn bazira naša evang. vera od začetka i dančšnji čas. Dragi gtnajnarje! Gda sem pa to oblubo v vseh vas imčni tiidi dao, Vas prositn, da to oblubo ohranite v trAiom spomini. Ta spomen- ka steber je hladen, ncmi, ali njega poslava več povS kak edna vežnost Z*to naj nam i naši bodočoj generšciji bode ta steber opomin, da vezdaj pri verskoj slobodi smo i bodo rnogoči naši nas edniki več prinesti na oltar s^oje vere, če so na$i očaki po tisti trplenjaj i preganjanjsj mcli vero, viipanje i liibeien položiti fundatnent naše vere. Tak naj bode I 10) Fdrni moški khorul je navdtiše-no popevao naslediijočo pesem : Diči, dfiša moja, dike vekvečncga krala, Zdigni se pred njegov tronuš, pravi: Njemi hvala! Zvcn brnečl, Pesem i glžs orgelski Vse naj li njega zvišš/a ! 11) Vlaj Viima, vučenka VI. zloča gimnazije, je gladko jako lepo napršdala naslediijočo, po Fliszdr Jdnoši napisano, pesem: Na stopetdesetletnico. V dflši, v-srdci navdehnjeni, Sno dnes eti vktipspravleni, Gda sl6,:etdes^t letnico Piiconske gmane svetitno, H alo davavši Gospodni, Ka se nam je dao včakati Te velki dčn zadobiti, Vu duhi se veseliti. Po dugom groznom mantržnji, Divjem vere pregLnjanji, Gda je v etom ceJom kraji Lšdala krvica manjž; Gda nam je sila besnoče Vse vkraj vzšla bože hiže, Dlišne pastere pregnžla, Od ovčč vkraj odegnala; Gda so naši verni mogli V daleč krajine hoditi ReČ božo poslfihšat, molit, Kristuša večerjo vživat: Je dao Bog modroga krala, Drug'ga Jožefa vladara, Ki je od vse svoji temni I kmični diiš prehodnikov Presvetšen, pravičen mož bio, Vere slobodščino delio. november 20. DUSEVNI LIST Strdn 123. Po tom kralevskom zravnanji, Ocl svet Diiha podžigani, So se naši odičeni Očaci vktiper zbčrali I znova gmajne grDnlali. Tak je v-krajini Prekmurja Ta naša pOconska grasjna, Križevska ino hodoška V-ednom leti nasfavlena. Vu jezerosedemsio i Osemdesettretjem leti Oktobra dvanajstom dn^s/i, Pred stopetdesčtmi leti : Je drža"na v etom mesti, Vu Kiihar Fcrenca gjiimni, Kak se to i dnesdčn p?a"vi Na Jžkobovom funduii, Prva boža sveta služba Po Bakoš M halj križevskom I Berke Balaž pticonskom Dahovniki spelavana. Tii so dičili vu srdci Naši dragi stai' cčaci, Tii so vu Diihi spevali: V-stoosenajstom žoltari V-štiridvajsetom veršuši: „76 /e te den, šteroga je Spravo nam B6g, radiijmo seu Se so prišii vsak' nedelo Poslfihšat reč Gospodnovo, V«pesmaj dičit n^be očo, Vživat Kristuša več^rjo, Vse tečas dokeč so si ne Zozidali Bože hiže. Sveto mesto nam naj bode Eto mestol — Posv&mo je. I ka se naj v spomenki tnš, Nigdšr pozabiti neda, Je oznamenjeno z-stebrom, V-njega vrezanim napiskom, Šteri glasi božo skrbnost, K-očikom našim zahvalnost, Ka so nam to drago vero Obarvali odičeno. Nam jo \u 6rok prek I kak dragi kinč nihali. Naj glasi tak ete steber Od odvedka do odvčdka, Do kčsni stotin porodom I vse vremenov vernilcom K-evangeličanskoj veri Vrelost vu najvčkšoj meri, Da nezabijo oČAkcv Ino nji velki aldovov, Da bodo ne samo vreči, Nego tudi vu činenji Pravi evvangeličanje, Pečin trdi lutaršnje! 12) Fdrni moški khoruš je popevao naslediijočo pesem: Znam jas, v-kom verjetn, komi živem — I to vero ščem varvati; Za njč volo rdj vse prenesčm, Kak kaj bi jo šteo odati. — Vadltivanje, večni kinč moj! Ti mi i v-smrti drago boj. Z (e i] se je dokončao toga veličastnoga svetka prvi tao, ki pa osiane vsem v riajlepšem spomini, Vem lice hištorične pretečenosti, žnje-ga knam blišf^ča dfihovna moč, neposredno gledanje dične pretečenosti, štero smo liki zno-vič preživeli, je na vsakoga globoko genlivost napravilo. Tak da bi edna sveta obluba ščela \čvdreti ze vsakcga: očdkov drdgl herb, šteroga mdmo vu veri i cerkvl našoj, obarjemo vsigddr i nenihamo td nlgddr! Svetii anje nadaljavat i na nje korono go-riskladat smo zda šli vu cčrke?. Hod velike vnožine narcda se je namali rivao proti cerkvi. Strukovska trompotna banda je pali khorale ig-rala, a meni je pa nezvolno na tnisel prišla pe-sem gtadščov : »Radujem se vu govoreči tneni: pojdmo vu hižo Gospodnovo." (Žolt. 122) Puconska prestrana cerkev je zdaj pre-mala bila. Niti polovico svetfivajoči je ne mogla v sebe prijeti. 1) T0 ]e najprvle z vrelitn srdcom popevao fdrni moški khoruš nasledtijočo pesem : Hjdi k-nam, boži duh sveti! Srdca naša nam posvčti; Vle vo na n&s v-obilnosti Dare tvoje smilenosti, Strdn 124. DUEVNI LIST november 20. Štere onim podeljavaš, K€ z-blodnosti povodjavaš Na svetlost vere krstšanske, I k-vretini dike božanske. Dika, čest i hvala Bogi! 2) Kiihar Franc moravski pom. dahovnik so nasledujočo molitev pravli pred olterom : Nebeski naš Oča, dober Bogl Z z&hvšl-nim zdfiha'om si pokleknemo doli vu etoj svč-toj hiži, štero so na tvojo diko zozidali pobožni verniki. Prosirao te, ki si 150 let milostivno ve-rostiivao obri ete cčrkvi, brani jo nadaie z tvo-jim skrbnušenjem. Naj dela prek de cčrkvi na-dale med nami tvoj sv. Duh, naj pozava, -.ktip-spravla i vu ednoj pravoj veri zdržava ete narod. Daj, ka eti glašene rečl tvoje, kak v dobro zeralo posejano semen, prinašajo d:ber sad vere i bližnjega lubčznosii. Dopusti. ka si lehko najdejo trdšt grehcv svoji odpuščanja oni, ki s > svojo pokoro prinesli esi. Odkiipitel Jezuš, ostani znami, zbfidi vu dfišaj naši vero, lObčzen i vfipanje, da vu celom naiem žitki na tvojoj stezi hodimo i tak edndk či slobod vzemerro od žitka zemelskoga, notri lehko idemo vu vekivečno domovino, vu cerkev ne zrokami napravleno! Amen. Po molenji so cpistolo čteli: I Thess. 