Poštnina plačana v gotovini
Maribor, ptinedelffek 12. junifa 1935
Stev. 135 Leto VII. (XIV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor. Gosposka ul. It / Talefon urednlStvn 2440, uprave 2468 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja meseSno prejeman v upravi aH po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani I Poštni čekovni račun SL 11.409
JUTRA”
Svetovna gospodarska konferenca v Londonu
PREGLED NJENIH IZGLEDOV
Danes se sestaja v Londonu svetovna Gospodarska konferenca, ki se je napovedovala in pripravljala več ko leto dni.
Obrala je v prestolnici velikobritanske-2a imperija skoraj vse države na svetu, njihove državnike, znanstvenike in gospodarske strokovnjake. Število vseli lju-ki so kakorkoli v zvezi s konferen-c°. znaša preko 3000. Tako je to največja Mednarodna konferenca, kar jih pozna ci°veška zgodovina. Spričo nje stopajo z*to začasno v ozadje vsi drugi sve-t0vnopolitični dogodki in problemi, pakt Mirih velesil, razorožitvena konferenca v fenevi, Društvo narodov itd. V
IN
. ‘'VUC v 1} LHUdlVV uuiuuuv HU. v pri”
kkhijih dneh in tednih bo torej središče s.eSa'zanimanja London. Ves svet bo Prisluškoval . londonskim posvetovanjem, 2,'H od njih je v veliki meri odviseii Ves bodoči razvoj usode človeštva. jjpCakšni so izglcdi te konference? Re-ci moramo že takoj: prav tako veliki in tako majhni kakor n. pr. razorožitve konference v Ženevi, saj bodo na r‘!ei trčili skupaj isti različni interesi in Miočaii bodo o sporazumu tudi isti iudje! Najusodnejše za londonsko sve-j?vHo gospodarsko konferenco je pa vse-akor to, dt se sestaja v času. ko so j6 vedno nerešena vprašanja zbližanja j”, hupanja, vojnih dolgov, razorožitve D * človeku, ki pozna sedanji kaotični g ,°žaj sveta, je več ko jasno, da brez hfičnega pomirjenja in zaupanja tudi trajnega ter. zares uspešnega gosposkega sodelovanja in sporazuma. To e torej psihološka pomanjkljivost sHov londonske gospodarske konferen-Ce. Tehnična pomanjkljivost je naj-®rej nerešen problem razorožitve. Brez j®Sa bodo vse kalkulacije silno težke. Jketn pa pridejo na vrsto vojni dolgovi. Prižene države Severne Amerike, ki ^ konferenco najbolj forsirale, so v tem j.tTašanju nepopustljive in izjav-i8ip celo, da v Londonu sploh ne bodo golile, da bi se to vprašanje načelo. tez rešitve tega problema je pa vsak ^roparski sporazum na zares realni $ nemogoč.
„ Milno vseh teh tu navedenih zadev so se mnoge druge težkoče, ki 'bodo
NEIZGLEDOV.
omejitev, kontingentov, preferenc, carinskih meja sploh, razmerja med agrarno in industrijsko produkcijo , nemškega transfernega moratorija, ki je prišel prav tik pred konferenco, ostalih moratorijev itd. itd. Povoda je torej več ko preveč, da moramo gledati v London z zagrenjenimi upi, s pesimizmom, namesto z vedrim optimizmom. Mimo vsega tega: pa bodo nastala tudi tekom konference same razna vprašanja, ki bodo težko rešljiva in bodo rodila tudi mnogo razburjenja. Že sedaj je gotovo, da bodo skušale nekatere države, zlasti velesile, izsiliti tak sporazum, ki bi bil najbolj njim v korist. Tam, kjer hoče imeti kdo posebne koristi, je vedno še drugi, ki ima posebno škodo. In prav v gospodarskih vprašanjih, kjer ne gre le za ideje, popisane papirje iti pakte, temveč za d e-n a r in k r u h. je vsak narod prav tako kakor vsak posameznik skrajno občutljiv. Pri žepu se neha tudi najboljše bratstvo!
V nevarnosti bodo zlasti srednje in male države in od teh najbolj agrarne.
Velesile bodo skušale doseči teko rešitev, da bo njihov položaj favoriziran. Maodonald napoveduje že vnaprej, da - bo predlagal ustanovitev stalnega sveta, ki bi po konferenci skrbel za izvrševanje sklepov s pravico sankcij. To je nevarna reč, ki bi se gotovo prelevila v gospodarsko diktaturo velesil nad srednjimi in malimi državami. Te se bodo gotovo odločno uprle taki nameri. Velika bo tudi nevarnost upliva A m e-r i k e na Evropo, ki bo prav gotovo skušala drago prodati vsakršno, kakršnokoli koncesije glede vojnih dolgov. Prav Amerika pa je tista, ki nosi za svetovno gospodarsko krizo največ krivde. Njena kapitalistično-egoistična »p r o s p e r i t e-t a-« bo tudi v Londonu veliko zlo. Ali bo po vsem tem res mogo pomembnejši sporazum? Pred vsem se bo konferenca gotovo vlekla zelo dolgo, drugič pa je resna nevarnost, da se bo naposled zaključila tako kakor se je ona v Stresi, to se pravi s kopico resolucij brez realnih efektov. Vendar je pa skoraj gotovo, da bo neki sporazum dosežen že zaradi
KONFERENCO BO OTVORIL ANGLEŠKI KRALJ JURIJ DANES OB 16. URl. DOKONČANE SO VSE PRIPRAVE IN DOSPELE SO ŽE VSE DELEGACIJE. MNENJA SVETOVNEGA TISKA O KONFERENCI.
vsi, da bo sporazum zelo težaven in navajajo glavne težkoče, ki so vidne že vnaprej. Posebno rezervirani so iranco
LONDON, 12. junija. London je postal danes zanimanje vsega sveta, pozorišče največje mednarodne konference, kar jih pozna zgodovina. Večina delegatov je prispela že do sinoči, danes dopoldne so pa prišli še zadnji.« Trenutno je v Londonu na svetovni gospodarski konferenci zbranih 67 delegacij istega števila držav z vseh petih kontinentov. Vse priprave za otvoritev konference so bile dovršene že včeraj, razne podrobnosti so se pa dovršile tekom noči in dopoldneva. Velika dvorana v preurejenem arheološkem muzeju je slavnostno okrašena. Postavljen je tudi že zlat mikrofon, ki bo oddajal vsemu svetu otvoritvene govore. Konferenco bo na slovesen način otvoril ob 16. uri angleški kralj Jurij.
LONDON, 12. junija. Ves svetovni tisk posveča danes daljše članke svetovni gospodarski konferenci. Mišljenja pa so precej različna. Večinoma napovedujejo
ski listi, ki opozarjajo vlado in francosko delegacijo, naj bosta previdni. Uvodničar lista »Petit Journal« končuje svoja razmotrivanja z besedami: »Igra, ki se pričenja v Londonu, bo težka«. Pertinax pravi v »Echo de Pariš«, da bo Norman Davis skušal v sredo zopet spraviti na tapet vprašanje razorožitve Francije. Predsednik konference Henderson se baje strinja z njim. Pertinax zaključuje: »Norman Davis bi moral doumeti, da bi moral biti z ozirom na stališče, ki ga je zavzela ameriška vlada glede razorožitve Francije, tiho in se ne bi smel več oglašati«. Tudi nemški tisk navaja razne težkoče, ki se bodo pojavile na konferenci že tekom prvega tedna. Angleški in ameriški tisk pa večinoma ni tako pesimističen.
~ IllllV.Sv	v	V'-'	nviu.	—...--  .	--
0r>le velike ovire pri sklepanju spo- tega. ker ne bo hote! nihče prevzeti odkima. Tu je vprašanje valut, deviznih I govornosti za eventuelni popolni neuspeh.
Nov spor med katoličani in hitlerjevci
MUCni INCIDENT NA KONGRESU KA TOLIŠKIH ROKODELSKIH POMOČNIKOV V MONAKOVEM. K ONGRES PREKINJEN.
i JUNAKOVO, 12. junija. V soboto, ne-in ponedeljek bi moral biti tu kon-'rV nemških katoliških rokodelskih po-°čiiikov. Kongres se je v soboto tudi v e!3l> Pričel in sta niu prisostvovala kot
Upnika vlade podkancelar von Pa
^ in gospodarski minister grof "^ndt, Po Papciiovem pozdravnem go-y°ri1 ie pa nastal mučen incident, ker je «*tvp na netakten način sporočilo Jancem prepoved policije, da ne * ®5o nositi svojih posebnih uniform in ®kov, ker so vsi kroji in znaki razen
hitlerjevskih in čeladarskih v Nemčiji prepovedani. Mnogi pomočniki so namreč nosili oranžne srajce, ki so precej podobne hitlerjevskim. Tudi v mestu samem je bilo več spopadov med pomočniki in hitlerjevci. Položaj je postal tako napet, da se je kongres že v soboto ponoči zaključil in so odpadle vse nadaljuje seje, kardinalova maša in druge manifestacije, Vseli nd^ežencev kongresa je bi!o okoli 28,0(10. S tem je nastala med katoličani in hitlerjevci v Nemčiji nova napetost.
