im jS- Velika kneževina Erdeljska j^'^j;a vzhoda a?strjjsko-ogerske monarbije vzdiguje so iz nizke ravani reke .j^.-t, rjijgg jn dolenjega Dunara Tifiava, majhena sicer po velikosti. a vender ^J dosti liogata glede njenih prirodnih lepot in zaklador. Od vseh stnioi Erdeljsli Soai. jo oklepajo vzhodni Karpati s svojimi razrastki iu predgorji. To je všlika kueževina Erdeljska, ki jo smemo v resnici im«norati krasuo deželo našega cesarstva. Velikih ravttin ta dežela nima, ker je skoraj vsa preprežena 7. goroTjem, a toliko več ima lopih, vzlasti proti vzhodu odprlih doliii. Gore so pokrite z zeleuimi gozdi, ki preprezajo deželo aa vsu strani. La-si je Erdeljska. zelu gor&ta, vender se sme imenoiati rodovita dežela. Kcr im^ I mnogo košeDic in trftTnikov ter dokaj dobrih pašnikov, zat*) se Erdeljei pečafa I bolj z živinorcjo nego s poljedelslvom. lieke iu potoci uainakajo zemljo t^ I lepotičijo deželo. Na osojaih brdih raste pleuieiiila tila in crete ovofino (lre?jev 1 da je veselje gledati; a po dolinah rasle p^nicu, rež, tur^ica i. t. d. T pov J sebnej obiiosti pa nani daje Erdeljska kamčoe soli in mineraličnih prjrod^a^l kakor: železa, svinea, srcbra in zlata. J Prebitalci ErdeIJ3ke kiieževtno so po naroiinosti zelii namežoni. Tn Li?t^ Rumunci ali Talahi, llagjaii, Sikulci, Nemci, Arinencj, Bolgari, Oebi, S1(K 1 vaki, Kutenci, Grki, Cigaui in Židj». Neoiški oaseljenci, tak4 imetiovaol 1 Sasi iz 13. stoletja, katere vani denašnja podoba kaže, imajo tu svojo najv J večjo nemgko naselbioo ter so aajboJj na jugu in si»verovzhodu razžirjeni, I Magjarski Sikulci ae pečajo večinouia s strojarstvotn. a pridnc Itamunkc- pres 1 riejo iu tk6 volno od svojili ovac. aa narudno oblekn. I Drdeljska knPževina se iMi uU davno na tri gluvne ]iokiajine: 1) Haska, I 2) Sikulska in :() Magjarska pokrajiua. — V Saskej pokrajini lcži SU 1 l)inj, glaroi kraj nemških Sasov sii 20.0CO prebivalci: dalje BraSevo J (Kronstadt) s6 3O.(XK) prebisalci, največje in ptvo obitnijsko iu knpčijskb 9 mesto 1 deželi, ki ima zalo gotisko cerkev h 14. stoletja. ter podelava želez^ 1 iu bak«r. dela papir, sukno, phvtuo in usaije. Bvašwska okolicsi, po katere^ I prebivajo ^femci iu Ruinunci, prekraana je, id se iineimjo Burca, po potoku J Burca. ki se izltva v Olto. Tii naj §e imeuujemo Medjaš, ki je 8radi3(S« ,J kmetijstva in vinstva. J V Sikulskej pokrajini (na vzfaodu) leži Sikulcev jedino mesto 1 MoroSki Novi trg (Maros-Vasinholv) si' lO.tKKJ prebiralci. V obližji tag^ J mesta se pridela muogo viua, ovočja (jadjaj io tobaka. J VMagjarskej (pravilnejSe rumunskuj) pokrajini leži Kolo^ I (Klausenburg), ki Steje bO.fXX) prabivalcev. To meato je' glavni seduž imetrit-. J ncjših erdeljskih rodovin in rojstni kraj kralja Mat. Korviua. Itna lapo go^ J tiško cerke? tev mnogo občnih vzrejalisč. V tej pokrajini naj omenimo S