1, 2-8. 3) SpravišČe je z orgol sprevajanjem na sledujočo pesem popevalo ! Tebi, tebi, oh B6g, dfih odičeni ! Boj velki dčn denčšnji posvetšeni; Ime tvoje naj dnes vsi čestijo, Ki se tvojoj diki veselijo. 4) Skalics Ščndor dolnjelendavski dahov-nik 50 na pod?dgi II. Kor. 4, 6—9. nasledfijočo predgo držali: Mi, denčšnji evangeličšnje tdkša vremena živemo, ka se priliko onamo spomenoti z oni hiitorijski cerkveni dogodkov, šteri so se pred etim sto i sto let godili. Leta 1917 ga, med diignanjem šttikov, med odtirjavanja plamnom grozne svetovne bojne smo svetili 400 letnico tomi, ka se je 1517. okt. 31-ga razvila zastava refortracije i se je poleg Bože vole porodila evangeličanska cčrkev, ar je obri dfiševne mračnosti i temnosti počila zorja. Obsijala je svetJost Kristušovoga evan« gelioma. Leta 1921-ga smo se spdmenili z toga, ka je naš veliki reformator, Luther Marton 1. 1521-ga vu Wormsi pred nemškim casarom i drugimi vdikaši batrivno svedostvo včino kre Kristušo-voga evangelioma. Leta 1929 ga je pa btio 400 letni jubileura onoga dogodka, ka so naši očaci nfgda v Speyer varaši krepko protešt^livali, proti povedali pri-silj&vanji papinske cerkvi. Za Šteroga volo so tfidi dobili prcteštanš \m€, štero ime i gnesdčn ponosno ncsimo kak živa proteštšcija, protipo-vedanje vsškoj krivici i nepravičnosti. Leta 1530 ga so pa celoga svet* evange lič&ni 400 letnico svetiJi onomi, ka so naši ve~ revrell predhodeči 1. 1530 jua. 25 ga pred ca-sarom, pred vnogirai pOšpckini i modri v Augs-burg, ali y AgoŠta všraši goriprečteli svojcga vadliivanja poleg Knstušovoga čistoga evange-liojna vkuperzbrane punklume Za šteroga volo smo dobili 'm& ag. verevadjuva.aja evangeličinje. Letos pa nov. 10 ga se bomo vsS evange-ličanje na sveti spominali od rojstva našega re-foro atora, D: Luther MAdova, Ar rš^no letos, nov. 10 ga bode 450 let, ka ga je Gospodin Bog človečanstvi, kak ednoga najvekšega cdiič-njaka i dobročinitela darDveo Ali, dragi verebratje, pdieg te, sveta celo-ga evange! čansiva jub.Ueu uov, mi, Prektnurski evaagelicanje ete denešnji sv^ti den ešče svoj pos^ben. blšjženi spomenkov pun jubileum matno. Mi eti dnes 150 letn co svetimo onomi, ka je leta 1783. okt. 12 ga cbri ete ravnine i tOdi obri ze.čni gorički brgov obsijala svetlcst Kris-tušovoga evangeliuma i glasila se je nespre menjena Reč Boža vsem njo žijajOčim dfišam, I to, dragi vorniki, obprvim po vnogi skuz, pregatijanja i trpJenja puni stotlnaj v etom Pit-conskom hatari, na onotn mesti, gde že posvet-šeno spomenka steber stoji. T6, ka je G Bog svoje Reči nebesko se-men ndjprvle eti dao posejati, v srce sinovom i čeram ete rodne ravnine, to se je nž nedovedič zgodilo, nego ž Njegove Bože modrosti i v bo-dočnost vidnosti. Ttidi te goriprečtete sv. ReČi nam pravijo: nkr Bog |e, ki je velo : z kmice naj svetlost sija, On je ič, ki je posvet vužgao v srcaj naši..." G. Bog je znao, ka čini, ar je ne vužgao zopston posvet evangelioma eti v srcaj; Pii-conska gmajna je centrum, sredina poslanola Prekmurskoga e?angeličanstva. Ali ne! Ešče več je postLnola — skrbna, lublena tnati svoji november 20. DUSEVNI LIST Strdn 125 vnogi fl?4lk, ččri svoji, štere je v tej 150 letaj že vse na peroti pustila. Prekmurskoga evangeličanstva srcč je v prsaj (e gmajne, kak rnaterd bilo, i bije ešče gnesden, to se prfpoznati more. Tomi je sve-dostvo tiidi ete lepi osvetek, na šteri osvetek so se vse njene nfgdašnje filialke, čeri zbralč okoli nje, kak na kakši veliki držfnski svčtek dtca okoli materč, da jo z lfibčznostjov i hva-ležnostjov srcL svojega obinejo i blagostevlejo. Da z skupnim radUvanjem obeselijo ono ma-ter, v šteroj se je njihovo cerkveno živlenje po-prijčlo. Ono mater, pri šteroj $o vedno liibezen, trošt i pomoč najšle te Hialke, kelkokrat so se satno k njej obrnole. Pa so se dostakrat mogle na njo nasla-njati — filialke na tnater! Ar ka Pavel ap. pi-ie od Kristušovi vorni svojega vremena, ka: MVu vsem se stiskšvamo . . . dvojimo . . . preganjamo se . . . težimo se, kldčijo po nami; vse to je stald i stoji v dosta mesti i gnesden na nas evangeličane. Ar je ešče ne vsepovsčdik počiia zorja i obsijala svetlost Kristušovoga evangelioma v diiševno temnost. Zato nds pa naj, dragi verebratje, tudi ete 150 letnoga spomenka osvčtek vči i nadale na vkuperdržanje i verebratsko lubezen, da bode-mo vedno, kak kotrige edne Bože i Kristušove familije. Naše tnale i slabe, za svoje živlenje se bojOvajoče gmajne, ki so mali otoki v morji — D. Lendava, Apače ~ bratje