Dva nova zakona pred narodno skupščino
NOVELA K ZOKONU O LIKVIDACIJI AGRARNE REFORME. — ZAKON O ENOTNI UREDITVI GASILSTVA.
nančni minister urediti vprašanje em! sije posebnih obligacij, ki bodo izdane
BEOGRAD, 12. junija. Odsek narod ne skupščine; ki je-bil izvoljen, da prouči novelo k zakonu o likvidaciji agrar ne reforme, je včeraj ves dan nadaljeval posvetovanja. Na današnji dopoldanski seji je besedilo novele dokončno stiliziral. Najvažnejše spremembe, ki jih je napravil v noveli so one, ki se nanašajo na višino odškodninskih vsot, ki jih prejmejo dosedanji veleposestniki. Novi zakon določa, da mora ti-
Ol.lV jruovuiuu v	#
z garancijo države. Narodna skupščina, ki se bo sestala k novi seji danes popoldne, bo pa pričela razpravo o ureditvi enotne organizacije gasilstva za vso državo. Ko bo sprejela ta zakon, kar se bo zgodilo najbrže že danes. bo pričela razpravljati takoj o noveli k zakonu o likvidaciji agrarne reforme.
Atentat na dr. Steidleja v Inomostu
Dr. STEIDLE RANJEN NA ROKI. —ATENTATORJI SO POBEGNILI BREZ SLEDU. — TUDI ŠE NI ZNAN VZROK ATENTATA.
INOMOST, 12. junija. Ko sc je sinoči Peljal voditelj tirolskih heimwehr ovcev dr. Steidle s svojim avtomobilom proti domu, se je nenadoma pojavil na ulici neznan avtomobil s pokrito evidenčno številko in brez luči ter približa! Steidlejevemu. V tistem trenutku so neznanci s tujega avtomobila oddali proti dr. Steidleju osem revolverskih strelov, od katerih ga je
eden zadel v roko in občutno ranil. Dr. Steidle se je takoj podal v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Policija je uvedla obširno preiskavo, toda doslej je bilo vse njeno delo zaman. Izslediti ni mogla niti avtomobila niti atentatorjev. Kdo so bili atentatorji, se zaenkrat lahko samo še ugiba, verjetno bo, da so iz vrst narodnih socialistov.
STare AVSTRIJSKE UNIFORME.
(lr^pNA.L 12. junija. Že nekaj let je j^j kra nedelja v juniju posvečena spo-av }’ .Y svetovni vojni padlim vojakom sVe*r'.isko-ogrske armade. Včerajšnje hej< osti pa s0 t°ni pomemb-odf- ker so sc jih udeležili vojaški strjpKi' zopet v nekdanjih starih av-U T^ih uniformah. Med drugimi pol-ie svečanosti udeležil tudi nek-str0 48. Pehotni polk z vojnim mini-^ Reneralorn Vaugoinom.
TITULESCU OBOLEL.
BUKAREŠTA. 12. junija. Romunski zunanji mini. ter Titulescu, ki bi moral predsedovati romunski delegaciji na svetovni gospodarski konferenci v Londonu, ie lahko obolel in odgodi! svoj odhod v London.
VROČINA V AMERIKI.
WASHINGTON. 12. junija. V Združenih državah je nastala pretekli teden silna vročina. Doslej je zahtevala soln-čarica že 20 smrtnih žrtev.
Vohunska atera
BEOGRAD. 12. junija. Policija je te dni izsledila vohunsko družbo in prijela najprej bivšega avstrijskega častnika in vpokojenega podpolkovnika Ltfio Mičiča iz Dubrovnika, ki je naposled priznal da je vohunil že dve leti v korist dveh sosednih držav. V zvezi s tem so bili nato prijeti še bivši avstrijski častniki, vpokojeni polkovnik Karlo Lalič r.u vnokojena kapetana Nsne Štrajher in Avgust Furlani, v Dubrovniku pa italijanska državljana trgovca Camilo Serragli in Admondo Weiss. Vsi so krivdo že priznali in so bili izročeni sodišču za zaščito države v Beogradu. (MiČič in Furlani sta v Mariboru dobro znana. Op. ur.)
Ironija vseh ironii
PARIZ, 12. junija. V tukajšnjih poučenih krogih se zatrjuje, da bo prejel letošnjo Noblovo nagrado za mir italijanski ministrski predsednik Benito
Mussolini, in sicer za zasluge, ki si jih je pridobil pri snovaniu pakta štirih
velesil. Mussolini, ki ie navadno odklonil z veliko gesto vsa slična tuja počastila, ie baje za Noblovo nagrado tako navdušen, da bo sam odpotoval
v Stockholm, da osebno prevzame nagrado iz roke švedskega kralja. (Ta
vest se nam zdi kakor aprilska potegavščina. Op. ur.)
ŠPANSKA VLADNA KRIZA. MADRID, 12. junija. Predsednik Za-mora .ie poveril po vseh drugih neuspelih poskusih mandat za sestavo nove vlade bivšemu ministrskemu predsedniku Azani. Azana bo sestavil kabinet republikanske koncentracije. STAR SAMOMORILEC. DUNAJ. 12. junija. Sinoči sc je zastrupil s plinom 911etni vpokojeni čr-kostavec Ferdinand Maloch. V smrt ga je pognala neozdravljiva bolezen. Maloch je nedvomno najstarejši samomorilce, kar jih pozna kronika samomorilne epidemije zadnjih let.
Stran 2.
lili f t r i t
Mariborski »VEČERNI K« 'Jutra'
V M n r i b o r u, dno 12. VI. 1933.
Bn—HMKEBffi*«
Dnevne vesti
Odlikovanje. Z zlato kolajno Rdečega križa je bil odlikovan naš mariborski ro' jak, sanitetni kapetan mornarice gosp. dr. Ivan Koprivnik, šef kirurškega oddelka mornariške bolnišnice v Hercegno vem. Čestitamo!
Poročila sta Se 12. t. m. v stolnici Franc Weiss, brivski pomočnik in gdč. Slavica Brationova, šivilja. Mlademu paru želimo obilo sreče!
Visok jubilej vzorne matere. Te dni je praznovala v ožjem rodbinskem krogu 70letnico svojega življenja gia. Jožefa Stefanovičeva iz Novega mesta. Jubi-lantka je bila rojena kot hčerka uglednih slovenskih staršev v Podhosti pri Toplicah na Dolenjskem. Z 20. letom se je poročilo s pokojnini čevljarskim mojstrom g. Dimitrijem Stefanovičem, ki je bil med prvimi zavednimi nacionalnimi Srbi, ki, so so naselili v Sloveniji. Jubilant ka, ki ji življenje ni prizaneslo s svojimi burnimi viharji in težkimi preizkušnjami ■sode, je rodila svojemu možu 12 otrok, od katerih jih živi še 7, ki sta jih vzorna starša vzgojila nad vse lepo in narodno zavedno. Najstarejši sin Emil je odvetnik v Prevaljah, Ljubo je sodni pripravnik v Mariboru, Danilo pa odvetniški pripravnik istotu. Vse hčerke, izvzemši najmlajše Darinke, so se poročile v ugledne rodbine, med njimi je ga. Zora žena našega znanega mariborskega odvetnika) g. dr. Rudolfa Ravnika. Mod vojno je rodrala jubilantkia mnogo pretrpeti, zlasti še, ker so avstrijske oblasti neprestano preganjale njenega moža, ki je bil prononsiran srbski nacionalist. Kljub vsemu pa ni klonil njen duh tudi v najtežjih časih in je vzorna mati in žena'vedno bodrila svoje drage k vztrajnosti do zore lepših dni narodnega osvobojenja. Mnogoštevilnim prijateljem se pridružujemo tudi mi in ji kličemo iskreno: »Še na mnoga zdrova, srečna leta!«
časten poziv. Docent dr. Ivan Matko, primarij mariborske bolnišnice, je prejel te dni častno povabilo, da prevzame na VIII. mednarodni protituberkulozni konferenci, ki bo prihodnje leto v Varšavi, kot glavni referent tretjo za to konferenco določeno temo. Tema njegovega referata bo hospitalizacija tuberkuloznih. Docent dr. Matko se bo častnemu vabilu odzval.	i
Pri včerajšnji tomboli mariborske »Krščanske ženske zveze«, ki je bila dobro obiskana in se je vršila na Trgu svobode, so dobili 12 lepih to m bobkih dobitkov naslednji srečneži: I. spalno sobo: Marko Slaiti iz Spesovega sela; II. 2000 Din v gotovini; ključavničar Karel Mlinarič iz Studencev; III. šivalni stroj: delavec Ferdinand Babšek iz Košakov; IV. moško kolo: kuharica Jožefa Mozi-nijeva iz Kejžarjeve trlice; V. otoma.no: šofer Štefan Bar tič s Tržaške ceste; VI. jedilni servis:	služkinja Marjeta
Trunkova s Slovenskega trga; VII. dve odeji; Marko Prihlarski iz Kctliževičeve ulice: VIII. balo ,platna: tovarniška delavka Ana Habjaničeva; IX. špecerijsko blago za tričlansko družino za 1 mesec: odvetniški pripravnik Karel Prah; X. 2 nT drv: brezposelni delavec Ivan Li-beršek iz Jelačičeve ulice; XI. blago za moško obleko: zidar Peter Močnik iz Koseskega ulice in XII. blago za žensko obleko: šivilja Žalika Kupljenova iz Razlagove ulice.
