DodIsI. St. IIj v SIckv. gor. Ze dalje čaKa se pri nas mekaj hre-\ mijo izdajaloi s^nvenskega jezika in naroda, velesfb^d de- mokTati, orjimci in Sokoli. To so ljudje, dri so se pritepli lcj nam, ki v lastno akledo pljuvajo tim zatajujejo sv-oj narod. So ljudje> ki še pl_funka niso vredni. Pa hočejo dobro ka- foldšico ljudslK'r> koman/dirati in tu nositi veliki zvonec. Ne^ kateri so celo plačaru, in mislijo, da so strašno inJteJ'ige<nt-( ni, če igrajo vlog« grde^a Judeža. Mi ibamo jim že polca^ zali vetra, smo z dmg-imi JjudVra abračvnali, 'bcmvo še a ttm Mnačajrtimi baratbamiv ki ližejo r.. velesnbski *kkrvski- sodi^i. Proč z EfdjaM, fci 'berejo velesrbske, židovske, podflarpljen.e liste a la »Jutro«, %Sicwenski Narod« in »Taix>r«l črna zemlja naj pogrezne vsakega dizdajalca! Sicer pa ne poitrebujerno iviti prstov ene roke, če bi jih hoteli našteti. Sv. Jernej pri Lx>čah. Cesar smo se že dalije časa bali, se je zigodiJo. Umrl nam je in nas torej tik pred temi odiooilniinii volitvami zapustil naš oMe .priljuiiljeni g. župam Alojzij Cvahte, po domače Šimek, v 56. letu starosti. Bolehal je ie dalje časa na sroni vodeniki. Bil je vedno zvest pristaš SLS dn se tudi tafaat ni dal omajati v svojem prepričanju, ho je tol.iko drugdh .nasedlo Ž-erjavovi samostojni. farbariji in taloo pomagalo apdesti Pašič-Pribičevičev bič, iki •nas seda] vse tepe din vtleče denaT iz naših žepov. Skoei 23 dolgih let je rnodro in spTetno vodiil in vladnl našo o4m tmo ter si znal s svojo pTijazmostjo in posfrežljivostjo pri-< <Jobiti .^rca vseh. Ako je kdo potreboval kaikega vainega nasveta, je šel k Simeku in doibil navadr.o najboljsega; ako je kdo hotel imeti kako prošnijc spisano, olbrnil se je da injega in ddbil tailcšno, da je Irila sikoro vedno uslišaina —>i 'kraflco rečeno, bil je rajni župan dobrotnik vseh, 'loateri je povsccd rad pomagal, (kateri se je na vse razumel, 'kateri je vse, 'karlooli je podvzel, najboljše izpeljal. Tako zastopnega, tako na vse strani delavnega žurpana ne bomo več imelv fo pravi vsaic Naj mu Bog bogato poplača vse njeg-ove trude in ¦sktrbi v blagor cd>čine in vse, kar ]e kedaj karmij dabrega storil. Kako je bil spoštovan ii\ pTiljubdjen, pričal je dne 11. t m. pogreb, 'ki je ibil nad vse lep, da tarkega tu-t ikaj malokdaj doži-vimo. Pa fcdo Tiam bo za Šimeicom župa-4 noval? Naši nvožje se po vrsti branijo, 'ker se vsafc boji te-< Sav in sitnosti, ki so dan..današnji s to skižbo zjdružene. Pai vendar foo eden teh se inoirail žrtvovati in prevzeti, ker sh ®icer pTeide županstvo v nasprotne rake, kjer nekdo že ko-< anaj čaka na to časi, a je <za njo najimanj sposobeiu Zakaji za fako služibo _je treba nekaj veq, ikakor polne žepe dena^ rja in gdavo polno domišljavosti, treba je tudi Tazumnosti ini sposojbmosti. A te pa ne nvore ometi človeic, iki je bS že koK šodar taiko >>brih1:en«, da v takratni dvoiazredfii ljudWki šolž niti do II. Taereda ni irvogel pritišati. Torej možj.e, Šimetovf somii^ljeniki, dTžile trdno in tzvesto vajeti, kn ste Jih od mjega pre\"zeli! — Umrl je tudi prevžitkar, nekdanji posestnife na Ličnioi Mdhael Mažera, v 74. letu svoje starosti. Naj V mir pooival Središče. Nek -središki kmet, »ki pazna razmere«, ee je v zadnjem »Kmetijiskeim lisfri« &L 52 vendar enikrait oju-i načil ter je jasno ipovedal svojim tovarišem, da jih inaloštevilni