i sestre vaše, krv z vaie krvi, se na pomoč krčččim giasom obrd čajo proti vam. Proti, do etiga mao todi vor~ noj materi, proti POconskoj gmajni. Proti svo-jim močnešim sestram ; Sobotikoj, Bodonskoj, Moravskoj gmajni. Naša mala, Lendavska cerkev je ešče itak ne zgotovlena, Apačka molitvarnica se pod du-gL terotn podera. Vse to kriči k vam : Hodi, verebratska liibezen, cimpraj, pomagaj, reši \6 v nevoli bodočc ! Voščite zato, vi, ki ste močneši tem slabim verebratom gdate za edno prgiščo z oni aldovov, šteri na vaše cžrkvi oltar pridejo zato, naj se širi, cimpra kral. Bože i obsija svetlost Kristuio-voga evangelioma. Tak,gda ptide eden drfigi 150 letni jubileum, eiče lepše, ešče blajženeše bode nsši gmajn vkiiperraduvanje! Prosimo zato Očo nebeskoga, naj potom etoga skfipne preminočnosti 150 letnice osvefka v plamen vdari v srcaj naši verebratska liibezen i se spletč med nami močno vezelo vkiiperdr-žšnja. Te se, kak Pavel ap. pršvi, ne pogubimo, nego i nadale ostanemo batrivni, nevkleknjeni vi-tezje Kristuiovoga sv\ evangeliuma, Sveklost toga evangelfuma, posvet, šteroga je Gospodin Bog viilgao v srcaj naši, naj n'g-ddr ne vgasne, te se zaistino ne poglibimo, ne-go obdržimo. Lr Jezuš bode voj naš, branifel naš i zmaganje naše ! Amen. 5) Farnl m&šani khoruš je popevao nasle-diijočo pesem: Hvšlmo rrl vsi Boga Z-srdcom, z delom, z-vfistami, Ki telika čQda Čini nad vsejmi nami, Ki je od detinstva Našega dotčc mao Nam z-svoje milosti Teliko dobra dao. Daj nam, žitka oča, I potom zadobiti, Ka nam dfiši, tejli Tii i tam ma hasniti: Zdrži nšs do konca Vu veri i svestvi, I po smrti daj vsem Tal v-dike blšženstvi. 6) Lic. Goschenhofer Henrlk radkersburgski diihovntk so na podiagi 118. Žoit. 24. veršuša nasledujoči govor držali: Lublena svdtešnja občina! Eden den hištorične znamenitosti je de-n^šnji za tčbe, ti Jfibl^na ev. cerkvena občina v Puconci, eden d&n. na šterotn se ti lehko nazaj zglčdneš na 150 let obstoja tvojega, eden den, od šteroga žoltarska reč veli: WT6 je te ddn, šteroga je spravo nam Bog. Veselrao se ino se radujmo na njem." Gda je vu 16-toj stctini Luther Marton to gor^č začeljeno reformacijo cčrkvi opravo, td so tudi ete krajine skoron z cela evangeličanske gratale. Vu Radkersburgl je (^da edna evgnge-ličanska cžrkev z šolov i farcfom navkfip zo-zidana. T6 je prišao II Ferdinand na vladarstvo i po njem ta grozna protireformacija ! 1600. ju-niuša 2 ga je evangeličanska cčrkev v Radkers-burgi šolov i farofom vičd vu iiift piiščena, evang. Strdn 126. DUSEVNI LIST november 20. briitiv pa z zemlov zglihani! Lutherove bibiije so na g!L/nom placi fa"vno žežgdne ! Pri vas je ladaia predvsem ešče vekša ver-ska slobodščina. Vem za"to so pobegnoli ttidi ti z Štajarskoga pregnani evangeličanski fararje i vučitelje na Petanjce, naj odtec opaziijejo na-daljno skluvenje protirefortndcije. Stanovito so se skrivoma troštali, ka pa"li bogši cajti pridejo i \6 se žnovič lehko nazšj povrnejo vu gtrane njihove. Na žalost, se je to viipanjc ne spunilo J Tudi v Vašem orsagi se je začnola ta grozna protireformšcija i je vničila evangeiičanski ver* ski žitek. Eta žalostna blvost je trpela do 1781. leta, vu šterom je potrpiivosti zrendeluvanje II. Jožefa zagvušalo evangelič&nom strpnost. Zda so nastanole povsčdik evangeličanske gmane. Tudi Vaša gmana je vu onom cajti, vu 1783. leti gruntana. Tak je ona vezda 150 Iet stara grštala ! 150 let, kak diigi cajt! Kakši toki bla-goslova so tekli vu eti 150 letaj vu familije ete velke fare I KeJko dece je biio vu tom cajti okrstšene i konfiirralivane; novi hižnikov zda-ni, keliko mrtelni tasprevodjeni I Vu tekaji cajta se je od Puconske materske gmane 5 fillalni gman razpiistilo ; med njimi iudi moja Radkersburgska gmana. Toti cf cielno smo siišili prevedno k Maribori; ali vu pretečenoj stctini je vu Austnji večkršt tak velko zmenkanje evangeiičanski diihovnikov bilo, ka je farara mesto vu Maribori ponovno dugi cajt neobse-cano bilo. Teda je zLto Puconski duhovnik te evangeličane v Radkersburgi i okoliši njegovom cerkveno oskrbavao, naše otroke krsto, naše no-ve hlžnike zddvao, našim vopreminočim to zad-nje pošlenje skazao. Tak je zato Radkersburg tiidi vu gviišnom razmenji fldinagmana od Pu conec i se radflje dnes 150 letnomi jubileumi te materske gmane. Ali tiidi ešče z ednoga difigoga griinta nestnimo mi dnes faliti raed tlmi pozdravlajo-čimi! Gda smo rai pred 2 letoma našo cčrkev zidali, k verebratom v Prekmurji smo se obrnoli z t6v prošnjov, naj naberanje opravijo vu nji-hovi gmanaj za naše cerkvizidanje. Eta prošnja se je velikosrčno spunila, Prcveč visiki dar smo dobili cd prekmurski evangeliČanov. Te ndjv^lc ši d&r smo pa prijeli teda od Vas, od Pucon-ske ev. gmane. Srdčna potrebčina mi je, naj z ete starinske poštenja vredie predgance n^jglob-šo zahvalnost vadliijem za to visiko šumo, štero so dra*gi evangeličžni Puconske fare prinesj naše cčrkvi zidanje. Dokeč bode evang. gmana i c^rkev v Radkersburgi, nepoz&bimo tni nigdžr to, ka ste natn Vi tak velikansko na pomcč bili! Bog, te Gospod, naj vzeme eto Puconsko evangeličansko gmano, kak vu ti pretečeni 150 letaj, tak tudi vu vsoi prišestnosti vu svojo ob-rambo; On naj da" njej rdsti, cvesti i povekša-vati se, naj tak ona tiidi nadale ostane trdi grad evangeličanskoga krstšanstva! V to poniozi Bogl 7) Farnl meiani khorul je lepo popevao nasledtijočo pesem: Nevcagaj, oh čreda mdla, Naj ti neprestrašo srdca Vnogi tvo' protivniki, Bar zbesnočov ido na l&\ Ti trepečel, točiš skuzč : Nemrejo ti škoditi. Živč Gospod, obečanje Njegovo stoji na veke, — Nemre nam vrag škoditi. B6g je znami, obdržmo ga, Velika je raoč Gospodna, Mi moremo ladati. 