Slovensko trgovsko društvo vabi svo je člane in prijatelje društva z družinami na izlet v Svečino na praznik v četrtek 15. t. ni. Odhod s posebnimi -avtobusi ob pol 3. uri popoldne od kavarne »Jadran«. Vožnja stane - tja in nazaj za odrasle Din 15, za otroke Din 8, otroci do 8 let brezplačno. Prijave z-ai vožnjo do četrtka opoldne pri blagajni kavarne »Jadran«. Ker je ta izlet propagandnega značaja v naše obmejne kraje, vabimo na obilno udeležbo.
Na Kralja Petra trgu so se včeraj ustavljale množice ljudi pred novo hišo dr. Stamola in ogledovale razstavljene dobitke za tombolo, ki bo v četrtek na Telovo na letnem telovadišču 'Sokola I. ob 14.30. Tombolskih dobitkov je 17, dalje 10 krasnih deseterk in še mnogo manjših. Med tombolo Ibo občinstvo lahko sedelo. Po tomboli bo veselica. Igrala bo priljubljena godba Drava.
Iz Glasbene matice. Jutri v torek je ob 20. uri skupna pevska vaja mešanega zbora.
Širša seja Zveze mladih intelektualcev bo v sredo, 14. t. m. ob 18. (in ne ob 20.!) uri v palači Delavske zbornice, Sodna ulica 9, III. Ker bo tokrat podano poro-(
XIII. redni letni občni zbor Zveze trgovskih združenj. V dneh 17. in 18. junija 1.1. se bodo sestali zastopniki trgovskih združenj iz vse dravske banovine na XIII. redni letni občni zbor, ki bo letos v lepem Kamniku. V soboto, 17. t. m. ob 15. uri bo predkonferetica zveznih delegatov, ki bo razpravljala o predlogih združenj in delegatov. V nedeljo, 18. t. m. ob pol 9. uri pa bo občni zbor, katerega dnevni red bo: Poročilo predsednika. — Poročilo tajnika. — Računski zaključek za leto 1932. — Proračun za leto 1933. — Volitev zveznega predsedstva in nadzorstvenega odbora. — Predlogi, strokovno razprave in resolucije. Ob zadostni prijavi bo po občnem zboru popoldne izlet v Kamniško Bistrico z avtobusom do Stranj in nato peš do restavracije pri izvirku Bistrice. Zveza poziva vse gg. delegate, da ji takoj prijavijo, če reflektirajo na prenočišče, odnosno na izlet v Kamniško Bistrico.
Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 47. številki: navodilo glede odobravanja načrtov z uporabo opeke novega in starega formata; uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o skupnem davku na poslovni promet s tarifo; objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu in razne objave iz »Službenih novin«.
Izpitna predavanja v Murski Soboti.
Mariborska poslovalnica zborničnega o-brtnopospeševalnega zavoda priredi pod pogojem, da se prijavi zadostno število interesentov iz Prekmurja in ljutomerskega okraja, v Murski Soboti 3dnevni tečaj za mojstrske kandidate. Tečaj bo sestoja! iz predavanj o vseh teoretičnih predmetih, iz katerih sc pri mojstrskih izpitih stavijo kandidatom vprašanja, in bo obsega] računstvo, geometrijo, obrtno kalkulacijo, obrtno knjigovodstvo, razlago najpogostejših in najvažnejših pojmov iz državoznanstva, trgovine, civilno-pravd-n-ega in izvršilnega postopka, podrobnejše pa razlago obrtnega zakona in zakona o zavarovanju delavcev, v velikih obrisih tudi zakona o davkih. Predavanja bodo poljudna in za vsakogar razumljiva. V tečaj se sprejemajo predvsem pomočniki rokodelskih strok, a po razpoložljivosti prostora tudi mojstri obrtniki. Predavanja so za udeležence brezplačna in se bodo vršila v soboto, nedeljo iti ponedeljek t. j.
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro
prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni ,ic uporabo »Franz Jose* fove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	_
Dva poskusa samomora. V soboto zvečer okrog 19. ure si je skušala s strelom iz samokresa končati mlado življenje 21lctna dijakinja IV. letnika tukajšnjega državnega učiteljišča Rozika Kosijeva, stanujoča v Cankarjevi ulici na Pobrežju. Krogla ji je prebila lobanjo na desnem sencu in izstopila na levem ter se je deklica zgrudila nezavestna v mlaki krvi. Mariborski reševalci, ki so bili po* klicami na pomoč, so jo nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer pa so zdravniki ugotovili, da je vsaka pomoč skoro brezuspešna. O tragičnem dogodku so bili obveščeni dekličini starši, ki so spričo brezupnega stanja odredili, da se nesrečna hčerka prepelje domov v Lesmico pri Ormožu, kar so mariborski reševalci včeraj dopoldne tudi storili. Baje je odšla mladenka v smrt zaradi neuspeha v šoli. — Včeraj dopoldne okrog 10.30 pa so bili reševalci poklicani v Tattenba-cliovo ulico št. 17, kjer si je 361etna delavčeva žena Marija Serdjutova v hiprf duševni zmedenosti prerezala z britvijo vrat. Njeno stanje je kljub takojšnji zdravniški pomoči zelo resno, vendar j® upati, da bo ostala živa. Svojemu možu, ki je ostal s tremi majhnimi otroki v težkem obupu, je baje že večkrat izjavila v trenutkih težke duševne potrtosti, da bo izvršila samomor zaradi neznosnih materialnih razmer.
Ukradeno kolo. Včeraj popoldne j® bilo lakirniku Robertu Verglesu izpred Slokanove gostilne na Vojašniškem trgu ukradeno 1000 Din vredno kolo. Kolo je bilo brez evidenčne številke.
Nesreča zaradi neprevidnosti. Včeraj popoldne okrog 15.30 se je peljala z mariborskim mestnim avtobusom po Pohorski cesti pri kadetnici med drugimi potniki tudi 20'letna Hedvika Topolčnikova, služkinja pri veterinarskem nadsvetnikjt g. Škofiču v Mariboru, Mladenka je stala kljub šoferjevemu opozorilu, naj sea«i pri vratih avtobusa, ki pa so bila zapt*
Radi slabega vremena in na splošno
LJUBLJANSKI VELESEJEM PODALJŠAN ZA TRI DNI želi0 ln °b,sk°™lc?v
je uprava podaljšala velesejem d°
vkljuCno Četrtka, 15. junija!
Iz okrožnega tajništva JRKD. Okrožno tajništvo JRKD poziva svoje krajevno organizacije, naj prijavijo do 25. t. m. udeležence, ki se nameravajo udeležiti velikega manifestacijskega shoda JRKD, ki bo 2. julija v Beogradu.
Odhod otrok v Počitniško kolonijo.
Včeraj dopoldne je odšla iz Maribora I. skupina otrok v Počitniško kolonijo v Šmatno na Pohorju. V skupini je 55 otrok, od katerih jih bo letovalo 25 na stroške mestne občine, 10 na stroške Zdravstvenega doma, 12 na lastne stroške in 8 na banovinske. Otroci ostanejo na Pohorju mesec dni.
