GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 23. maj 1968 - LETO IV. St. 9 (71) - Cena 0,30 dinarjev - Poštnina plačana v gotovini. Veliko število mladine in prebivalcev velenjske občine je zaželelo tovarišu Titu iskrene čestitke za njegov rojstni dan Mladina iz velenjske občine že praznuje svoj praznik — dan mladosti. V mladinskih aktivih in po šolah so že začeli proslavljati in bodo prireditve zavlekli vse do konca maja. Prejšnjo soboto in nedeljo Jgffm' ' % jpf v jt pa so sprejeli štafeto mladosti ^ * I , m in pripravili več slovesnosti. V jjfe , *"' . soboto ^ popoldne^ je mladina ske občine. Nadvse" svečano so bH^^ f^r^ -.- ^fllMjj svobode prebivalci skupaj z mladino pričakali nosilce šta- » "^šggBj^K*^ '-1 tetnih palic in izrazili najbolj- .....J še želje tovarišu Titu. Alenka Pilih pa je prebrala pismo s čestitkami Titu za rojstni dan. Zatem so vse občinske štafete pritekle na Titov trg v Velenju. Pred kulturnim domom jih je pričakalo več sto ljudi. Ob sprejemu vseh štafet je igrala mladinska rudarska godba, nosilci štafet iz posameznih krajev pa so prebrali pisma s čestitkami, ki so jih nosili. Zbranim je spregovoril predsednik občinskega komiteja ZMS Ivo Kadliček. Štafeta mladosti, ki nosi pozdrav jugoslovanskih narodov predsedniku Titu, pa je v nedeljo rano krenila iz Žalca, kjer je nočila. Ob kratem po- Nosilci štafete pred kulturnim domom VESELI MARTIN - novo vino iz Šmartnega ob Paki Trgovsko podjetje Vino iz Šmartnega ob Paki je pred nedavnim presenetilo ljubitelje dobre kapljice z novim proizvodom rdečega in belega namiznega vina, ki ga imenujejo Veseli Martin. Vino je lepo embalirano v litrskih steklenicah in je dobrega pitnega okusa. Čeprav je kvalitetnejše od mnogih znanih namiznih vin, ni to iz Šmartnega ob Paki nič dražje. «Direktor tega podjetja Stane Jakše pa nam je zaupal, da bodo kmalu začeli proizvajati tudi boljše vino, ki bo namenjeno zahtevnejšim pivcem. Ni povedal kako se bo vino imenovalo. Vsekakor lahko pričakujemo, da bo to renovi-rano trgovsko podjetje z alkoholnimi pijačami proizvedlo res dobro vino. Vemo le, da našim včerajšnjim in današnjim dnem. Posebno nas mlade, ki smo nanjo ponosni, spodbuja in obvezuje za jutrišnji dan v smislu nadaljevanja odgovorne in aktivne politike za medsebojno sožitje naših narodov v okviru Socialistične federativne republike Jugoslavije. Vsi se zavedamo, kako velik je tvoj delež v preteklih in dosedanjih prizadevanjih za socialistično stvarnost, ki jo mladi danes živimo in uživamo. V imenu velenjske mladine in prebivalcev naše občine ti ob tvojem prazniku prinaša naša štafeta tople pozdrave in iskrene čestitke.« Zatem pa je preko 30 avtomobilov avto-moto društva odpeljalo štafeto mladosti naprej proti Slovenj Gradcu, kjer so jo v Doliču predali mladini tamkajšnje občine. Naše najboljše zelje tovarišu Titu! Maj, mesec mladosti, radosti... Čas, ki ga bomo znova povezali z življenjskim jubilejem našega ljubljenega predsednika tovariša Tita, obujali bogato preteklost in kovali načrte za še lepši jutrišnji dan. Zmanjkovalo bo besed. Mnogo je bilo storjenega v tem kratkem času nove Jugoslavije. Preveč, da bi se dalo vse naenkrat zajeti. Še pred dobrimi dvajsetimi leti smo bili razdejani, bosi, lačni. Jugoslovanski narodi so pod vodstvom Tita in komunistične partije popisali najslavnejše strani svoje zgodovine. Toda po herojski narodnoosvobodilni borbi smo se znašli pred nič manj zahtevnimi nalogami. Na svpbodni zemlji je bilo treba začeti oblikovati socialistične družbene odnose, vredne delovnega človeka, zgraditi nove objekte, obdelati s krvjo prepojeno grudo. Prekaljeni narod, ki se je golorok uprl sodobno oboroženemu okupatorju, pa se je uspešno spoprijel tudi z drugo preizkušnjo. Težko je bilo. Marsikatere notranje in zunanje težave je bilo treba prebroditi. In šlo je. Zaradi mladostnega poleta delovnih ljudi nove Jugoslavije in njenega modrega vodstva. Vsi uspehi so povezani z neumornim delom tovariša Tita. Njegovo ime je zaslovelo tudi zunaj naše domovine. Ves svet ga pozna kot simbol borca za mir in enakopravno sožitje med narodi. Ko letos praznuje svoj 16. rojstni dan mu občani velenjske občine želimo še mnogo zdravih in ustvarjalnih let! Boža čita pozdravno pismo t stanku štafete v Velenju pred kulturnim domom je prebral pozdravno pismo s čestitkami mladine in občanov velenjske občine predsedniku Titu Franc Žerdin. Takole smo mu čestitali : »Slavje, v počastitev tvojega rojstnega dne, je potrditev uspešno zastavljenega in veličastnega boja za napredek, solidarnost in humano sodelovanje med narodi Jugoslavije in aktivni boj za mir v svetu. Tradicionalna manifestacija je tako tudi letos živa vez med KONFERENCA ZVEZE MLADINE DELO PRILAGODITI NOVIM RAZMERAM Na nedavni polletni konferenci občinske organizacije ZMS so bili tudi Kristian Hrastel, politični sekretar občinske konference ZKS, Peter Krapež, predsednik občinske skupščine in Stane Seničar, član CK ZMS. 0 Za VIII. kongres so izvolili naslednje delegate: Štefana Dolejšija, Iva Kadlička in Janka Polesa. riše osnutek nalepke za steklenice novega vina znani slikar Joža Horvat — Jaki iz Nazarij. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Izvršni odbor občinske konference SZDL Velenje je imel sejo 16. maja. Udeležili so se je predsednik občinske skupščine Peter Krapež, predsednik šoštanjske krajevne skupnosti Ivan Gošnik in nekateri člani krajevnega odbora SZDL Šoštanj. Med drugim so razpravljali o problematiki, s katero se srečuje krajevni odbor SZDL Šoštanj. Uvodne misli je povedal Branko Primožič. Pogovarjali so se o novi cesti, zazidalnih površinah, komunalnih nalogah, kadrih in pokopališču. Sekretar Štefan Dolejši je najprej obrazložil, da je polletna konferenca sklicana zaradi priprav na VIII. kongres Zveze mladine Slovenije, ki bo v drugi polovici junija letos. Ker pa je za nami VII. kongres Zveze mladine Jugoslavije, ki je jasno opredelil cilje mladinske organizacije,/jnorjijo tijdi v velenjski občini poiskati takšne oblike dela, ki bodo ustrezale prilikam organizacije. Aktivnost na idejnem, družbenoekonomskem in političnem področju je v pogojih družbene in gospodarske reforme potrebno še posebno pospešiti. Nujno je, da organizacijo usposobijo za funkcije, ki naj bi jo mladinska organizacija imela. Sem sodi politično oblikovanje stališč mladih in stimuliranje razvoja socialistične osebnosti. Osnovne značilnosti političnega koncepta Zveze mladine, za katerega se morajo zavzemati po VIII. kongresu ZMS so naslednje: SAMOUPRAVNA USMERITEV MLADINSKE ORGANIZACIJE. Pri tem gre predvsem za vprašanje boja za poglobljeno samoupravno delovanje v našem družbeno političnem življenju in usposabljanju za samoupravno aktivnost preko številnih oblik izobraževanja, sodelovanja, uvajanja v samoupravni mehanizem itd., kakor tudi za usmerjanje mladih, da lahko rešujejo svoje probleme najuspešneje le po samoupravni poti. INTERESNA USMERJENOST ZVEZE MLADINE. Vsako družbeno delo aktivno oblikuje osebnost člana Zveze mladine in mu daje predvsem tiste kvalitete, ki jih lahko imenujemo samoupravljalske, to so pripravljenost za družbeno delo, demokratičnost, tovarištvo, odgovornost itd. Zaradi tega ne morejo delati razlik med vrednotenjem političnega, idejnega, kulturnega, tehničnega, zabavnega in športnega udejstvovanja. Mladinsko organizacijo morajo zasnovati na osnovi interesnih aktivnosti članstva. Na teh delujejo tudi mnoge specializirane organizacije mladine: Počitniška zveza, Zveza tabornikov, Planinska zveza, športne, kulturne, tehnične in druge. Organizacija Zveze mladine jim mora zagotoviti demokratične principe dela in dobra vodstva. Odnos med Zvezo mladine in njimi pa nasprotno stališče pa je, da mladinska organizacija sploh ni potrebna, ker lahko mladi svoje interese uveljavljajo v drugih organizacijah. Takšna mišljenja so se pojavljala, ker aktivi niso znali poiskati pravilnih oblik dela. Postali so pasivni ali pa kopirali delo drugih organizacij. Cestokrat se je vsa aktivnost izčrpala v sestankarstvu. V praksi se pojavlja tudi stališče, da je posameznik lahko član samo v enem aktivu. To je seveda zmotno. Bili smo in še bolj bomo morali biti občutljivi do tistih članov ZM, ki kvarijo ugled naše organizacije. Zavzemati se moramo za boljše kadrovanje. načrtno spremlja vključevanje mladih v samoupravne organe. Druga je organizirala seminar za vodstva mladinskih aktivov na osemletkah, v sodelovanju z aktivom rudarskega šolskega centra in mladinskim klubom, je pripravila mladinsko politično šolo, predavanja s filmom na osnovnih šolah v počastitev 19. obletnice podpisa deklaracije o splošnih človekovih pravicah in solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Pripravila je tudi seminar za vodstva aktivov na vasi, vendar je bil preložen. Komite je izobraževal člane tako, da jih je pošiljal na razne seminarje. Sodelovali so v Bohinju na seminarju za vodje mladinskih klubov, v Slovenj Gradcu za vodstva klubov OZN, na Dobrni za vodstva mladinskih aktivov na srednjih šolah, v Bohinju za predsednike občinskih komitejev in v Novem mestu za predsednike klubov OZN. Mentorji mladinskih aktivov na osemletkah so se udeležili seminarja v Velenju za vodje pionirskih odredov. (Dalje na 2. strani) Z lepimi knjižnimi darili so dali priznanja za vestno delo v Zvezi mladine: Anici Pristovšek, Janezu Urbančiču, Andreji Svetkovi (na fotografiji), Milanu Brezniku, Jelki Naroločniliovi, Dominiku Lipnikarju, Francu Žerdinu. Vladu Pevniku, Štefanu Krajncu, Ivanu Razdevšku, Faniki Štefančičevi, Veri Plešni-kovi, Jožetu Krajncu, Janku Zavolovšku, Borutu Mehu, Ruži Bojanovi, Zdenki Leskovčevi in Miranu Uratniku. mora temeljiti na osnovi enakopravnosti in sodelovanja. Pri tem mora biti Zveza mladine tudi nosilec pobud. USMERITEV NA IDEJNA JEDRA. Pozornost delovanja morajo usmeriti predvsem raznim študijskim grupam v vrstah Zveze mladine, kot npr. redakcijam mladinskih listov, mladinskim vodstvom, klubom OZN, marksističnim krožkom, študijskim in debatnim skupinam itd. Ponekod prevladuje prepričanje, da mora Zveza mladine skrbeti za vse, kar se med mladino dogaja. Drugo ravno DELO KOMITEJA JE BILO BOGATO Tovariš Štefan Dolejši je nato govoril o polletnem delu komiteja. Komite je takoj po lanskoletni konferenci proučil njene zaključke in izdelal program dela. Ustanovili so komisiji za gospodarstvo in samoupravljanje ter idejno vzgojno delo. Ustanovili nekatere klube OZN in formirali občinski center klubov OZN. Prva komisija je pripravila seminar za mlade samoupravljalce, poleg tega pa VPISOVANJE PREDŠOLSKIH OTROK Vzgojno varstvena ustanova Velenje je dobila od skupščine občine Velenje v upravljanje dom počitniške zveze v Velenju, katerega bo preuredila v novo vzgojno varstveno ustanovo. V to ustanovo bodo vključeni otroci od 1 do 3 iet pod vodstvom negovalke, in od 3 do 7 let pod vodstvom vzgojiteljic. Zaradi organizacije dela v novi ustanovi je potrebno izvršiti vpis vseh otrok starih od 1 do 7 let. Tudi tistih, ki ustanovo že sedaj obiskujejo. Vpisovanje bo 28., 29. in 30. maja od 7. do 16. ure v vzgojno varstveni ustanovi Velenje, Stanetova 40. Prednost pri vpisu imajo otroci obojestransko zaposlenih staršev, otroci samohranilk in otroci eno leto pred vstopom v šolo. Predvidena cena za otroke od 1 do 3 leta bo ca. 160 din mesečno. V ceni sta všteti dve malici in kosilo, ter varstvo od 5.45 do 14.30. (Ko bo nov delovni čas, se bomo temu prilagodili). Za otroke stare od 3. do 7. leta