8) Luthčr Adam piiconski dUhovnik so na podJ&gi V. Moz. 32, 7. vcr&ušst naslediijoči go-vor držali. Oh den ; den svčte radosti! Kakši blaženi poglčd meni, ka eta cela velika evangeličanska krajina, liki edna velika familia, taojemlč v na-šem skiipnom jubileuraskoj osvetki na etom od Gospodna zrendelavanom diagom dndvi, gda, skoron vse nšs, — duhovna mati naša, eta Pu-conska evangeličanska fara svoj rojstni den sveti J Liki ete, svoj jubileum drž^če Puconske gmane vezdašnji dtihovni paster, pozdravlam z globočine srdcš mojega vse Vas, ki ste gotovi bili z blfizi i z daleča pridti tak eta na od vere očakov naši posvetšeno zemlo, kak ese vu hižo Gospodnovo i zevsem naše hištorično svetiivanje podigavat. Pozdravlam od rojstne matere odtrgnjeni gman dOhovne past^re, ki z Biblijov vu roki svojoj glasijo to živo i večno istino. Pozdržv-lara meC c^rkvi naše, kre oltšra Gospodnovoga str^žo držčče inšpektore. Pozdravldm preveč poštOvane goste naše: vse cerkveni i svetni ob-la"st globoko poštiivane zastopnike. Pozdršvlam vu \mbnl ete starinske gmane, vu šteroj se je zibel zibala vezdašnje Bodonske, mora^vske, io- november 20. DUŠEVNI LIST Strdn 127 botške, lendavske i radgonske fare. Pozdršvlam Vas z toploy liibčznostjov vu imčni matere, Štera z nezrečenov iiibčznostjov obinč zda ksebi domo povrnjene sini-čeri svoje. Ali sem gvflšen, ka ste todi Vi vsi z bla-ženov radostjov prišli dnes ese, gde ešče ttidi kamni gučijo; vem včndar vse vas sladtki spo-menki vežejo k-etoj gmani. Kak sSnovje i čeri, vnOki i vniikice ste prišli svetuvat; prineslj ste vu srdci svojem zahvdlncsti plemenite korine, naj je doliskladete pred nogč materč hranitel-kinje. Ja, iiki verna sladtka mati vam je bila eti i liki kokoš svoje mlade, tak so sprdvlali Pu« conci pod peroti svoje te osirotelne vernike i liki vandrarje vu pustini k-toj jedinoj oiavnoj vretini, tak so se paščili vernici tudi kratšiši,-dugši čas k Piiconcam. Vem zvon Bodonske, ovim eti hvalodavajočim gmanam skoz edne cele stotine je Puconska fara bila posvetni og-nja steber vu kniici. Teoi više, vu najnovešem hipi je tudi obarvala Puconska fara resnično svoje vodilno pozvanje i zdobrov peldov napre hodila na prestori diihovnoga i materielnoga pcvekšavanja. Na etom našem znamenitom dnevi želem poleg opominanja ti goriprečteti sveti reči — štere so tiidi napisane na čelo našega zda od-kritoga stebra, dotično table — nakratci se spo-minati na zdavnja vremena, na leta preminoči porodov, prek šteri je prišla evang. cžrkev na-ša, doživela želno versko slobodo i denešnji jubileum. Med najlepše, najblaženeše roinute žitka našega sliiijo spominanja blagoslovlena meg-nenji Puconska ev. gmana odličen svetek svetj, naj glasi vezdašnjemi pokolenji od bojiivanja, trplenja pune, ali caganje nigdžr nepoznajoče, vsigdar obiadajoče pretečenosti, naj btidi, na-vdflš^va med denešnjimi težinami na v6držan]e, na vrelo delanje vu razširjavanji kršlestva Kris-tušovoga. Spomtnanje na zd&vnja vrtmena predvsem poziva Bog& dičit. H?dla večnomi Bogi, ka |e nam etakšo lepo svčteinjo priliko dao na spo-minanje zdavnji vržmen, pri indašnjoj svetlosti na vužgdnje nčvoga posveta i tak na povekša-vanje vu veri i sveti obCutnostaj. Ci odveznemo šlšr preminjenosti, z hipa pred poldtflgov stotinov cčrkvi naše se skažejo dušo troseči tiižni dogodki, med šterimi bi se skoron sploh pogUbila naia evangeličanska c6r- kev. Vem či je rcelo evangeličanstvo Nemčije 30 letni svoj vereboj, cčaci naši eti y Srednjoj Europi so 150 letno versko pregžnjanje mogli pretrpeti. Mislivši si na eta težka vremena leh-ko pržvimo: Cudo Bože, ka ešče stoji cer-kev naša. Ja, Boža skrbnost je nL ostavila ono cer-kev, štere jedini fundament je G. Jezuš Kristuš i po njem gl&šeni evangelium. Pravica je obla-dala i mi, spominajoči se na vihčrno preteče-nost, žoltšrskim spevnikom erčžmo tOdi : MOd Gospodna je včinjeno to i čudno je vu očaj naši" (118. Žolt. 23.) Dflh Gospodnov je pototn podežigao ono vrelost, štera je eti pred 150 letmi gmano orga-nlzerala. Te Vsamogoči je notri do etimao brL-no našo gmano od vse poglibeli i blagos?dvlao njene opravice z lepim napreidenjem. Na etom jubileunskom svetki je naše zahvalno čfitenje Ebenhaezer: do tcgamao nam je pomagao Gos-pod. Blagoslovieno bojdi njegovo sv^to ime I 2) Spominanje