Zborovanje zaupnikov JRKD iz ljutomerskega okraja. Včeraj dopoldne ob 9. uri je bilo v dvorani Resnikovega hotela v Ljutomeru zborovanje zaupnikov JRKD, ki so se ga udeležili odlični predstavniki in župani iz vsega okraja. Navzoči so bili tudi minister dr. Albert Kramer, podban dr. Pirkmajer, senator dr. Ploj, narodni poslanci Zemljič, Krejči Benko in Petovar, banovinski svetnik in predsednik okrajne organizacije g. Skuhala, mariborski župan g. dr. Lipold, ptujski župan g. Jerše in ljutomerski župan g. Zmavec. Navzočim zaupnikom je minister g. dr. Kramer obrazložil razvoj političnega položaja v zadrijih letih in pomen organizacije JRKD. Podrobneje govoril o naših gospodarskih razmerah, o splošni krizi in sredstvih za njeno sanacijo ter o ukrepih, ki jih pripravlja naša vlada za omiljenje. Poročilo g. ministra dr. Kramerja so navzoči poslušalci z velikim zanimanjem' in odobravanjem sprejeli.
Borza dela za Inteligenčne poklice
uraduje ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 14. do 16. ure v Delavski zbornici, Sodno ulica 9/III,
čilo o polletnem delu, t. j. od ustanovitve organizacije pa do danes in ker bo obenem narejen program za počitniško delo, vabim vse člane, da se seje sigurno udeleže. Predsednik.
Rokoborba — vzgojno sredstvo!? V »Unionu« se vrše že delj časa mednarodne tekme v rokoborbi. Vsak večer je polno gledalcev, ki se naslajajo nad pre-teganjem mišic in nad gibčnostjo borcev. Kdor ima veselje nad tem in še potrebna sredstva, naj gre tja. Bolj zanimivo pa je ozadje — mladina bi tudi rada kaj videla, a nima denarja za vstopnino. Lahko je temu odpomagarm. Po 5 mladih junakov se združi, vsak da en dinar, in Jožek je danes na vrstnem redu, da za zbranih 5 Din kupi vstopnico in gre kot pošten o-biskovalec k borbi. Zasliši se kratek žvižg, in Jožek mora v lokal, kjer sta dve ničli. Gre pa tja tako, da ga mora čuvajevo oko videti. Pri dveh ničlah pa že čaka Janez, kateremu Jožek takoj vstopnico odda. Janeza čuvaj še ne pozna — mora se legitimirati, vstopnico ima. Jožeka pa čuvaj že pozna. Na isti način pride od petorice še Korlek, Franek in Pavlek k rokoborbi. Take družbe se delajo tudi pri otrocih boljših družin, ki so staršem skoraj gotovo ušli. Bolj kot rokoborba me je zanimalo to početje. Ko bi matere zjutraj pregledale obleke svojih otrok, bi našle marsikake ostanke od opeke, strešne lepenke, saj, zidu itd., ker vse se plazi po ploščatih strehah unionskih delavnic. — Namesto idejno vzgoje doma in v šoli — 'ki za mladež ni preveč idealna, vzgaja rokoborba vse kaj drugega. Če pa še pomislimo, da je mednarodna rokoborba v Mariboru — in menda drugod tudi — res mednarodna, t. j., da gre ves zaslužek v tujino, v Mariboru pa ostane le slab upliv na velik del naše mladine, potem se nam ni treba preveč ogrevati za to stroko u-metnosti. Opazovalec.
8,, 9. in 10. julijai v dnevnem času, skujmo 18. ur. '-Interesenti se morajo javiti najkasneje do 20. junija vsak pri svoji pristojni strokovni organizaciji ali pa neposredno z dopisnico pri obrtno-zadružnem nadzorniku g. Založniku v Mariboru (okrajno glavarstvo). Rokodelski pomočniki se opozarjajo na to važno prireditev s priporočilom, da izkoristijo to redko priliko, kakoršna se jim ne bo kmalu več nudila.
Tri žrtve krogle iz samokresa. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj 3 obstreljene. Pri Sv. Jerneju pri Konjicah so se sinoči stepli fantje. V pretepu je neki fant streljal in po nesrečnem naključju obstrelil 71etno Avguste Hojnikovo. Krogla se je deklici zarila v trebuh. V Žabjeku pri Mariboru pa so neznanci navalili na 22Ictnoea posestnikovega sina Karla Bevca. Pri napadu ga je nekdo tudi ustrelil v desno nogo. Na 401etnega v Studencih stanujočega dnev-ničarja Leona Malcefa pa je nekdo streljal iz zasede in ga nevarno obstrelil.
Grajski kino. Danes zadnji dan »Plesalke za južno Ameriko iščemo«. Jutri v torek se začne prvovrstni Ijubavno-kriminahii velefilm »Dama in smaragd« Krasen film z ljubljencem vseh žen Karlom Ludvika Diehlom v glavni vlogi. Napeto dejanje, izborna igra, vesela godba, lepo petje so prednosti tega filma Poleg Diehla igrajo Ery Bos, Theodor Loos in Peter Lorre, znameniti krcator Diisseldorfskega morilca. Pride krasna drama »Nezakonski otrok«.
Kino Union. Danes zadnji dan predvajamo veselo opereto »Ženin greh« z Elzo Elster, Ivanom Petrovičem in najboljšim komikom Szokejern Szakalom v glavnih vlogah. Film je zabavne vsebine, poln humorja in smeha.
ta. Na cestnem ovinku se je zaradi moč* nega obrata vozila Topolčnikova naslonil na odpiralni ročaj vrat, ki so se D trenutek nepričakovano odprla in je padla na cesto, kjer je obležala nezavestna z nevarno pretresenimi možgani. Šofef jo je takoj naložil v avtomobil in odpe-Hal v bolnišnico. Stanje ponesrečenke ie zelo resno, ker se Topolčnikova še vedno ni zbudila iz nezavesti. Nesrečo # zakrivila neprevidna služkinja! sama.
Razne nezgode. Predvčerajšnjim dopoldne se je med delom občutno vrezala ■na levi roki 241etna prodajalka Helen3 Mejačeva iz Krekove ulice, ki so ji nudili potrebno prvo pomoč na tukajšnji rešilni imstaji. Prav tako je prejel 1,3 rešilni postaji potrebno pomoč 521etn> sodarski mojster Jakob Ramšak iz Plinarniške ulice, ki je padel s kolesa tako nesrečno, da je ziddobil nevarne poškodbe na obrazu in desni roki. V bolnišnic0 so morah mariborski reševalci prepeljati 251etnega ključavničarja Alojza Safra* na iz Selnice, ki si je pri padcu zlomi' desno nogo pod kolenom.
Sejem za prašiče. Na zadnjem mariborskem sejmu za prašiče je bilo na Pr0' dnj 182, prodanih pa je bilo 144 prašičev. Cene so bile naslednje: mladi P'ra' šiči 5 do 6 tedenski 100 do 150 Din, 7 do 9 tedenski 180 do 220 Din, 3 do 4 mesečni 250 do 350 Din, 5 do 7 mesečm 450 do 550 Din, 8 do 10 mesečni 650 do 680 Din in enoletni 750 do 850 Din. K1" lograra žive teže je veljal 6.50 do 7.50 Din, mrtve teže pa 10.50 do 11 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazm toplomer 12.3 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 10.4 stopinj C; barometer je kazal pri 16.7 stopinjah 734-0, reduciran na ničlo 732.6; relativna vlaK3 83; vreme je tiho in oblačno.
Manifestacija sokolskega bratstva, sloge In edinstva
VELIČASTEN POTEK JUBILEJNE PROSLAVE LJUTOMERSKEGA SOKOLA IN DELNEGA ZLETA MARIBORSKE SOKOLSKE ŽUPE.
Nikdar še metropola solnčnih in vinorodnih Slovenskih goric ni videla, toliko rdečih srajc, nikdar poprej ni bilo zbranih v njej toliko množic ljudstva, ki so Prišle od blizu in daleč, da s svojim obiskom počaste sokolsko idejo, kakor včeraj, ko je ljutomerski Sokol proslavil »vojo 301etnico. Da bi bila proslava čim veličastnejša in pomembnejša, je ob tej Priliki priredila mariborska sokolska žu-Pa še delni zlet v Ljutomeru, ki je bil obvezen za ptujsko in mariborsko okrožje.