pa 106 din mesečno. V ceno je vračunana vzgojnina, dve malici in kosilo, ki bo biološko in kalorično dobro pripravljeno. Otrok, ki bo obiskoval ustanovo samo pet vzgojnih ur, bo plačal 40 din mesečno. Nova ustanova bo pričela z delom 1. septembra letos. Vzgojno-varstvena ustanova Velenje Pozdravili smo štafeto Delo prilagoditi novim razmeram (Nadaljevanje s 1. strani) Občinski komite je pripravil centralno proslavo v počastitev 50-Ietnice oktobrske revolucije, pohod po poteh XIV. divizije, dve mladinski tribuni v mladinskem klubu o VIII. kongresu ZMJ in kulturni revoluciji na Kitajskem. Zelo uspešno so sodelovali s Počitniško zvezo v Velenju. Za goste iz Cehoslovaške, Francije, Madžarske in Sovjetske zveze so organizirali razgovore s predstavniki občinske skupščine in mladinske organizacije ter si ogledali nekatere delovne organizacije v občini. Pri celotnem delu ne smemo mimo prizadevanj za vključevanje mladih v Zvezo komunistov. Najpomembnejši delež je prispeval rudarski šolski center, kjer so sprejeli 36 mladincev. Tovariš Dolejši je nato predlagal konferenci, naj podpre prizadevanja komiteja, da bi bil VIII. kongres Zveze mladine Slovenije v Velenju, ki ima za njegovo delo vse pogoje. Mladi so z zadovoljtsvom sprejeli pobudo. Po poročilu sekretarja Štefana Do-lejšega so mladi razpravljali o mnogih težavah in delu. Povzemamo del razprave: Jože Kandolf, rudnik lignita DELO AKTIVOV NA VASI MORAMO POŽIVETI V občinski organizaciji imamo 13 vaških aktivov, to je skoraj polovica vseh. Zaradi specifičnih pogojev se bavijo s takšnimi aktivnostmi, ki jim najibolj ustrezajo, prirejajo igre, plese, športna tekmovanja itd. Sodelujejo tudi z drugimi organizacijami, predvsem z gasilskimi društvi. Premalo pa se ukvarjajo z idejnim delom. To je delno razumljivo. Mladi dopoldne delajo, popoldne pa pomagajo doma. Zvečer se želijo seveda le še sprostiti. Aktivnost je živahnejša pozimi, ko je dela doma manj. Opažamo, da so se pri zadnjih volitvah starejši člani sekretariata umaknili in prepustili delo v celoti novim, manj izkušenim. To seveda ni dobro. Prav tako se delo ne bi smelo prenesti Ie v vodstvo. Komite je organiziral seminar za vodstva aktivov. Njegov namen je bil, da bi se dogovorili, kako naj poteka delo mladinske organizacije na vasi. Zaradi premajhne udeležbe smo ga preložili. Predlagam, da se manjši aktivi združijo in s tem popestrijo svoje delo. Anton Dobovičnik, Podkraj — Kavče VAŠKA MLADINA 2ELI OPORO SZDL IN ZB Delo vaških aktivov je res otežko-čeno. Mladi so precej zaposleni. Poleg tega jih ovirajo še starši. Menim, da bi nam Socialistična zveza in Zveza borcev morali pomagati. Vplivati bi morali, da ne branijo shajanja mladim. Prostore imamo v privatnih sobah. Srečujemo se s finančnimi problemi. Tudi te težave bi lahko uspešno rešili le z združenimi močmi. Tone Šeligo, Velenje IDEJNO VZGOJNO DELO V OSEMLETKAH NI ZADOVOLJIVO Mladini na vasi posvečamo premalo skrbi, kakor tudi šole na idejnem področju, predvsem podeželske. Starši ne razumejo, kaj hoče mladina s sestanki, resolucijami, konferencami. Zakaj jim ne pojasnjujemo svojega dela, zakaj še njih ne pritegnemo na seje? Seminarji, ki jih prirejamo, ne dosežejo svoj namen. Pridobljena spoznanja ne znamo potem posredovati. Franc Zerdin, rudarski šolski center 36 KOMUNISTOV Z RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA Rad bi govoril o zainteresiranosti mladih v Zvezi mladine. Ce mladina razume, kaj zeli, je ni težko pritegniti. Na RSC smo vključili v delo 600 mladih in 20 predavateljev. Imamo društva za posamezne panoge, ki se delijo še na sekcije. Mladina mora od organizacije nekaj imeti. Aktiv je pripravil 36 mladih komunistov. Vikica Ramšak, Vegrad UDELEŽUJEMO SE DELOVNIH AKCIJ Naše podjetje zaposluje 700 ljudi, od tega 80 mladih. Reformno obdobje nas je precej prizadelo. Ke rsmo doma imeli premalo naročil, smo odprli gradbišča širom po državi. Težave so zaradi razcepljenosti nastale tudi v Zvezi mladine. Zato bomo ustanovili zunaj sedeža pododbore, >Pri treh rožcah leiije — mesto j -tja v kategoriji A. c je srebrno plaketo plasirala v zvezno gu tekmovanje, ki f o, fy vih Užicali. Dcse-a Veji i revo j ila in se silsko Tiio-M. V. V odstavku v _ ^ Šmartno ob paki-celjsko cestno podjetje je asfaltiralo dve stranski cesti in to iz središča vasi do železniške postaje, drugo pa do nakladišča lesa. Denar za delo je dala občinska skupščina Velenje. To delo je bilo opravljeno v najkrajšem času in v splošno zadovoljstvo prebivalstva. — Most v Paški vasi je v takem stanju, da je potreben na površini nujnega popravila. Deske so razcefrane, polomljene in nekatere štrle od tal tudi do pet in več centimetrov. Ali bomo res čakali toliko časa, da se bo na njem pripetila kaka večja nesreča? Poklicani, ki ste za to odgovorni, zganite se! — Ob Savinji v Rečici ob Paki bodo kmalu začeli graditi letne hišice. Celjani pridno kupujejo zemljo od kmetov, ki so lastniki gmajne. Računajo, da bo teh hišic zaenkrat okoli petnajst. Kraj ob Savinji je res primeren za take gradnje, posebno še zaradi borovih gozdičkov. VELENJE - Kot smo že poročali, bodo dom počitniške zveze opustili in preuredili v otroški vrtec. Počitniška zveza pa bo kljub temu lahko še sprejemala mlade počitnikarje. Dogovorili so se z upravo rudarskega šolskega centra, da bodo imeli v stolpnici na voljo 80 ležišč. — Kreditna banka Celje je prejšnjo soboto priredila za svoje varčevalce zabavno prireditev, na kateri so izžrebali (udi vezane vloge. V kulturnem domu so nastopili Veseli Kranjci in Boris Frank. — Občinski odbor Rdečega križa je v počastitev 105. obletnice mednarodnega dneva in tedna Rdečega križa priredil priložnostne razstave v Šoštanju, Velenju in Šentflorjanu. Organizirali so