na zdavnja vremena poštii-vanje bUdi do vodltelov, dobročinitelov gmme. Z preganjanjem skoz stotin trpččera je ščela pro-tivna zmožnost obnemiti slobodno gldšenje evan-gelioma. Kak ednok krstšanstvo, tak zda pro> testantske cčrkvi so tiidi skdz krsta ognja i krvi mogle idti. Za eden dober čas so vgasili svet-lost evangelioma. Niti z?ezda ^fipanja se ne svž-tila na v plač vtonjenoj nebi evangeličanstva. Od 1732 ga do 1782 ga, tak skoz po stotine, so očšcl naši ne meli ni dahovnika, niti vuči-tela. Šorš njihov je takši bio, liki toga sirotnoga deteta, štero ni očč, niti materd nema. Ali naj so dosčgnoli te voditele zgfibički, temnice, gšlerobstvo : 6ni so samo eto opomi-nanje toga duhovncga poglavnika posluhšali: wBojdi veren notri do smrti i datn ti žitka ko-rono." Očšci pa zgfibivši cerkvi svoje, a nove zidanje njim prepovedano bilo, H skrito, v go-rah i logaj odpravlali službo Božo i na več dnevov hoda šli Reč Božo posluhšat, i svojo ev. vero krepit, zevsem tčm sv^to vadluvavši: flNi smrt, ni žitek, ni angelje, nl poglavnicke, ni visina, ni globočina nemre nas odločiti od Bo-ž> labeznosti, štera je vu Kristuš Jezuši Gos-podni našem." (Riml. 8, 38 - 39.) Preganjanje je nazddnje opešalo, šereg ver-nikov, bar pomenšani, ali vtreli ne, je nevklek-njeno včdržao. Zato z te vreli prednikov, liki vereherosov se z-velikim poštuvanjem spomina- Strdn 128. DHSEVNI LIST november 20. mo, ki so z ves svoj žitkom svedočili, ka za Kristuša i za evangeliom nega velkoga aldova. Tak ti vere vltezje, kak ti nastavitelje, vu »pretečenosti eti živčči i vopreminoči dfihovnic ke, vučitelje, dobročinitelje že davno počivajo, na vekše eti blfizi na Puconskom cintori, niš-ternira i vnogim nlti groba nevemo, ali vu hiš torlji gmane z genlivostjov čtemo irrčna njihova i obri njihovoga spomenka verostuje zahvalnoga pošlUvanja večen lampaš. — I bojdite blago-slovlcni ešče vu grobaj vaši tiidi vi brez ircčna bodoči očevje i matere, ki ste notrizmolili vu dušo otrckov vaši nevkleknjeno vernost k evan-geličanskoj cerkvi. Nazadnje spomlnanje na zdavnja vremena, kazajoče na peldo prerodnikov, vči se navdti-tavat za svčto dugovanje. Prerodniki so veliko goridjanje opravluii. Oiganizacija gmane, zazidanje cerkvi, Šole guči cd moči vere njihove. Blagoslovleno semena se janje je bilo eti 1783. ckt. 12-ga. Kakši obilen sad je prineslo z Bože milošče eto semena se-janje. Ka so oni med skuzami sejali, tisto žen~ janso mi z radostjov. Spominanje z dela gčA-kov etak veli nara potomcom : či želete, naj se z-vas tQdi z-takiim poituvanjem spomenč kes-neši porod, z kakšim ste vi dužni očakom va-šim, tč nasledujte peldo njhovo, idite i vi pri-spodobno činte. Dnes materialistični hip živ emo. Svet se (a pašči, gde imanje, bliščenje \ zmožnost klva protl njemi, OgvGšanje, juš, istina, slobodščina, z rečjov duhovna dobra so zgfibila vrednost svojo. Ali pridejo elče nova vremena ttidi, gda pali zacvetč poštuvanje plemeniH idej i od pe-neza, od zemelske dobrote višiše kinče tiidi spozna svet. Kako je pravo !a"ni na jubileumi Gusfav Adolf DrOštva eden veliki državljan ? Pred novim hipom stojitno. I ete hip vadlfivanj-ski hip, krstšanski hip bode, vu šterom bodo nasledtivali ludje opominanje apoštola : NČi bi z človečanskimi i z angelskimi jezikmi gučao, liibeznosti bi pa nemeo: včinjen sem brneči med, ali cinkajoče cimbole." I tfidi eto je pra vo: notri do smrti veren ostšnem k-evangeli-čanskoj veri očdkov moji, 5r ne me je sršm evangeliom Kristušov, šteri je Boža moč. Takia moč, z šterov Bog k sebi obinč nas, grehšne ludi, ]iki te oča prispodobnosti svojega rasip noga sina. Takša moč, štera eti na zemli bla~ ženstvo i vu nčbi zveličanje spravla, itera ta- zbriše tok skuz z dči naši, štera (rošta vu bridt-ki voraj razločavanja i trošta z radostjov slad-koga pšvidenja. Nehenjate tak se navdfišavati, delati i mo-liti za t& bogša vremena. Gospod, Bog očakov naši, ki je do etigamao eti znami bio vu težav-ni vremenaj, nadale tiidi necsiavi nas Zato bratje moji, verostiijte, stojte vu veri, možjč bojdte i močni bojdte ! Amen ! Po tom govori so nakra4ci etak moliii : Naniiimo se pred Tebom i blagoslavlamo Tvoje svčto imč, Bog vekivečen, ki si blago-slovo nas z dostim blagcslovom. Primi našo večno hvalo ino čest, Bog naš ztnožen, ki si nam obramba bio skoz 150 let 1 Ostani tiidi na-dale z naml, Bog veliki i bojdi nam trdi grad! Či bi prišlo zburkanje i valovje bi nas strahšilo, troštaj nas G Jezuš: ka se bojite maloverci 1 Vem sem jas z vami notri do skon-čanja sveta. Ci nam svet žalost spravla, hodi Duh svdti i obeseli ras! Oča naš, ki si začetek I konec i si bla goslovo pred 150 lettni začetek ete gmane, na-dale tiidi vse od Tčbe čžkamo i za blagoslove tvoje Te na veke blagoslavlamo. Amen. Po Gospodnovoj molitvi i Aronskom bla-goslovi je spravllče popevalo z sprevajanjem or-gol naslediijočo pese.n : Radosti skuza pole^a, Bog, lica črede tvoje, Gda pred tebom dolideva Aldov dužnosti svoje, Za vernost