Pričetek sokolskih slavnosti so oznanili v soboto zvečer topiči, ki so zagrmeli ma bližnjih gričih, okoliška društva ■n čete p.a so organizirale zvezdno štafeto, pri kateri je teklo nad 100 tekačev z gorečimi bakljami. Prva je prišla na cjlj štafeta iz Sv. Jurija, druga iz Male Nedcije, tretja pa iz Veržaja. Tekač: so Prinesli jubileju sokolske pozdrave, ki tih je na cilju sprejemal društveni starosta br. dr. Stanjko.
Po štafeti je bila bakljada z malone-rfeljsko sokolsko godbo na čelu, ki ji je sfedilo več tisoč ljudi. V mestu je zago-relo na' tisoče luči in kmpionov. Takega s°holskega navdušenja Ljutomerčani še , ne Pomnijo.
°b 21. uri je bila v Sokolskem domu v,2Vnostna akademija. Sokolstvo in občestvo je do zadnjega kotička napolnilo Prostorno dvorano. Domači sokolski orkester je uvodoma zaigral državno himno, nakar sc je pričel spored, ki je ob-Segal 12 točk. Prva je nastopila ljutomerska moška in ženska deca ter zelo bubko izvajala svojo igro. Efekten je bil nastop ptujskih naraščajnic. Nato" je natopila zbrana vrsta članov na bradlji in dokazal vzorno izvežbanost. Prav tako ?chra sta bila nastop devetorioe članov Pribora II. in izvajanje ormoških čla-n°v. Pomembna je bila prisegla Ijuto-
ja, podpolkovnik g. Šarae, podban g. dr. Pirkmajer, senator g. dr. Ploj, narodni poslanci gg. Krejči, Petovar in Benko,
direktor »Jutra« g. Stanko Virant, šef kabineta g. Verbič, mariborski župan g. dr. Lipold, mariborski okrajni glavar g. Milam Makar, ptujski mestni župan g. Jerše in drugi. Na kolodvoru so priredili došlim gostom prisrčen sprejem. Najprej jih je pozdravil banovinski svetnik g. Zemljič, v imenu ljutomerskega Sokola pa starosta br. dr. Stanjko. Iskreno dobrodošlico jim je izrekel ljutomerski župan g. Žmavee. Ministru g. dr. Kramerju, kraljevemu zastopniku podpolkovniku g. Šarcu in podbanu g. dr. Pirkmajerju je sokolska mladina izročila krasne šopke. Kmalu nato je privozil na postajo posebni vlak, ki je pripeljal Sokole iz Maribora in Ptuja. Tudi njim je bil prirejen lep sprejem. Z vojaško godbo na čelu so se nato telovadeči oddelki podali na zletišče, kjer so bile skušnje za popoldanski javni nastop.
Ob pol 12. uri se je formiral pred Sokolskim domom slavnostni sprevod, ki je korakal po ulicah, ki so bile vse v zastavah in polne občinstva, navdušeno pozdravljajočega mogočno sokolsko armado. Vsega skupaj je bilo v sprevodu nad 2000 oseb. Stik povorke je bil na zletišču. Zbrane Sokole, vojaštvo, gasilce in goste je pozdravil župni starosta br. dr. Gorišek, nakar je čestital k jubileju ljutomerskemu društvu kraljev za-
sokolske župe. Z besedami »Zvestoba za zvestobo!« in z vzklikom kralju, ki mu je bila poslana vdanostna brzojavka, je starosta zaključil slavnost.
Popoldne je bil na lepo okrašenem telovadišču javni telovadni nastop. Nastopili so vsi oddelki s prostimi vajami za pokrajinski zlet v Ljubljani in vojaštvo. Najbolj pa so se postavili naraščajniki Sokola Maribora matice s preskoki čez visokega konja. Po nastopu je bila na slavnostno razsvetljenem telovadišču prijetna sokolska zabava. Nastopu je prisostvovalo nad 5000 ljudi.
Z večernimi vlaki so se nato gostje in Sokoli odpeljali iz Ljutomera ter odnesli v srcih najlepše vtise in spomine na sokolske svečanosti.
Sokolstvo
Seja župnega TO bo v torek 13. t. m. ob 19. uri v župni pisarni v Narodnem domu. Ker so na dnevnem redu aktual-
ne zadeve, je udeležba za vse člane TO obvezna!
Ruše. Opozarjamo vse članstvo, ki se namerava udeležiti pokrajinskega zleta v Ljubljani, da se prijavi pri društvu (v Sokolskem domu) do 15. junija t. 1. Na poznejše prijave se ne bo moglo več ozirati. Zdravo! Društvena uprava.
Sokol Maribor-matica. Člani in nečlani, udeleženci pokrajinskega zleta v Ljubljani, ki reflektirajo na prenočišča, naj se zglasijo radi prijave v društveni pisarni v Narodnem domu danes v ponedeljek in jutri 13. t. m. od pol 19. do pol 20. ure. Motam se bodo sprejemale prijave za zletni znak, razen v četrtek vsak dan do vključno petka 16. t. m. od pol 19. do pol 20. ure. Udeleženci nečlani naj se prijavijo le oni, ki stanujejo v okolišu Sokola matice, t. j. levi breg. Znak z železniško legitimacijo stanc za člane ne-telovadce in ostale udeležence 27 Din in se plača takoj.
Šport
Občni zbor Mariborske zimskošportne podzveze
V soboto zvečer je imela Mariborska zimskošportna podzveza v lovski dvorani hotela »Orel« svoj redni letni občni zbor. Zborovanja so se udeležili zastopniki oblasti in številni delegati v podzvezi včlanjenih klubov. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik podzveze g. Roglič. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, posebno pa okrajnega glavarja g. dr. Ipavca, zastopnika mariborske
mestne občine podžupana g. Golouha, zastopnik podpolko vn i k* "g. Š a rac* hi "pri ve- i j’t°r,nika škofa dr. Tomažiča g. dr. Je-
zal na prapor krasen trak, ki ge je po-
harta, zastopnika vojske kapetane Janči-
klonil pokrovitelj prireditve, naš ' kralj'Ikovi^ zastopnika SPD Ruše-g. rav-
AJlrv.. •	,	.	...	3	TinffMia	cVcj	it*	rr	H)yvrrIio	tv	t-o/Ni f oil
Odlični gostje so se nato vpisali v spominsko knjigo.
natelja Piška. Nato je g. Roglič prečita! I pozdravno brzojavko JZSS, pozdravno
^Čajniki pa so si s svojimi vratolomni Preskoki osvojili vse navzoče. Sle-
Na slavnostni oder je stopil starosta I Pism« okrajnega glavarja g. Makarja in
 	■	j	Gostilničarske zadruge. Pred poročilom
posameznih funkcionarjev so pozdravili občni zbor g. Golouh v imenu maribor-jske mestne občine, okrajni glavar g. dr. pavic, g. dr. Jehart v imenu škofa dr.
varaždinskega Sokola br. Novakovič, k je čestita! ljutomerskemu Sokolu in pripel na njegov prapor trak, ki ga je po-
dišče pa gg.: dr. Štor, dr. Orožen, dr. Bergoč, dr. Škapin, dr. Irgolič, dr. Ravnik in ravnatelj Rodošek.
Pri raznoterostih se je obravnavalo več perečih vprašanj glede odnošajev do JZSS itd. Določilo se je tudi službeno glasilo, in sicer »Mariborski Večemik Jutra«. O poteku občnega zbora bomo še poročali.
. — ------- .-	—-	*•—; klonil varaždinski Sokol. Pri tej priliki ji?
CE ^kega ženskega naraščaja, ptujski na-S je imel br. starosta temperamenten in UL
j vzpodbujajoč govor na zbrano Sokolstvo, i	'J1	Aljaževega	klu-ba^ter	ravna-
jNato je pozdravil kraljevega zastopnika j in sokolstvo zve
’ j telj g. Pišek v imenu Podravske podruž-
Je nastop ljutomerskih članic in čla-
|rv* vai° na krogih, gimnastika članic • ki je med drug1
lanbora I. in nastop članov Maribora trak, ki ga j e" pok i'onifd r*u§t vu Kegljali vsestransko pomoč •utice. Vsi nastopatjoči so bili deležni
ezni delegat br. InbeJ, ■nice S*50* Vsi govorniki so želeli kar S rim dejab da naj 5 o j najboljše uspehe tudi v bodoče ter za-j la ?
jjjjvdušenega priznanja. Po akademiji je družabni večer, ki je potekel v pra-bratskem razpoloženju.
|	Slavnostna	nedelja.