tudi več predavanj in tečaje prve pomoči v Belih vodah, Gaberkah, Ravnah, Plešivcu, Smartnem ob Paki in v nekaterih delovnih organizacijah. ŠALEK — v nedeljo je domače gasilsko društvo priredilo vrtno veselico. Igrali so Veseli Korošci. Čisti dohodek bodo uporabili za proslavo ob 35. obletnici obstoja njihovega društva. ŠOŠTANJ - Na prvi seji odbora društva prijateljev mladine so izvolili za predsednico DUBRAVKO PERIŠIČ, zdravnico iz Šoštanja, tajnica je Ivanka Bajec, blagajničarka pa Štefka Vuga. iz mladinskih aktivov MLADINCI BAZENA V MARIBORU Aktiv ZMS Bazena je organiziral ekskurzijo v Maribor. Ogledali so si MTT, Svilo in Zlatorog. Zanimali so se za proizvodne probleme in izmenjali mnenja o delu mladinskih aktivov. KASTELKA JE USPELA Občinstvo se je z lepo udeležbo oddolžilo za trud mladinskemu aktivu Škal, ki je pripravil igro KASTELKA. Doma so imeli dve predstavi, gostovali pa so tudi v Paki pri Velenju. USPEŠNI ŠPORTNIKI POLYPEXA Mladinci Polypexa so se udeležili tekmovanj, ki sta jih organizirala aktiva lesnoindustrijskega kombinata Šoštanj v namiznem tenisu in tovarne usnja v streljanju z zračno puško. Obakrat so bili prvi. vegrad prodira na tuja trzisca OD BEOGRADA Za uničevanje plevela med žiti imamo na razpolago že precejšnje število kemičnih sredstev, ki imajo različne osnove in zaradi tega delujejo na plevele različno. Pri izbiri kemičnega sredstva za uničevanje plevela med žiti moramo upoštevati predvsem katere vrste plevela hočemo uničiti, kdaj, v katerem času ga bomo uničevali, je v žitu podsevek in nazadnje moramo upoštevati tudi ceno sredstva. Poleg sredstev na osnovi 2,4 D in MCPA bodo tudi letos na razpolago sredstva za uničevanje odpornejših plevelov kot so: smolenec (Galium apa-rine), nekateri ga imenujejo tudi terica, nato kurja črev-ca (Stellaria medica), mrtva kopriva (Lanium sp.), kamilice (Matricaria chamomilia) itd. Za katero sredstvo se bomo odločili? Če imamo žita za- Aretitu močno pospešimo delovanje na plevele, če mu primešamo ureo, s katero istočasno dognojujemo žito z dušikom (urea vsebuje 46 % dušika). Ureo (30-50 kg/ha) je treba najprej raztopiti v 600 do 800 litrih vode, kolikor je rabimo za hektar, nato pa dodatno aretit. Nikakor ne smemo mešati obratno. Nekoliko dni po škropljenju bomo opazili, da so vršički listov pri žitu nekoliko porumeneli. To naj nas nič ne moti — vse se bo kmalu obraslo, pleveli pa bodo zaostali in propadli. Če škropimo z aretitom, imamo lahko v žitu podsevek ali pa ga lahko nekoliko dni po tretiranju posejemo. Letos bo na razpolago za uničevanje širokolistnatih plevelov, smolenca in kurjih črevc v žitu, novo sredstvo z imenom U 46 KV - Fluid. Uničujmo plevel v žitu plevljena s širokolistnimi pleveli, kot so osat (Cirsium ar-vense) in podobni, potem bomo vsekakor vzeli najcenejše in dovolj učinkovito sredstvo na osnovi 2,4 D ali MCPA ali mešanico obeh. Najbolje je, da se odločimo za mešanico, to je deherban forte, katerega rabimo 2,5 1 na ha. Da bi imeli z njim zadovoljiv učinek, ga moramo uporabljati takrat, ko je srednje-dnevna temperatura vsaj 12° C in da po tretiranju ne pada dež vsaj 24 ur. Če imamo v žitih podsevek, takrat tega sredstva ne smemo uporabljati. V primeru, da so se v žitu močno razširile mrtve koprive, potem je zelo priporočljivo, da škropimo z aretitom. Aretit je kontaktni herbicid, zato ga lahko uporabljamo zelo zgodaj, ko so pleveli v začetni fazi rasti. Z njim lahko uničimo tudi smolenec, ki pa ne sme biti večji od 10 cm. Aretit lahko uporabljamo pri temperaturi od 5 do 26» C. Za hektar rabimo 4 kg aretita. U 46 KV - Fluid je selektivni herbicid" s translokacijskim delovanjem. Za osnovo ima mecoprop — MCPP. Uporabljamo ga 41 na hektar in sicer spomladi, ko žito doseže 10— 20 cm višine, v jarkih pa, ko imajo razvite 3—4 liste ali bolje rečeno, ko je srednja dnevna temperatura vsaj 12° C. Za uničevanje plevelov v rži ga ne priporočamo, ker lahko poškoduje rž. V primeru, da imamo žita močno zapleveljena s kamilicami, vzamemo herbicid z imenom Aniten D. Aniten D je pri nas letos novo sredstvo, katerega izdeluje naša priznana tovarna sredstev za varstvo rastlin »Pinus« Rače pri Mariborp. Aniten D ima za osnovo flu-renol in 2,4 D. Uničuje poleg kamilice še smolenec in vse ši-rokolistne pleveli. Uporabljamo ga 2,5 do 3 1 na ha. Pri uporabi herbicidov moramo paziti, da herbicid ne zanaša na druge poljščine. Šrop-ljenje s herbicidi moramo izvajati v mirnem vremenu. SREDSTVA ZA DELO KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na zadnjem sestanku predsednikov krajevnih skupnosti, ki je bil 14. maja, so razdelili tista sredstva, ki so v proračunu občine Velenje za leto 1968 zagotovljena za delo krajevnih skupnosti. Po sklepu tega sestanka bodo posamezne krajevne skupnosli v letošnjem letu prejele naslednja sredstva: Krajevna skupnost znesek Florjan — Skorno 3.240,27 N-din Podkraj — Kavče 7.053,75 N-din Lokovica 9.079,29 N-din Šentilj 4.333,91 N-din Bele vode 5.333,03 N-din Pesje 3.058,11 N-din Šoštanj 25.712,28 N-din Velenje 23.873,77 N-din Plešivec 4.029,50 N-din Zavodnje 2.346,10 N-din Cirkovce 6.193,44 N-din Paka 46.553,76 N-din Šalek 3.993,66 N-din Topolšica 4.206,51 N-din Šmartno ob Paki 9.000,12 N-din Družmirje 3.195.72 N-din Ravne 3.961,98 N-din Škale 14.834,80 N-din SKUPNO 180.000,OOON-din • • DO NURNBERGA KER DOMA NI NAROČIL, SI JE TA SPOSOBEN GRADBENI KOLEKTIV POISKAL DELO DRUGJE - NA SLOVENIJO ODPADE KOMAJ 13 ODSTOTKOV ZA LETOS PREDVIDENIH GRADBENIH DEL. Sorazmerno največ sredstev bosta prejeli krajevni skupnosti Paka pri Velenju in Škale, ker krajevna skupnost Paka sodeluje pri gradnji turistične ceste Savinek—planinski dom na Paškem Kozjaku, krajevna skupnost Škale pa bo dokončala gradnjo doma