to, Kaj si zda njo Vodo, krepio, odičo. Paralel z Božov službov vu cerkvi onJm vernikom, iteri so ne raogli vu cerkev pridtl, so pred cčrkvov giasili Božo reč Kerčmar Zol-tan rnisionsei predgar, Kiihar Franc potn. du-hovnik i Škalič Šaador dtihovnik. Popevanje so tii vodili Ratkai Odon andrejski vrli š. ravnatel. Ništerne pesmi je strukovski trompčtni khoruš tadi sprevšjao. KUhar Franc moravski pom. dfl-hovnik so tii na podlAgi Ap. Dj. 4, 12. veršuia naslediijcč- govor meii. Pred 150 letmi je nastanola eta gmajna i obsijalo je sunce na one vernlke, ki so tatn vu ednom prostom gtimli obprvim poslOSaii Božo reč. Je riimila Boga — diččča pescm, molitev je november 20. DUŠEVNI LIST Stran 129. dopunila pobožne diiie. Prvi duhovnik je glaso reči Božc i tak pod nebcv i eti med ludmi se začno žitek ete gmajne. I od onoga hfpa mao prek dugo letprihš-jajo liidje eden za ovim, esi prinesejo \u cerkev svcTe nemirovne dfiše, svoje želenje, skuze, ža losti i zdQhLve. Esi prinesejo dčte k-krsti, ese prido k-zdavanj«, eti si slečejo doli grehe. Ali pri krstoom kamni, pri zdavanskom olteri, pri stoli Gjspodnove več^ije so samo imtns drGga, samo osobe so druge, ali donok vsi te so čiitni liidje z pobožnimi dfišami, iteri vsi vu etoj cerkvi bogii gračiijejo pod nadiga vanjem bože reči I če smo čutili na etom dolitekočem dnčvi, kak se potroštajo eti naše žalostne riiiše, kak se povekšava naša esi prinešena radost, te na etom spominskom svčtki z-hvalodšvajočov dušovdič-mo vsemogdčega Bog4 mi tQdi, gmajnarjc vez d&Jnje moravske fare. Z-hvalodavanjem moremo bidti proti Bogi za to tiidi, ka je zaistinsko krščnnsko potrplivo dfiio dao onotni krali zemelskomi, ki je vodao »Potrplivosti zapovid", po šteroj zapovidi so naši pobožni očaki s^obodno dol djali funda-raent etoj gmajni. Ar do onoga hipa raao so dosta mogli trpeti naši prerodniki, dosta pregdnjanja je prišlo na njih Kak vsLki odičeni ideal n ž protivnika na zemli, tak je melo krščanstvo, tak so meli prvi apoštolje, tak rtformatorje i tak naša evan-geličanska vera tiidi. Što bi mogo nam napredatl vse one boje, nevole, nepravice, pregžnjanja, štere so naše očake dosčgnoie? Hištorija človečanstva nedi nara na to odgovor. Zato bo!e na onoga glč-dajmo, ki je našira vernim prerodnikom dao ono raočno dušo, nevtrgnjeno pobožno vero, z šte-rov so oni med t&kšimi žmetnimi položajami tOdi znali svojo vsro zdržati i gmajne nastavlati. Naš Zveličitel G. Jezuš Kristuš je dao moč našim pobožnim ofakom na obladnost. On je vodo cto cvetečo gmajno prek dugo let, On je dao na vfista dahovnikove one reči, štere so pobogšavale gmajnare i nadigdvale je na pobo-žen žttek. Zato se samo v niem vtipajmo, ar na naši olfiraj naveke goreči ogen je njegova lubezen i če vu vsem našem djanji na njega gledamo, isamo vu njegovom imeai iščemo naše blajženstvo, te on nas ttidi tak pomore, kak naše očike je po-mogo i blagoslovi naš pobožen krščanski žitek. Amen. Po božoj službi je držano osvetnospraviš-če vu cčrkvi, štero so Kuhar Štefan inlpekior odprli z nasledujočim govcrotn: Vistko spoštUvani\ Cerkevni del čsvetka obletnice je končani. Da pa naj dšno viden znak našemi veselje za ta dogodek, da naj ovekiveči:*. o, ohianimo i za naše pctorace, za bodcčo generžcljo resnost, omurnost denčšnjega osvetka s spominom na verevrelost naši očškov, ot šrjam syečano zbo-rovanje. Tega svečancga spravišča zapisnik naj svedoči, ogvfiša i bodri prišestne stotine vere-brate o našoj vrelosti do vere i naj čtejo žnje-ga, da po dvestotinnj letaj stno ešče ne vcagali, stojimo kak naši of&ki na fundamenti svetoga evangeliuma z motojom : nTtdt grdd je naš Bog zmožnl*. Gda pri otvoritvi pozdravim vse nav-zoče korporacije, ki se delijo z veseijom nasob priliki znamenitoga osvetka, predvsem pozdršv-latn zastopnika politične oblasti, g. sr. nač. Li-povšeka, ki zastopa obednim vis. kr. bansku upravo. Prvle pa kak bi šli na dnevni red, si dr-žim za dužnost, da predlagam vdanostno brzo-išvko našemu vladarju, Nj. Vel. Aleksandru I., ki je dao našoj cčrkvi v Jugosldviji ustavo i toj ešče vekšo versko slobodo, kak svoječasno II. Jožef casar i stem kak edno pokLzo očetovsko enako vročo liibžzen do vse svoji podanikov. Bizojavka se glasi sledčče: Njegovemu Veličanstvu Kralju Alefcsandru 1. Beograd. Evangellčka crkvena občina augsburgske verotzpovedt v Puconclh Prekmurje —- zbrana na današnjem svečanem zborovanju ob prillki svo-jega stopetdeset letnega obstoja, polaga pred prestol Vaiega Vellčanslva izraze svoje globo-ke vdanosti In zvestobe. — Predsedstvo. Nadale so odposlani pozdravni brzojLfi Ministri predsedniki Dr. Srškiči i Mf'n!stri prav-de g. B. Maksimoviči. Zda so sreski načelnik g. Upovšek z lepim, cerkveno historičnimi spomfni polnim govorom pozdršvlali v im^ni g. bana i sreza Puconsko faro pri tom njenom znamenitom jubileumi. Za pozdravlenje so Luthar duhovnik najvek-šo zahvalnost vadlOvali i med drugim pravli, ka že skoron 15 16t bode, ka nam je Bože skrbno-šenje vu krsljevfni