Zvoki malonedeljske sokolske godbe so .ail° zjutraj zdramil Ljutomerčane in So-cfe. Ob 7. uri so se Sokoli poklonili Jeminilim bratom in sestram na mest-vm Pokopališču, kjer je imel starosta ^ dr. Stanjko lep spominski nagovor. Lužili so na grobove krasne šopke, venec je prinesel na grob staroste ■ Rajha tudi varaždinski Sokol.
'l\
e rano zjutraj so pričele prihajati v
?e.sfe od vseh strani množice ljudstva. °le im goste sta pripeljala dva vlaka.
s*
s Prvim so prispeli odlični gosti, ki so Svojo navzočnostjo počastili sokolsko Reditev. Med njimi so bili tudi mini-- r g. dr. A. Kramer, kraljev zastopnik Veljnik pionirskega polbataljona iz Ptu-
k r ai] j, vidno priznanje za 301 e t- j no narodu in državi p os več e-j no delo ter vzpodbuda za na-i dal j 11 j e. V imenu Sokola matice iz Ljubljane je čestital društvu br. Martin Špindler, v imenu mesta Ljutomera pa župan Žmavee. Oba sta v daljših nagovorih naglasila pomen jubileja in želela društvu ter Sokolstvu še nadaljnjih uspehov.
Župni starosta br. dr. Gorišek je nato posebej pozdravil ustanovitelje ljutomerskega! Sokola, Antona Misijo, Franca Severja, Antona Divjak ai, Franca Z a h e r 1 a in Alojzija Seršena.
Ob zaključku pomembne slovesnosti je društveni starosta br. dr. Stanjko prečrtal pozdravne brzojavko. Ljutomerskemu Sokolu so k lepemu jubileju med drugimi čestitali tudi zvezni podstarosta G angl, minister za telesno vzgojo dr. Hanžek, razna akademska društva in
Pri volitvah je bila izvoljena nasled nja nova uprava: predsednik g. Bruno Parma,- odborniki:	gg.	Kraper,	Vetrih,
Černi (vsi MSK), Boltavzar, dr. Jehart, Kraij, poročnik Cerlenjak, gdč. Cingerli (vsi SPD Maribor), Golubovič, poročnik Novak, Simončič, ga. Rogličeva (ISSK Maribor), Aljančič, Kemperle, Kramberger (SSK Maraton), Fišer, Steinbiicker (SK Železničar), Ribarič, Samic flSokoJ III), Eylert, Jeglič (SK Rapid), Stanko Štajigl (Srn. ki. Guštanj), Martin Ule (SPD Mežica), Ervin Boldin (Srn. ki. Sv. Lovrenc), Martin Novak (Sokol Celje), Branko Diehl (SPD Celje), L. Avšič (SPD. Prevalje), inž. Tržan (Sokol Ruše), E. Gračner (Srn. ki. Celje) in Tkalčič (SK Olimp, Celje). Za Sokola matico sta se rezervirali dve odborniški mesti, ki ju bo društvo naknadno izpolnilo. V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni: gg. dr. Stamol, inž. Mis in Majer. V razso-
SK Rapid :ASK Primorje 4:4 (3:1)
Včeraj je imel SK Rapid v gosteh enajsto rico ASK Primorja iz Ljubljane, ki je v boljših časih vzbujal med maribor-. sko publiko precejšnje zanimanje. Tokrat pa je ostal interes občinstva v okviru boljše drugorazredne prireditve in je bilo komaj 200 ljudi na igrišču.
SK Rapid: Kosem, Barlovič, Klippstat-ter, Fučkar, Baumgartner, Korada, Verb-nik, Hardinka, Baurnel, Pišof, Vidovič.
ASK Primorje: Krivačič, Molk, Slamič, Baumkirohner, Iiabiht, Pišek, Golob. Svetic, Caleari. Terček, Peterlin, športnega stališča tekma ni pomeni« mnogo, ker sta nudila Rapid kakor ! tudi Primorje komaj povprečen nogomet.
Domačini so igrali le v prvi polovici. Pokazalo pa se je v tej igri morda bolj ko v kateri drugi, da moštvo ni enotno niti po znanju niti po delu, ki ga po-edinci opravljajo. V triu je hroma točka v vodji napada, ki je v polju brez vsake koristi za celoto, pred golom pa čaka, da mu ustvarijo priliko — drugi. Ostali napadalci so razmeroma lepo zaigrali, toda le v prvem polčasu. V drugem niso ničesar več pokazali, Krilci so odnehali že proti koncu prvega polčasa, v drugem pa so povzročili zlom moštva. Obramba je bila najšibkejši del enajsto« rico in se je precej lovila.
Primorje je, kakor je iz postave ra2>« vidno, nastopilo z rezervnim moštvom, ki pa je tudi zadostovalo za neodločen rezultat proti včerajšnjemu nasprotniku. Primorje, kakor že omenjeno, sicer ni mnogo pokazalo, vendar so igralci s svojo energično, enostavno ilgro zapustili
°uard de Keyser:
Kapetan Vratolomec
Raziskovalci raznih krajev so nekak-le.
LeksI>edi
Vj apostoli, ki širijo sloves svoje domo X J*; Angleški kapetan Finch, ki je šel
Vj| -edicijo tia Mount Everest, je izja-t)e’ da smatra takšne drzovite, na videz potrebne in nekoristne poskuse kot ,0> Podjetnosti in živosti svojega na-tVea- Pisatelji, ki s svojimi deli podžigam Chav°st pri mladini, zaslužijo vse pri-Jules Verne je s svojimi fanta-Sjj^Mi povestmi vzbudil toliko spečih V,naraščaju, da je storil za Francijo (1*0 deset ministrstev, dj j,^ncjja ima poleg ostalih kolonij tu-Ta' vcrno in zapadno Afriko s Saharo. Br-^i včasih golo ravnino, posuto s za katerim prihajajo strahotne $oke z|Sočega peska, pošastne gube, vije V(,Do več ko dvajset metrov. In kako *hi|i noga, ko moraš plezati po tak-?{iiijj n“Cih! Tu pa tam stoji v tej pu-k , 'Pdoštevilen oddelek, trije ali štir-"iki, z zalogo bencina za aero-n avtomobile. To je od sile dolgo-
časno življenje. A čemu hodijo tja? Ker bo puščava prej ali slej dajala bogastvo, našli se bodo rudniki, svet se bo z namakanjem da! pretvoriti v plodno zemljo. Vsepovsod se ne razteza brezupno peščeno morje. Včasih vidiš griče, na-zvane gara, in skalnate rtiče, visoke do sto metrov in prelaze, koder je kaj opas-110 za avtomobile. V Ain-Getari so na pri mer lani nomadski razbojniki Felahi napadli ter uničili dve pošiljki z letalskim tovorom in umorili vso posadko. Med vojno so se vstaje dogajale zlasti pogosto. V naslednjem podamo dogodek novele, ki jo je o kapetanu Vratolomen (Casse-Cou) napisal Edouard Keyser.
I ačas je bil v Uargli s svojim mehanikom Charleyem. Že dva tedna Je bil naš poveljnik brez novic od južnih postojank. Niti trdnjavice niti posadke niso odgovarjale na brezžične pozive. Neke govorice, ki smo jih prestregli po palmovih gajih, so opravičevale vsakršno bojazen.
Polkovnik je imel zgolj en aeroplan pri roki. Odkazal mi je odriniti, križariti nad štirijjji ali petimi vznemirljivimi točkami,
če bi se mi videlo možno; skratka prinesti kaj novic, da bi prenehala obča tesnoba. Svoje povelje je končal z besedami:
»Držali, se boste sledu proti Inifelu. Morda se bo dalo kaj dognati.«
»Hudirja! držati se sledu,« je godrnjal Charley, ko je izvedel za nevšečni nalogi. »Slediti smer, kjer je zloglasna 13! Gotovo nama to prinese nesrečo, če poletiva preko trinajstice.«
Akoprov je ostavil Bretanjo pred šestimi leti in obilo rabotal z letalci, se ni nikdar otresel babjeverstva.
»Seveda,« sem se nasmejal, »jako nevarno je leteti preko trinajstice.«
»Gospod kapetan, vi se lahko smejete, nevarnost je pa le!«
»Mektub!«
»Ali dovolite, gospod kapetan?« »Velja.«
»No, mektub... usojeno je... To se že lahko reče, kadar gre človek po drugem bregu navzdol. Ampak vi imate šele trideset let, jaz pa dvajset in štiri.«
»Prav praviš. ,V, najinih letih se ne rya
vi: namenjeno je! človek misli: tak je ukaz.«
Nič ni bilo prigovarjati. Kot dober vo* jak je Charley razumel ter umolknil. Črez nekaj minut pa ga je zopet prevladal nemir.