diemokTatslci mogotci sarao vlečejo za nos, da jih hočejo samo komandirati v imenu >:narodne sloge«, da pa morajo pravzaprav tadco plesati, kakor žvižga demofcratslka piščalka. Pregovor praviv da je spoznamje ^prva pot k ^olj-. šanju. UpaTno, da Ibodo te vrstice »Kmetijskega lista« bla-. godejno vpdivaLe ina naše središke razTn.ere posebno v go^ spodarslcerrv smislu, za katere nimajo demokratje nofoeno sroe. Gre jim samo za komarvdo, za korita in ze — <rxdeiru Mi »nazadnjaki« smo to že davno vedeH im. videli in na tihem smo se muzali in smejali, ko smo gledali prizor za Ibogave: kako caplja samostojni krruet na diemolkTatskem trnieiku. V javnosti pa nismo ihoteli pisati, ker srreo ^edeli, da Ibi tako; padli po nas z zdrmžienrmi močmi, rekoč, da hooemo rtršrti »marodno« slago. Sedaj pa se je zasvirtalo. med naprednimi kmetskimi vrstami itn Bog da^ da bi zar ičeli grmeti hidi samosfrojni topovi v icortet našega g.ospo-; daTskega življenja. Središka zgodovina nas \iči, da smo se, morali mi Ikrrvetje vedno bojevati proti tujim vplivonv ii\ dla smo s svojo trdmo voljo Sn -žtiiiavo vstnajniasttio premagali 'graščinski jarem in da smo kcrt vTzorna narodna oibčina vstrpeti tudi v na<jhujš€m navalu niemštva in neTnškutarstva. Naš Tiarodni ščit ai oikdar zatemmel niti za trenirteJc. Do preobrata smo cstali, vzoma narodna abčina. Jeklona marodna disciplina se je oodedavala od Toda do roda ter je nam Ikmetom prršla v raeso ii\ (kri. Sedaj pa po preolbTa*u- ko smo postali »svolbodni« v »marodmi« državi, ko se nam ni tre^ba več bati rnarodhih nasprotnikov, armpa^k samo še dearvokratdkiih, čifutskih komandantov, izrabfljajo ti inaloštevini tički neše stolerne tradidje in fcričijo pTi vsaici priliki: Narodnjaiki, združite se (za rvaš žep m naše ordlenel), kaikor da b\ bila res narodnost v nevarnosti. Zato jiTn še naseda ob prililki volitev mnogo domačrh in z inovilmi gospodarskimi raeroeraTni v Jugoslaviji ntv zinaivih krrvetov, pcteeibno še tedaj, ako zabelijo demokrati svoj iDarodni ocvidk <z napredmam raaisiiom. — Prilbjodnjič rveikaj ^'ečl Središče. Na članek nelkega srediJkega kmeta, »Id .pozna razonere«, je odg^voril g-. veletrjgovec Rabič mlajši v »Jutru.« Naši krretje, ki pozjiajo razraere, pra pravijo g. Robiču mlajšemu: Zaicaj pa se poibič v nevamost podajaš, če plavat ne znaš! Sv. Bolfenk pri Središču. V medeljo, dne 14. t m., je imel naš stari narodni poslanec g. Bedjanič krnsen sihiod. Nad 60 odličnih župljaniov se je zšbralio v doin ičii posojiHnici ter enoglastno in z navdušenjem sprejelo njegovo kamdidaturo xa valitve drie 8. febmarja. 80% vseh. oddainih gdasov m.v. je zasigui atnih v tej župniji. Voliici ne ibodo več hodili v oddaijeno faio S\' MiHdavž, amoaik ibododimeJli v dtomači župniji svoj voliirtj lokaL Gračič pori Zriečah. V sost-d^tvu smo zpubilL vzgledtie rrftkorvcj. Za s\'c}o ženo Marijo se je v veitiost preselil to-( vari« Karo?pc L^.vro. Fktsegei jc starost 85 \ti pa mu je kot krojr f'i pri dahi sliižillo šf r-fcsto oko. Ko je oni dan tbil •stranfci zde-lal polovico oibit^ke, spopadla ga je slaibost. Potem se je lepo pripravii zo !f>ot proti večnosti. On je bil ¦moi na svojem mestu v dom.iči hiš'-, pa tudi v javnosti. V stadjnjem oziru se je olb volit ah Tavnni po navodililv kp'lcor> jih je hrrail v »Slovernskem Gospodarju.« Zakortski dvojici' svetila večna 3učf