Jugos!a?iji dalo novo dorao-vino i eta držLya natn zagvušava obrambo, pod- Stran 130. DUŠEVNI LIST november 20. poro i versko slobodščino. Mi kak pobožni i delavni evangeličanski krstšanje za vsa tž dobra ščemo s'fižlti svetim interesom domovine naše poieg Apoštolskoga opominanja z vernov po-dložnostjov. Naš JUbleni g. piišpek Dr. Filip Popp v Z&grebi so nasledOjoče pozdrLvno pismo poslall. Slavnoj Evangeličkoj crkvenoj opčini a. vj. Puconci. Velečasni Gospodine Župniče! Dtagi Evangelički Vjernici i Bračo! Primio sam Vaš cijenjeni poziv na Proslavu 150-godišnjice Vaše crkvene opčine, te vrlo žalim što radi službene zapriječenosti neču biti u stanju, da pri-sustvujem toj Vašoj jubilarnoj svečanosti. Radi toga Vas umoljavam, da biste ovim putem primili najsrdačnije čestitke i dobre želje. Dao vsemoguči Bog, da Vaša Crkvena Opčina uvijek bude bla-goslovena. Molim se Bogu, da bi svi članovi (vjernici) u svoj budučnosti uvi-jek bili dobri krščani i dobri luteranski vjernici, koji treba da uvijek budu sprem-ni za svoju evangeličku vjeru i crkvu pridonijeti največe žrtve. Neka Vašim životom uvijek zavlada duh evangeličke sloge i bratstva, duh vjernosti i pozrtvovnosti, a uz vjernost prema Crkvi i Vjeri neka vazda živi Vama i Vašim potomcima i ljubav pre-ma Vašem slovenskom materinskom je-ziku i vjernost prema Ijubljenom nam Kralju, Kraljevskom Domu i prema mi-loj nam Domovini! Pozdravljam Vas sa riječima Svetog Pisma: ,,Veliko djelo čini Gospodin na nama; razveselismo se." S bratskim evangdičkim pozdravom Zagreb, 19. oktobra 1933. Vaš odani Vrhovni Duhovni Pastir biskup: Dr. POPP. Ousvelno spravišče je z najvčkšov radost* jov ino zahvalnostjov prijalo višjo pastersko po-zdramo psmo svojega dobrcga piišpeka. Evang. cerkv. občina v Celji je eto pozdrav no pismo posIaMa. Dragi Verebratje vu Kristuši! K Vašemi lepomi svetki 150 Ietnoga obstoja Jšvi Vara Celjska cerkvena občina na>rčneše i najtopleše blagcslova želenje vu ogvušanji neločlive prikapčenosti vu Krisfuš Jezuši, Gos-podni našem, koga Duh Vas naj vodi vstgdar! Za evang. cerkveno občino v Celji G MAY duhovnik, Dr. FR ZANGER inšpektor. Z istinskov zahvšlnostjov spreieto. Vu imeni dotrščega ev. farnoga ženskoga društva so Rdtkai Vera predsednica pozdravlali gmano naslediijoč. Pozdrdvljena predrdga naša svettivajoča gmdna! Z velikov radostjov i z punoga srca liib^z-nostjov Te pozdravla evangeličansko zensko drDštvo, kakti ete gmajne ženski šereg. Radtije-mo se, ka je vugodni šorš dosegno našo gmaj-no s tem, ka se je v etoj občini po dugoj mrač-nosti prvič pokazala paii vu svetlosti ,Božareča i se nasfdvila pred 150 Jetmi prva evangeličan-ska krščanska gmajna. Dnes na ete spomenka vreden osvetni den z čistoga srca i z vero-poštuvanjem pozdravlja-mo našo gmajno. Mi kak Tvoje verne čeri že-Iemo, naj cvet^ nadale tudi naža predraga Pu-conska gmajna, naj se nespcz&bi od njL niti ed-na njena kotriga! Naše društvo neobtrUdno i z vrelostjov de-la#že 2 leti naprej. Hvala Bogi, v tom kratkom vremeni je liidi že dokazalo lepo napre"denje. Na prvom glšvnom a!i ustanovnom gjuleši ]e žensko drflltvo skončalo, da prvo njžno da-riivanje bo sv^ta krstna posoda, štero je pa na-šega društva edna vrela č'ža:ca Franko Marija z Puconecsama aldavalanašojsvdtoj materi cerkvi. Na drugom glivnom gjiileši, kak v etom jube!a>nom leti je društvo skončalo, da da re-novirati ollšrske potrebščine, ka je tiid' zvršeno. Zda pa alduje Žensko društvo ednojezero dinžroy na 150 letnice sporaenski stcber. S tem darotn ščd pokaziti eto drfištvo svoje nepretr-gano plemenito delo i vrelost proti svojemi va-dlOvanji. Molimo se k našemi Bogi, naj blagoslovi našo gmajno i vsako nj^no kotrigo. Nij vu na-mi bo^oča vupaznost zn6va oživ^ i k novoj moči pride! Vu imeni matere (gmane) so se za topeo pozdrš? ino lepi da> dom. duhovnik zahvalili materam (ženskomi driištvi) i naglšsali, ka zdrav, gibni gmanski žitek samo tam jcste, gde te z-lubeznostjov, vernostjov napunjenoga srdca agil-ne žene vu cčrkvi vkupdelajo z duhovnikom. november 20. DUŠEVNI LIST Stran 131. Potom je osvetno spravišče vu zapisniki sklenolo ovekivečiti vse dobročinenja, dare ino slfižbe ob priliki ctoga jubileuma Puconskoj gmani prinešena. /.) Puconska Kuhar Ferenc Jdkobova — / Gornjepetrovska Mikola Ferencova famllla, ete plemenite duše, štere so dariivale mesto za ste-ber na onom po spdmenki očdkov pcsvetšenom prcstori, gde hodčč — liki Antaeus — od doti-kanja zem'e mi tfidi novo moč marno zadobiti i novo navdušenost zajimati na boj za istino evangeliuma, naj bodejo blagoslovlene za eto njihovo lepe činenje i te pozdignjeni kamen naj liidi gl&si skož večni časov njihovo vereiubez-nost i alduvanja gotovnost! 2) Globoka hvžla Dr. Ktihdr Šdndor ptuj-skomt primdrlusi i njihovoj Gospe za daruvano p/elepo molitveno preprogo. 3) K-zidanji spominskoga stebra so darii vali: Radkersburgska ev. fara 100 Šilingov (800 din), D. Lendavska fara 100 Din, Moiavska fara 262 Din. (nabrano v Moravci 40 D, v Te-šanovci 139 D, v Volčjoj gomili 42 D, offert. 41 D); Močnik Jožef kamen&r 200 Din, Pucon sko fdrno Žensko dffi*tvo 1000 Din, Banfi Ste-fan zid. podjetnik 200 Din. Vsern najtopleša hvL!?. 4) Ousvetno spravišče je veselo pozdrav-lalo čedno misel, z velikov zahvainostjov prija-lo plemeniti dar g. Hartner Geza, bivšega po-slanca, puconskcga častnoga meščana i z go-tovnostjov osvojilo etak se glaseče njihovo fun-dadjsko Pismo. Podpisani Hartner Geza veleindustrijalec v Murski Soboti — želeč Boži blagoslov vsem gmajnarom puconske evangeličanske gmajne — ustanavljam sledečo fundacijo : a) Ime fundacije: wFundacija Hartner Geza veleindustrijš'ca v Murski Soboti za vzdrževa-nje spominskoga stebra 150 lelnoga obstoja pu-conske evangeličanske gmane". b) Višina fundšcije: Din 1000- Entisoč dinarjev naloženih na vložno-knjižico Prekmurske banke d- d. v Murski Soboti. c) Upravlanje fundacije: Fundacijo upravla gmajnski cerkveni gjiileš puconske evangcličan-ske gmajne. d) Dohodki fundacije se po potrebi pora-bijo za obnavlanje i vzdrževanje spominskoga stebra. e) To fundacijsko pfsmo je spisano v 3 (treh)eksemplarih, od šterih shrani ednoga prek-murski evangeličanski seniorat, ednoga pucon-ska evangeiičanska gmajna, ednoga pa podpisani. V Murski Sobots dne 21. oktobra 1933. Pred nama: ANDERSCH JOSIP I. r. HARTNER GEZA 1. r. LIPICS JOSIPJ. r. 5) Istinska zahvalnost ]e vadluvana fungenšem ; nadale farnomi moškomi i mešano-mi khoruši, šteriva sta telko pesem lepo pope-vala; strukovskomi trompotnomi khoruši, šteri je z torma cerkvi khora^e igrao i občne pesmi tak pozdignjeno sprevajao ; fšrni občin ogen-gasilcom, ki so korporativno vzeli tao na sve-tiivanji i radi na'pcm6č bili pri redagoridržanji; šalamenskoj, predanovskoj, mdrkiševskoj, pucon-skoj i goričkoj mladini, štera je z vnogov lii-beznostjov opravila okunčanje ; Reditelstvi Dii-ševnoga lista, štero je z porednim stroškom ce-lii osvetni program tak vu Daševnom Listi, kak v posebnom \6irukanji na očivesnost dalo ; vrlim deklinara, štere so ob toj priliki 789.5 din. offertorfuma nabrale na Gusfav Adolfa Drfištvo; poprekno vsakomi, ki je svojov dobrov volov v kakšemkoli tali kaj činio zato, naj ete hištorični svetek kem dostojneše doliteče. Na osvetnom sprdvišči s j domšnji diihov-nik nakanili nakratci spozn^^ati tiidi hištorijo puconske fare, ali za volo že prekrštkoga časa je to voostalo ; na oJJivesnost pa bode dLno prestrano vu prišestnorn letniki Diiševncga Lista. Tak so zda Luthdr Ada"tn diihovnik predlo-žili na sprejčm i ovekivečanje vu zapisniki eto osvetno deklaracijo, štero so vsi nazoči bodoči stoj^č pos'fihnoli: Puconska evangeličanska A. V. gmaia na 1933. okt. 22 ga vu cčrkvi drzinom jubileum-skom spravišči svojera z globokov zahvalnost-jov gleda na dokončano delo, službo i napre-idenje s oje vu poldrugoj stctini i zviššva BogA, ki je trdi grad i obramba njena bio notri do toga dneva. Z nšjvekšim preštimanjem se spomina na trpeče očake, ki so vu časi vadliivanjskoga pregdijanja ne dali na porob vero svojo, ne-go iiki vu svetoj diki blšččči herb preknihali potomcom svojim. S čto oblflbi, ka ete od vse zemelski kin-čov dragši herb obarje i nebode nigdar ne-verna k onoj cčrkvi, za štero so očaci blago, krv i žitek aldii7ali i štera je na"s, liki naša lastivna sladka mati od našega detinstva mao na raroče svoje obinola, branila, čiivala i nigdar ne ostayila. Na ono mesto, gde so očaci skoz 14 rae-secov slšnek meli za držanje Bože službe, obstali vu viheri i mrazi i je vezdaj spominski steber gorposlžvleni, se vseiko leto na sveteš-nji den reformdcije vkiipespravi, naj pove otro-korn svojim znamenje njcgovo i prevzeme eto apoštolsko opominanje: »Drži, ka mšš, naj ti nišče nevzeme korono tvojo!* Tako nam Bog pomagaj! Stran 132. DUSEVNI LIST november 20. Goriprečteto čsvetno deklaracijo je spravišče ed-noglasno sprejelo i dovolilo, naj se ona vu zapisniki ovfckiveči. Z-tem se je čsvetno spravišče zakliičilo. Občin-stvo je nazadnje popčvalo z-sprevajanjem orgol nasle-diijočo pesem: Rcjč boža ostžne vsigdar, Njej nlšče nemre proti. Bog nas neos Karoly dfihovnik so poz.l*avlali to sveltivajočo matersko gmano, kak štera je n^ poznala siste mo ,samo edno dete," ar je pei6ro svojl Čeri gorizhanila 1 na peroti piistna. Z\ lepi pozdrž'; so se vu imčai matere zah a*Mi Luthar dDhov-nik, pokšzavši na to, ka dokeč l\ Bodonska že tiidi sistemo nsamo edno dete" (G >rnji Slaveči) nasledfije, teč?s ta msti raa i se skrbi ešče za edno šesto svoje dete, 16 je p«* Di«;čki Do.ii. Ve.n \€ lObčzni ndsta e iančA ora: te molčče dfiše Kuhar Ferenc i žena Kolcša Judtka sta ludi ravno Puconskiva rojaka bila Pri ztdanji i goridržanji Diačkoga Doma je Puconska fara svojo matersko pomoč i ltibezen sk^zala i prevedno skažuje I ne nazadnje l(id: Pucon-ske fare rojak so te n^stave skrbnfk, Flisar Jdaoš vp. vučitel, ki so z svojimi lepimi pesma-mi dosta doprinesli k pczdignjencsti našfgasve-tflvanj^, zato na njihovo zdra^je zd