»Ampak, gospod kapetan, moj mo* tor...«
»Pojdiva ga gledat, tvoj motor...«
Bogme, za svojo zabavo se s tem letalom ne bi bil spuščal v zrak. Opaziti je bilo nekaj nepravilnosti, ki so mi prizadevale skrbi.
»Pa vendar še ni tako razdrman stroj. Tri sto kilometrov že zdrži.«
»Dobro, delal bom vso noč, ako treba, gospod kapetan.«
Po večerji me je poiskal v moji sobi.
»Upam, da ne vzamete s seboj poročnika Decampa?«
»Prosil me je, pa sem dejal, da želim svojega mehanika.«
»Hvala, gospod kapetan. Ako ste mojih misli, bi vzel nekaj živeža... tri ali štiri obroke, no... pa nekoliko pasov za strojnico.«
(Se bo nadaljevalo.)
' inarroorsKT v v/x: ttrrrrrv« -jtsmer
I M—bbbbmbm
asa
OCEANOPOLIS
Roman o skrivnosti človeške pr oi S osti
Mukoma je premišljeval, da bi ugotovil zadnje dogodke pred izgubo zavesti.
»Da, vem ...« si je dopovedoval, »potapljal sem se z ladjo na dno oceana. Videl sem ogromne morske pošasti; in potem ... potem... nekaj temnega. Približalo se mi je; moji instrumenti so nehali delovati, otrpnil sem in izgubil zavest. Toda kaj se je zgodilo potem? So me mar moji prijatelji rešili? Sem na ladji? ... Ne, to ni ladja, to ni ladijska kabina; to tudi ni navadna soba. Kje sem?«
Prestrašen je planil kvišku in obstal sredi male sobice z gladkimi kovinskimi stenami. Od stropa je padala svetloba, ki ji ni vedel izvora. Bila je popolnoma podobna dnevni na površini zemlje. In vendar ni bilo nikjer nobenega okna, nikjer nobene odprtine. V sobi je bila razen postelje le še mala mizica, na katerj je stala steklenica neke pijače in poleg nje je bila kristalna čaša. Radoveden se ji je približal in opazil na svoje največje začudenje, da je pod čašo položen list z neko pisavo. Hlastno je pograbil sporočilo in ga v hipu prečital. Bilo je slovensko in se glasilo:
»Gospod doktor! Bodite mirni. Ne pre ti vam nobena nevarnost. Dospeli ste tja, kamor ste hoteli. Ujetnik ste potomcev nekdanjih Atlantov. Dospeli ste v
Oceanopolis.«
Doktor Doljan je znova in znova či-tal te skrivnostne, njemu popolnoma nerazumljive besede.
' »Ujetnik sem Atlantov?« je šepetal. »Dospel sem v Oceanopolis? Kje je to? Saj sem se vendar pogreznil’na dno Atlantskega oceana, da bi našel ostanke razvalin prastare kulture, ki jo že deset-tisočletja krijejo ogromne plasti slane vode. Kako sem mogel torej dospeti k živim potomcem Atlantov? Kako sem mogel dospeti v Oceanopolis? Kje je to mesto?«
Premišljeval je in premišljeval, toda odgovora na vsa ta skrivnostna vprašanja ni mogel najti. Šele po dolgem premišljevanju se mu je nenadoma porodila v glavi neverjetna misel.
»Oceanopolis? To mesto mora biti pod morjem. Biti mora na dnu oceana! Toda kako bi moglo obstojati pod vodo mesto z živimi ljudmi? Kako bi mogli v njem živeti dolga desettisočletja? In od česa?... Ne, ne, saj to je blazno, popolnoma blazno.«
Znova je vzel v roko listič in bral na njem napisane besede.
»Sporočilo je slovensko! Kdo bi mogel znati moj materni jezik v mestu Atlantov pod vodovjem oceana? če bi bite vse drugo mogoče, je to popolnoma iz-
ključeno. Toda kje sem potem? Ali se mi ni morda zmešalo, in je vse to kar vidim le privid mojih zmedenih možganov?«
Začel je znova premišljevati in preizkušati svoj razum. Toda čim bolj je premišljeval, tembolj je moral ugotoviti, da ni blazen. Možgani so delali popolnoma normalno. Mogel si je zastavljati razna vprašanja in jih razreševati, kakor je to delal v svojem prejšnjem življenju.
»Ne,« si je dejal, »popolnoma pameten sem; vse to kar vidim je resnica. Zaprt sem v sobi brez ihoda. Obseva me dnevna svetloba, dasi ta soba nima okna, in je tu list papirja s slovenskimi besedami.«
Pričel je hoditi gori in doli po svoji neznani ječi, in ko se je pomiril, se je glasno zasmejal:
»Oceanopolis! Mesto potomcev starih Atlantov! Kdo se je tako strahovito pošalil z menoj? Glej, Doktor Danilo Doljan, dospel si strahovito poceni do svojega cilja. Dospel si še dalje, našel si še tisto, česar nikoli nisi pričakoval. Namesto pustih razvalin si našel obljudeno mesto, namesto skeletov si našel žive Atlante! Samo kje so ti čudoviti ljudje? Zakaj so me zaprli v to sobico, zakaj so me pustili samega? Izvrstna, nenavadna šala. Samo čas bi že bil, da bi se nehala in bi zvedel na kaka način so me rešili smrti?«
Iz tega skoraj veselega premišljevanja ga je pa nenadoma predramil glas, ki je prihajal od nekod iz stene. In doktor Doljan je v svoje največje začudenje sli šal jasno in razločno poročilo radiofo
uosta s svoje ladje:
»Halo! Tukaj ladja »Primož Trubar«! Je tam postaja Ljubljana?... Dobro!.-* Zgodila se je nepričakovana strašna nesreča. Danes dopoldne smo pod vod stvom inženjerja Skomarja in ostalih članov ekspedicije spustili na dno oceana potapljaški aparat z docentom doktorjem Danilom Doljanom. Do globine skoraj tisoč metrov nam je telefonično točno poročal o svojih opazovanjih. Aparat je sijajno premagoval pritisk vodnih plasti. Nenadoma pa je telefon sredi pogovora utihnil in ves trud, da bi dobili s potap-ijalcem novo zvezo, je bil zaman. Potem smo odredili dviganje aparata, toda *z morja smo dobili le konec žične vrvi in telefonske napeljave. Oba sta bila pre-rezena tako gladko, kakor bi bila rez napravljena z najboljšo brivno britvijo. Pričakovali smo in upali, da se bo raziskovalec s pripravami, ki so mu bile na razpolago, sam dvignil na površino. Čakali smo ves dopoldan in do trenutka, ko to poročamo. Toda čakali smo zaman. Ker nam manjkajo vsaka sredstva, ki bi nam omogočala priskočiti mu na pomoč in dvigniti aparat iz globine tisoč, sto petnajst metrov, smo primorani čakati prekrižanih rok na to, kar se bo zgodilo. Upamo še vedno, da se bo potapljaleC sam dvignil, toda to naše upanje je od ure do ure manjše. Ugotoviti moramo že sedaj s skoraj zanesljivo gotovostjo, da ie slavni učenjak postal r.ric' svojcrf poklica. Njegova nesreča bo ostala naj' brže za vselej nerazrešljiva skrivnost. Izročite naše poročilo univerzi in tiskovnemu uradu!«
dober vtis in to temveč, ker je enajsterica, z eno izijemo igrala zelo fair.
Igra je bila precej živa in so, kakor kaže že rezultat v prvem polčasu, prevladovali domači, v drugem pa gostje.
Sodil je g. Mohorko.
V predtekmi je mladina ISSK Maribora odigrala tekmo z mladino SK Rapi-da. Rezultat je bil 1:1 (0:0). Sodil je g. Kopič.
Časten uspeh ISSK Maribora v Ljubljani.
Podzvezni prvak ISSK Maribor je včeraj odigral v Ljubljani prijateljsko tekmo proti liginetn moštvu ASK Primorja in dosegel časten rezultat 1:1 (1:1). ISSK Maribor je nastopil v postavi: Gutmeier, Savo, Bertoncelj St., Žgur II, Kirbiš, Kukanja, Žgur I, Vidic, Bertoncelj II, Zemljič, Kokot. ASK Primorje pa v postavi Starec, Svetic, Hassl, Zemljak, Sočan, Boncelj, Jug, Erman, Senica, Slapar, Jež. ISSK Maribor je torej vendar enkrat svojo enajsterico pregrupiral in tako žel tudi uspehe. Kajti neodločen rezultat na tujem terenu proti liginem .moštvu se rnora smatrati vsekakor za uspeh. Želimo samo, da bi enajsterica tudi nadalje tako zaigrala kakor včeraj v Ljubljani in uspehi ne bodo izostali.