družbenih organizacij, v katerem bo letošnja centralna proslava občinskega praznika. Za te namene bo ta krajevna skupnost sprejela še določena sredstva iz rezervnih sredstev občinskega proračuna. Poleg navedenih sredstev pa so bila nekaterim krajevnim skupnostim dodeljena namenska sredstva za obnovitvena dela na njihovih pokopališčih. Za obnovo pokopališča bo dobila krajevna skupnost Bele vode 1.000 dinarjev, krajevne skupnosti Šentilj, Plešivec in Zavodnja pa vsaka po 2.000 dinarjev. Velenjsko gradbeno podjetje Vegrad je v zadnjem času postalo znano daleč na okrog. Njegovi ljudje gradijo v Beogradu, delajo v Zagrebu in Karlovcu, sedaj pa se večja skupina odpravlja še na dolgo pot v Nurnberg v Zahodni Nemčiji. Velika naročila, ki jih dobivajo v daljnjih krajih, kažejo, da so si velenjski gradbinci ustvarili ugled in zaupanje. Stopili so v korak z našimi največjimi in najbolj znanimi gradbenimi organizacijami. Pohod velenjskih gradbincev v svet seveda ni posledica želja po potovanjih, pustolovščinah ali čem drugem, pač pa je bila to življenjska potreba podjetja. Zgodilo se je namreč, da je v Šaleški dolini, kjer so imela pred leti dosti dela še druga podjetja, zmanjkalo naročil. Investicijska dejavnost je skoraj povsem zamrla. Trenutno v Velenju in Šoštanju ne gradijo niti enega stanovanjskega bloka, ker se je stanovanjska dejavnost v celoti preusmerila na zasebno gradnjo. Tudi drugih večjih objektov v gradnji ni, ker se je zadeva s šoštanjsko elektrarno II močno zavlekla. NAJPREJ NA HRVATSKO IN V SRBIJO Ko je pričelo primanjkovati dela doma, se je Vegrad najprej preusmeril v bližnjo okolico — na Celje, Laško in Gornjo Savinjsko dolino. Ko pa tudi tu kmalu ni bilo večjih izgledov, oziroma je v borbi za naročila nastala med izvajalci huda konkurenca, ki jo je spremljalo tudi zbijanje cen pod normalo, so morali nujno ukrepati. V takem položaju so se pri Vegradu odločili, da si poiščejo naročila drugje. Stopili so čez Sotlo in ponudili svoje storitve v Zagrebu in Karlovcu. Uspeh ni izostal. V Zagrebu so prevzeli gradnjo industrijskih objektov za podjetje SILA. Gre za livarno, remontno dvorano, kotlovnico in prizidke. Vrednost gradbenih del znaša okrog 750 milijonov starih dinarjev. Drug pomemben posel je dobil Vegrad v Karlovcu. Za podjetje Agropromet gradijo tam klavnico s hladilnico, vrednost gradbenih del pa je približno enaka kot v Zagrebu. Pojav Vegrada je v Karlovcu vzbudil precej pozornosti. Očitno so bili domačini s kakovostjo del zadovoljni, saj so dobili še nove možnosti. V Karlovcu naj bi zgradili še tri stolpnice za tamkajšnje stanovanjsko podjetje, zraven pa tudi garaže. Zemljišče so že dobili. Za - Vegrad je zelo zanimiv tudi posel v Beogradu. Skupaj s podjetjem. Tehnogradnjo gradijo Velenjčani v Beogradu novo stanovanjsko sosesko. Da gre za res veliko naročilo, kaže številka, da je tu samo za Vegrad dela v vrednosti treh milijard starih dinarjev. Vegrad je prevzel v Beogradu gradnjo petih stolpnic, zraven pa urejajo še kanalizacijo in ceste. Iz svoje betonarne zalagajo tudi partnerja — Tehnogradnjo. LETOS NA POT V NURNBERG Pri Vegradu so se odločili tudi za skok čez mejo. V okviru poslovnega združenja gradbenih podjetij IMOS so dobili veliko naročilo v zahodnonem-škem mestu Nurnberg. Tu gre za zgraditev velike stanovanjsko poslovne in več čistih stanovanjskih stavb v novem kompleksu Nordring. V celoti gre za okrog 21.000 kvadratnih metrov poslovne in stanovanjske površine v skupni vrednosti več milijard starih dinarjev. Z deli naj bi pričeli že v maju. Tako lahko v kratkem pričakujemo selitev prvih skupin. Zvedeli smo, da bodo v Niirnbergu zaposlili skupno okrog 160 ljudi. Več jih ne bo treba, ker bodo dela v celoti mehanizirali. Mehanizacije pa ne bodo vlačili iz Velenja, pač pa jo bodo najeli kar v Nemčiji. Tam je dobre mehanizacije dovolj na razpolago. Naročilo v Niirnbergu smatrajo v Velenju za dober posel, čeprav so roki kratki in vrh tega še investitorji zahtevni. Začeli bodo z gradnjo poslovno stanovanjske stavbe, že avgusta pa naj bi odprli še novo gradbišče stanovanjskih blokov. Pričakujejo, da bo kasneje dobil Vegrad v tem mestu še nova naročila in da bodo imeli dela za več let. Seveda bo veliko odvisno od tega, kako bodo zadovoljni investitorji. Prevzem del v Zahodni Nemčiji ni zanimiv le zaradi zaposlitve naših ljudi, temveč tudi zaradi pridobivanja deviz. Gre za izvoz storitev, ki ob današnji jugoslovanski plačilni bilanci niso nič manj zanimive kot izvoz samega blaga. Pri Vegradu smo zvedeli, da se podjetje zadovoljuje z devizno akumulacijo in da bodo svoje delavce v celoti plačevali z markami. Tudi to je dobro, ker bodo s tem delavci še bolj zadovoljni. V SLOVENIJI LE 13 ODSTOTKOV DEL Z okrog 700 zaposlenih se Vegrad uvršča med srednjeve-lika gradbena podjetja. Ze zaradi tega je prodor na Hrvatskem, v Beogradu in sedaj v Niirnbergu, velik uspeh za ta kolektiv. Državno mejo so sicer prestopili že lani, ko so kot subakordanti izvajali dela za Konstruktor in Gradiš na Dunaju in na avstrijski strani Koroške. V teh dveh primerih torej niso bili samostojni pre-vzeinniki del. Medtem ko lani niso imeli dovolj naročil za nepretrgano polno koriščenje zmogljivosti, je letos drugače. Zaradi tega pričakujejo letos tudi ugodnejši poslovni uspeh. Zanimiva je ugotovitev, da so še lani 85 odstotkov vrednosti vseh del opravili v Sloveniji, letos pa bo položaj obraten. Na dela v Sloveniji bo namreč odpadlo komaj okrog 13 odstotkov celoletne realizacije. Seveda pa to še ne pomeni, da ne bi v. bodoče tudi v Sloveniji sprejemali več naročil. Z izkušnjami, ki si jih bodo pridobili na zunanjih gradbiščih, bodo kasneje lahko še bolj uspešno nastopali tudi doma. Pogled na stolpnico, v kateri ima Vegrad upravne prostore. Tudi to najvišjo igradbo v Velenju so zgradili Vegradovi delavci tribuna vaših mnenj Tovariš UREDNIK! Sem redna bralka vašega časnika. Namenila sem se, da vam napišem par vrstic. Vozim se vsak dan v službo v Šoštanj in nazaj proti Slemenu, na obe strani 8 km. Cesta je takšna da slabša res ne more biti. O tem se lahko sami prepričate. Menim, da je bolj potrebna popravila kot pa gradnja nove ceste na Paški Kozjak. s tovariškimi pozdravi! Fanika Kavnik, Lajše DA SE VE, KDO JE KAJ V neki državi, v neki republiki, v neki občini se je predsednik občinske skupščine zglasil v zdravstvenem domu. Uslužbenka je dvignila slušalko in na željo župana poklicala direktorja tega doma: »Gospod doktor, tovariš predsednik občine želi govoriti z vami.« Hotel PAKA VELENJE 0 Mednarodni barski program # Strip teas Slripteas 9 Vsak dan razen ponedeljka PREDKONGRESNA DEJAVNOST SINDIKATOV V velenjski občini so v nekaterih sindikalnih podružnicah začeli razprave pred napovedanim VL kongresom sindikatov Jugoslavije, ki bo 26. junija v Beogradu. Predkongresno gradivo, ki je sindikalnim podružnicam na voljo, omenja predvsem perspektive nadaljnjega razvoja, sistem delitve, odnos do izobraževanja in kulture ter še nekatere druge naloge. V razpravi pa je tudi osnutek statuta. Pogovarjali smo se s tajnikom občinskega sindikalnega sveta FRANCOM MAŽGO- NOM in predsednikom sindikalne podružnice tovarne gospodinjske opreme DANILOM POCAJTOM o predkongresni aktivnosti. FRANC MAŽGON: »Spremembe v strukturi delavskega razreda vplivajo na delovanje sindikatov. in na odločitve, zahtevajo širša področja aktivnosti in novo vsebino njihovega dela. Politični in gospodarski procesi v zadnjem času terjajo tudi od sindikatov zahtevnejšo vsebino političnega dela. Ta je več ali manj znana. Oblikovati je potrebno takšna stališča, ki zadevajo in razvijajo samoupravljanje ter varujejo samoupravne pravice delovnih ljudi.« DANILO POCAJT: »Naši člani vedno bolj upravičeno zahtevajo, da organizacija.sindikatov kar najhitreje reagira na različne pojave in tendence, ki nastajajo v vsakdanjem življenju in odpira politično perspektivo za daljnji družbeni in ekonomski razvoj. To pa bomo lahko v sindikalnih podružnicah urejevali le takrat, ko bomo imeli trdno organiza- cijo sindikatov. Moram tudi povedati, da se v sindikalnih podružnicah ne bomo mogli aktivneje vključiti v predkongresno dejavnost, ker smo gradivo zanj mnogo prepozno sprejeli. Gradivo o nadaljnjem razvoju siindikjitov pa pomanjkljivo obravnava položaj in spremembe v delavskem razredu, s tem v zvezi pa tudi delovanje sindikatov.« FRANC MAŽGON: »podobno je pri osnutku statuta. Ker smo ga dobili prepozno, ne bomo mogli o njem širše razpravljati. Po našem mnenju je že v uvodu novega statuta nejasno opredeljena vloga sindikatov in njihovih organov. Statut zlasti ne opredeljuje vloge strokovnih sindikatov. Ne morem navesti vseh pomanjkljivosti, ki smo jih ugotovili, povem naj le, da smo komisiji za sestavo novega statuta poslali okoli dvajset pripomb iz normativnega dela.« Franc Mažgon in Danilo Pocajt pregledujeta kongresno gradivo PROFIL V Napotnikovi galeriji razstavlja grafike, risbe, akvarele in olja akademski slikar DUŠAN PREMRL, profesor z osnovne šole Bibe Ročka. Čeprav zadnje leto živi v Šoštanju, ga naša javnost, predvsem pa ljubitelji umetnosti, se premalo poznamo. Mladost do petega leta je preživel v Žireh, osnovno šolo je obiskoval v Kranju in Tržiču. Šolal se je na srednji šoli za industrijsko oblikovanje na grafičnem oddelku pri prof. lakoviču, študij pa je končal na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani — risanje pri prof. Francetu Miheliču, slikarstvo pa pri prof. Maksimu Sedeju. Po končanem študiju je bil svoboden umetnik, svoje prvo delovno mesto pa je nastopil v šoštanjski osnovni šoli. Daljna vez z znanimi slikarji Šubiči, ki so pred 600 leti prišli v Poljansko dolino — mati izvira iz te znane rodbine, je verjetno Premrlu že v otroških letih vzbudila zanimanje za barve, in kmalu je našel v svetu barv in likovnega izražanja smisel, ki ga od otroških let ni zapustil. Vsak umetnik prehodi v svojem življenju različna obdobja, ki so pri vseh bolj ali manj enaka. Premrl je prehodil v svojem ustvarjanju čas eksperimenta z barvo, z linijo, s fi-gurativiko in prešel iz figura-tivike v abstrakcijo, da bi ponovno spoznal pomen in vrednost realizma, za katerega misli, da je vrh vsake kulture, ker mora umetnik postati tokrat ustvarjalec, da prikaže resnico takšno kot je in da njegova spoznanja prepričajo druge. Dušan Premrl Realizem je opustil, ker ni čutil vsega kar realizem pomeni, ker je bil takrat kot mlad umetnik prepričan, da ostale vrednote realizma ne pomenijo toliko, kolikor pomenijo zanj danes. Umetnik mora ob- čutiti formo in spoznati, da mora vsaka forma imeti vsebino. To je moto Premrlovega spoznavanja in vrednotenja človekovega občutenja. V njegovih delih ni poudarka na barvi, zato vsaki barvi še danes da mesto na relaciji toplih in hladnih barv. Pri njem imajo enako vlogo: barva, forma, linija — posebno za tonske vrednote — temno svetlo, svetloba in sonce in zato barva ' r ■ » Dijaki — nogomet 2. razred — jI. razred 5:0 3. razred — 2. razred 0:0 1. razred — 3. razred - '2:1 Košarka 2. razred— 1. razred 24:18 2. razred — 3. razred 33:17 3. razred — 1. razred 22:13 Na področnem prvenstvu srednjih šol v rokometu so velenjski gimnazijci v Celju dosegli lep uspeh. Dijakinje so osvojile 2. mesto , za gimnazijo Celjem in se uvrstile V republiško finalno tekmovanje. Dijaki pa so dosegli 3. mesto. Rokometaši RŠC pa so na istem tekmovanju dosegli 4. mesto. 7,8 8.5 8.6 11,8 510 130 36,40 ODSLEJ - DR US TVO UPOKOJENCEV Velenjski upokojenci so ime- ljati finančnega poslovanja li 19. maja občni zbor. preko banke, ker po pravilih Poročilo o delu podružnice v društva, podružnice niso prav- Borci za severno mejo niso osamljeni GASILSKO CONSKO TEKMOVANJE dveletni mandatni dobi je podal predsednik Egidij Janežič. Med drugim je govoril o uspešnosti izvajanja gospodarske reforme, ki je odkrila številne napake, mnoge nepravilnosti pa bo odklanjala še naprej. Svoje misli je nato navezal na neskladnost pokojnin in izrazil pre- Na stadionu v Velenju je bi- desetine so poleg diplom pre- lo v nedeljo, 28. aprila, gasil- jele male gasilske plakete, sko consko tekmovanje član- ostale desetine pa diplome, skih desetin po skupinah A in Tekmovanje je vodil conski pričanje, da bodo tudi ta pro B. Občinske gasilske zveze so poveljnik Ivan Pasero in nje- biem i?maiu zadovoljivo rešili, na to tekmovanje poslale član- gov pomočnik Egidij Petretič. z zadovoljstvom ie ugotovil ske ekipe, ki so na občinskem Tekmovališče je pripravila ob- tekmovanju izpolnile pogoje, činska gasilska zveza. Član Namen conskega tekmovanja predsedstva gasilske zveze je bil poiskati tri najboljše Slovenije Vili Spat je podelil desetine (A in B) za repitb- plakete in diplome. V zaključ- liško tekmovanje, ki je bilo v nem govoru je čestital sodelu- času VI. kongresa slovenskih jočim za uspehe in pripravlje- gasilcev 10. in 11. maja v Kra- nost za sodelovanje v gasilski nju. službi, ki čuva dobrine in živ- Sodelovalo je 11 desetin iz ljenja ljudi, društev v skupini A in 6 v sku- Prvi dve desetini skupin A pini B. Pomerile so se v stro- in B sta tekmovali na • repub- pestra. Organizirali so izlete, kovnosti, izurjenosti in teore- liškem prvenstvu v Kranju, tičnem znanju iz preventive, Ženske in mladinske deseti- taktike in strategije. Skupina nc so bile istega dne na con- ter se zahvalil občinski skupščini in delovnim organizacijam, ki so pokazale dovolj razumevanja za njihove probleme, kakor tudi za gradnjo novega doma upokojencev. V njem je 23 družin dobilo stanovanja. Z novim letom pa so odprli tudi klub in bife. Dejavnost podružnice je bila A je tekmovala v tridelnem napadu, deseteroboju in testu. Skupina B pa v trodelnem napadu, polaganju cevovoda in testu. Doseženi so bili naslednji rezultati: v skupini A je prvo mesto zavzelo gasilsko društvo Štore, drugo je bilo Velenje in tretja Ljubečna. V skupini B pa je prvo mesto osvojilo gasilsko društvo Teharje, drugo pa Velenje mesto. skem tekmovanju v Rogaški Slatini. kulturno-zabavne prireditve, članom pa dajali nasvete in nudili pravno pomoč. V razpravi so med drugim omenili, da ne morejo oprav- ne osebe. Zato je stari odbor predlagal, naj se velenjska podružnica organizira v društvo. Občni zbor je predlog z novimi pravili soglasno sprejel. Poudarili so, da ne gre za nobeno odcepitev od enotnega društva, ki ima sedež v Ljubljani. Zavzemajo pa se, da postane društvo upokojencev demokratična zveza, ki bo omogočila, da bodo posamezne podružnice imele samostojne pravice. Dogovorili so se tudi, da se bo novi odbor sestal s predstavniki republiškega odbora društva upokojencev, kjer bodo razčistili odnose med podružnicami in društvom ter razmejili pristojnosti. Precejšnjo pozornost so v razpravi posvetili tudi neskladnosti pokojnin. Zveznemu izvršnemu svetu so poslali pismo v katerem so odločno zahtevali, da stori vse potrebno za čimprejšnjo ureditev sedanjih razmer. 5. maja je bil v Šoštanju redni letni občni zbor Zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo v letih 1918-1919. V letošnjem jubilejnem letu so ponovno obudili spomine borbene dejavnosti pred petdesetimi leti. Izrazili so željo, da bi se tudi mlada generacija seznanila s takratnimi dogajanji. O njih, kakor tudi o enoletni dejavnosti zveze, je govoril predsednik Franjo Stanovšek. Čeprav utrujeni po prvi svetovni vojni, so idealisti kot zavedni narodnjaki v obrambo naše domovine ob severni meji že prve dni novembra 1918 prostovoljno segli po orožju. Vstopili so v vrste borcev, pod spretnim vodstvom samoiniciativnih voditeljev, katerih imena bodo v analih naše zgodovine ostala zapisana z zlatimi črkami. Med njimi so bili general Maister, nadporočnik Malgaj, major Lavrič, Zeilho-fer, Martinčič, Sirnik in drugi. Ob takratni situaciji je bilo hitro ukrepanje edina rešitev za naše koroške in štajerske Slovence ob severni meji od Celovca do Radgone. Prostovoljci — borci so pod njihovim vodstvom pregnali iz Maribora zeleno gardo. Očistili so severno mejo, ki je ob prevratnih dneh bila brez gospodarja, ker slovenska narodna vlada v Ljubljani ni bila kos položaju. Na območju velenjske občine živi danes še 60 prostovoljcev — borcev za severno mejo. Zveza, ki je bila ustanovljena lansko leto, jim nudi pravno in drugo pomoč. Pri pregledovanju dela so ugotovili, da so plan, ki so ga sprejeli, skoraj v celoti izpolnili. Izrazili so zadovoljstvo, ker ima občinska skupščina za njihove probleme dovolj razumevanja. V letošnji program dela so predvideli sodelovanje pri obnoviti več spomenikov, udeležbo na pomembnejših proslavah in organizacijo predavanj ter izletov na nekdanja bojišča. Atletika v Velenju atletski klub uspešno izvedel, ob pomoči sodniškega zbora AD Kladivar iz Celja. Velenjski stadion je bil prizorišče finalnih borb najboljših mladincev za atletski pokal Slovenije. Nastopilo je 135 atletov iz 16. atletskih klubov. Tekmovanje je otvoril predsednik Prvouvrščene desetine, Što- skupščine občine Velenje Peter Kra- re in Teharje, so dobile poleg fež in ™d dr".fm poudartl, da bo , v J ,'., ■. , . ° ta prireditev veliko prispevala za raz- diplom se velike gasilske pla- nlah atietike v Velenju, kete, drugo in tretje plasirane Hladno in deževno vreme pa je po- kvarilo razpoloženje, kar se je odrazilo tudi v doseženih rezultatih, ki so bili pod pričakovanji. Od velenjskih atletov je imel pravico nastopa le Oton Habjanič v teku na 3.000 metrov. Dosegel je 6. mesto s časom 9:32.2. Izven konkurence pa je nastopil tudi Zdenko Rahten, ki je dosegel 5. rezultat v metu krogle (7.25 kg) 11.33. Organizacijo tekmovanja je domači Zmagovalci nah: v posameznih discipll- hoja 5 km — Franc Lah (Lj) 25:41,6; 110 m ovire — Janez Penca (01) 15,8: 100 m — Tone Medvešček (KI) 11,2; 400 m — Miloš Mele (01) 50,6; 1500 m — Franc Hafner (Tr) 4:08,9; 3000 m — Peter Svet (KI) 8:45,4; štafeta 4 X 100 m — 1. Olimplja 44,5, 2. Kladivar 45,6, 3. Triglav 46,7; višina — Janez Penca (01) 193; daljina — Jože Slojkovec (KI) 642; troskok — Dušan Prežel j 13,40; palica — Boris Moklč (Tr) 340; kopje — Branko Zornada (01) 51,30; disk — Marjan štlmec (01) 33,10; krogla —Marjan Stimec (01) 12,67; kladivo — Boj Horvat (Bbr) 44,83. Ekipa za razvrstitev za pokal SR Slovenije: 1. Olimpia 292,5 točk 2. Kladivar 238,0 točk 3. Triglav 184,5 točk Vaš obveščevalec ŠALEŠKI RUDAR ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik In Izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga Izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List Izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka (tone XI par (30 itarih dtmrlev) — I^tna ivtročnlnB 7 dlnarlvv In 50 pur (750 atarlb dlnar|<>v) — Nnročnlna se pl4% m /M SN m -M 7M M m s p p n šm trn m m m 2®5 p II "-1(2?; Razpis štipendij za srednje šole V želji, da se izboljša narodni sestav starešinskega kadra Jugoslovanske ljudske armade, RAZPISUJE < REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NARODNO OBRAMBO SR SLOVENIJE štipendije za šolsko leto 1968-69 za šolanje na srednjih šolah (gimnazije, pedagoške gimnazije, tehniške in njim sorodne šole, elektrotehniške, strojne, kemijske, gradbene, geodetske m geološoke smeri). Za štipendije se lahko potegujejo učenci slovenske narodnosti, ki se pogodbeno obvežejo, da bodo po končani srednji šoli vstopili v eno od vojaških akademij, ki si jo bodo sami izbrali. Te akademije so: 1. Vojaška akademija kopenske vojske (pehota, topništvo, oklepne enote, atomsko-biološko-ke-mična obramba, zveze in prometna služba); 2. Vojaška akademija za protiletalsko obrambo; 3. Vojaška pomorska akademija; 4. Vojaško-tehniška akademija Visoke tehniške šole kopenske vojske; 5. Letalsko-tehniška vojaška akademija; 6. Mornariško-tehniška vojaška akademija. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje splošne in posebne pogoje: a) SPLOSNI POGOJI — da so zdravi in sposobni za aktivno službo JLA, kar ugotavlja vojaška zdravniška komisija, — da so vzornega vedenja, — da niso sodno kaznovani in niso v kazenskem postopku, — da imajo priporočilo občinskega sveta za narodno obrambo. b) POSEBNI POGOJI 1 — za učence prvega razreda, da so končali osemletko najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1952. leta ali kasneje; — za učence drugega razreda, da so končali predhodni razred najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1951. leta ali pozneje; — za učence Iretjega razreda, da so končali predhodni razred najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1949. leta ali pozneje; — za učence četrtega razreda, da so končali predhodni razred najmanj z dobrim uspehom in so rojeni 1948. leta ali pozneje. Za vojaško-tehniško, letalsko-tehniško in mor-nariško-tehniško vojaško akademijo se lahko prijavijo samo učenci tehniških šol strojne stroke elektrotehniške stroke (šibki tok) in učenci gim nazij. Prednost pri štipendiranju imajo učenci, ki se bodo po končani srednji šoli odločili za vstop v Vojaško akademijo kopenske vojske in Akademijo za protiletalsko obrambo. Učenci, ki se žele udeležiti natečaja, vložijo prošnjo, kolkovano z 0,50 N-din, pri občinskem upravnem organu za narodno obrambo, kjer dobe tudi predpisani obrazec. Prošnji je treba priložiti: — overovljen prepis šolskega spričevala predhodnega razreda, — potrdilo, šole o vpisu v razred, katerega učenec obiskuje, — izpisek iz rojstne matične knjige. Natečaja se lahko udeležijo tudi učenci osmih razredov osemletk, rojeni 1952. leta ali pozneje, še preden končajo šolo. Ti učenci prilože prošnji — poleg izpiska iz rojstne matične knjige — še overjen prepis šolskega spričevala za šesti, sedmi in I. polletje osmega razreda. Štipendija jim pripada od začetka pouka na srednji šoli, v katero se bodo vpisali. Učenci, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, bodo morali po končanem šolanju v eni izmed vojaških akademij ostati v JLA najmanj 10 let (87. člen zakona o JLA). Medsebojna razmerja med štipenditorjem in štipendistom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom se določijo s pismeno pogodbo, kjer se predvidi eventualno vračanje štipendije, če štipendist ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. Učencem, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, pripadajo med šolanjem na srednjih šolah naslednje štipendije: mesečno — za I. razred 400,00 N-din — za II. razred 450,00 N-din — za III. in IV. razred 500,00 N-din Razen tega jim na začetku vsakega šolskega leta pripada denarno nadomestilo za nabavo šolskih pripomočkov v višini 250,00 N-din za prvi, 270,00 N-din za drugi ter po 300,00 N-din za tretji in četrti razred. Štipendije se izplačujejo v mesečnih obrokih za vse mesece v letu, začno pa se izplačevati od prvega naslednjega meseca po rešitvi prošnje, vendar ne pred 1. 9. 1968. Učence bo organ, pri katerem so vložili prošnjo, poslal na zdravniški pregled, pri njem bodo prejeli tudi rešitev prošnje in vsa pojasnila glede natečaja. Natečaj traja do 15. avgusta 1968. Republiški sekretariat za narodno obrambo SR Slovenije