Zmaga In poraz SK Železničarja v Zagrebu.
V tekmovanju za pokal prometnega ministra so bile v Zagrebu v soboto in včeraj nogometne tekme železničarskih klubov. Prvi dan sta igrala SK Železničar (Maribor) in SK Železničar (Niš). Tekma se je končala z zasluženo zmago mariborskih železničarjev v razmerju 4:1. _ Tekma med ŽAKom (Subotica) in SK Železničarjev (Vel. Bečkerek) je do-
prinesla subotiškim ŽAKom zmago 2:0. Včeraj pa so se srečali SK Železničar (Niš) in SK Železničar (Zagreb) ter ŽAK (Subotica) in SK Železničar (Maribor). V prvi tekmi je zmagal SK Železničar iz Niša z 1:0, v drugi pa ŽAK s 4:0. Pokal prometnega ministra si je torej letos priborila enajsterica subotiškega ŽAKa.
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana; Grazer Sportklub:Ilirija 5:1 (1:0).
Celje:	Graizer Sportklub:SSK Celje
5:2 (3:2).
Bukarešta: Romunija:Jugoslavija 5:0. Tekma za balkanski pokal, ki si ga je z zmago nad Jugoslavijo letos priborite Romunija. Na drugem mestu se je plasirala Jugoslavija, na tretjem Bolgarija in na četrtem mestu Grčija.
Dunaj: Avstrija .'Belgija 4:1 (3:1).
Praga:	Češkoslovaška:Francija	4:0
(1:0).
Gradec: Kastner & Ohler:Sturm 2:1 (2:0). HakoaluSudbahu 2:0 (0:0), Kapfen-berg:GAK 1:0 (0:0). Prvenstvene tekme.
Pardubice; BSK (Beograd) :SK Pardu-bice 2:2 (1:0).
Mednarodne rokoborbe. Rezultati sobotnih in včerajšnjih nastopov so bili naslednji:	Mrna	je premagal Girilova,
Mileusnič Pa Wagnerja. Tretja borba v soboto, in sicer med Angelescom in Sch\varzbauerje,m se je končala neodločeno. Včeraj je Bogner zmagal nad; Jan-dero in Angelescu nad Wagnerjem. Odločilna borba med Mileusničem in Giri-lovom pa se je končala neodločeno, in se bo nadaljevala prihodnje dni. Drevi nastopijo: Tom Sayer proti Janderi, Mrna proti Angelescu in v odločilni borbi Bogner proti Girilovu.
Zgodovina pošte
KAKO JE BILO NEKOČ IN KAKO JE SEDAJ.
Dandanašnji ljudje, ki uporabljajo najmodernejša prometna sredstva, ki kar .misliti ne morejo, kako preprosto in počasi so nekoč odpravljali in prenašali pošto. Danes ta dan sc odpravlja pošta z brzi-rni vlaki, zrakoplovi in avtomobili, važne stvari pa se sporočajo po telefonu, telegrafu ali pa po radiu. Vsa ta sredstva pa so izumi moderne tehnike, zatorej utegne čitatelje zanimati, kako so odprav ljali pošto v starih časih.
Stari Rimljani so prvi ustvarili institucijo, ki se lahko imenuje pošta. Oni so prvi, že nekaj stoletij pred Kristusovim rojstvom, imeli posebno vrsto vozov, ki so jih uporabljali samo za prevažanje pisem in potnikov. Ciceron omenja in hvali v svojih delili praktičnost teh vozov. Cesar Avgust je ustanovil cesarsko rimsko pošto, toda uporabljali so jo samo za prevažanje in dostavljanje cesarskih pisem in odredb. Navadno prometno sredstvo pa so jim bili prej omenjeni posebni vozovi. Ko je propadlo rimsko cesarstvo, so propadle tudi prve uradne pošte. Zanimivo je, da je bila rimska Vindobona zelo važna poštna postaja, in da jo je vodil poseben poštni upravitelj.
V srednjem veku so prenašali pošto in pisma največ potniki, menihi in romarji. Šele pozneje so se pričeli javljati različni zavodi, ki so dostavljali naslovnikom pisma in razna sporočila po posebnih slih. Uporabljali pa so jih samo privilegirani družabni sloji, zato ti zavodi niso mogli ustrezati potrebam države in naroda. Te zavode so ustanavljali razni samostani, univerze in nekatera večja mesta. Šli so bili pešci ali pa konjeniki, a
šele kasneje so uporabljali vozove. RaZ* ne plemiške družine pa so imele svoje posebne kurirje, a ti kurirji so prenašali samo pošto svojih gospodarjev.
Prva uradna pošta, ki je odpravljala tudi zasebna pisma, je bila ustanovljena koncem petnajstega stoletja. Grof FranS Taxis je dobil privilegij, da ustanovi podjetje, ki naj bi se bavilo s prevažanjem in dostavljanjem pisem. S cesarskim dekretom je bilo določeno, da gredo dohodki od pošte njemu in njegovim potomcem* Grof Taxis je vzel v službo posebne Pis' monoše, ki so vsak dan prehodili me-s| in pobirali pošto od ljudi. Imeli so pose*3' ne lesene raglje, da so z njimi opozarja* ljudi nase, ko so hodili po mestu, Pobra' na pisma so prenašali posebni poštni vozovi v določena mesta. Tako organizirana poštna služba pa ni dolgo ustrezala potrebam, ki so postajale od dne do dne večje.
Pošta v pravem smislu besede je'bila potem ustanovljena šele leta 1380. 0“ tistih dob je minulo celili sto let, ali^ j| tem enem stoletju se je razvila pošta bolj kakor prej v dvajsetih stoletjih.
300 vojakov se je zastrupilo z ribam’1'
Kakor se poroča iz Aten, je zbolel0
v Pireju okrog 300 vojakov za zastruP' ljenjem po zavžitih ribah. Vojaki so bil' takoj prepeljani v bolnišnice v Pireju i*1 Atenah, Neki pionir je že podlegel strupljenju, enaka smrt pa čaka verjel' no še 20 vojakov, katerih stanje je skra* no kritično. Vojaške oblasti so uved*e strogo preiskavo.
Mali o
Razno
VINOTOČ LIKOVEC,
Sv. Peter pri Mariboru, otvorjen!	2174
MARTIN SAERAN.
sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni.	1664
ZASTONJ PRIDEM
Po vaša popravila in vam jih zopet dostavim. Sodarstvo h. Sulcer, Vojašniška 7.	2116
PIJTE DNEVNO BRAZIL-MATTE-ČAJ.
I zavitek Din 5.— pri Z. A.i-derlu, Maribor. Gos roška ul 20.	1937
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. Weixl.
OBLEKE. ČEVLJE.
če tudi potrebne popravila, knjige, nakit, porcelan, pohištvo, perilo, plača najboljše Grajska starinarna. Trg svobode.	1662
JOS TICHY IN DRUG. Konces elektrotelmnično podjetje. Maribor, Slovenska ul. 16. tel. 27—56. proizvaia elektroinstalaciie Stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoricv. lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po konkurenčni ceni. 519	Prodam	
	PRODAM GOZD približno 7 oralov, v bližini mesta, na hranilno knjižico Posojilnice Narodni dom ter en del proti gotovini. Naslov se izve v upravi »Veternika«. 2167	MODNI LISTI iifliiiiiiiiiiiiiiii
SDRKOL. sigurno st-edstvo za pokosi čavanje ščurkov in rusov. Drogerija Kant, 1404	Pouk	FRANCOSKI iN NEMŠKI V NAJ VEČJI IZBERI V
	INSTRUKCIJE	
Sobo odda	i/, vseh predmetov real gimn, daje osmošolec v počitnicah in v bodočem šolskem letu	m adpiigi
SODO s tremi posteljami in eno z eno posteljo, takoj oddam. Gosposka ulica 56, II., vrata št. 8 2178	proti dogovoru. Poseben prijatelj nižješolcev. Prijave na upravo pod »Soliden«. 2148	B ! 3 il U « B I Aa HUhU43> MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
	Oglašuite f		—^
T"daja konzorcii »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja m urednik:	i
STANKO DETELA
■J RF. 11 AR v Mariboru
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik