VISOKO ŠOLSTVO NA VIŠJO RAVEN
Brezhibna kvaliteta znanja
Iz programa skupščlne SR Slovenije so delegati vseh zborov Skupščlne občlne LJublJana Center uvr-stlll na dnevne rede svojlh zasedanj tudl poročilo o pripravah na uvajanje novlh vzgojnolzobraževalnih programov v vlsokem šolstvu.
V poročilu so obširno opisa-ne značilnosti novih vzgojnoi-zobfaževalnih programov, opredeljena sta vloga in po-men raziskovalne dejavnosti za visokošolsko izobraževa-rye, posebej je izpostavljeno vprašaiye preobrazbe izobra-ževaiya pedagoških delavcev, ne nazadnje so v poročilu opredeljeni tudi družbenoe-konomski in samoupravni ok-viri uvajanja novih vzgojnoi-zobraževalnih programov.
Priprava in uvedba novih visokošolskih vzgojnoizobra-ževalnih programov predstav-]ja eno zahtevnejših faz preo-brazbe visokega šolstva. Pri tem so na preizkušnji številni družbeni in strokovni dejav-niki. Najpomembnejši cUj preobrazbe visokega šolstva je zagotoviti v vseh dogovor-jenih izobraževalnih usmeri-tvah najvišjo kvaliteto znanja, dolgoročno povečaiye deleža visoko izobraženih kadrov v delovni organizaciji in struk-turo prilagoditve izobrazbe kot podlage ustreznejšega in hitrejšega družbenega raz-voja.
Temeljni pogoj za dosega-nje takšnih ciljev visokega šolstva so znanstvena jedra,
ki so sposobna nuditi takšno vzgojo in izobraževanje. Nji-hovo nastajanje je dolgotrajen proces in to je treba v politiki reforme upoštevati.
V tej fazi uresničevanja re-forme visokega šolstva ni do-vojj ustrezno upoštevano dej-stvo, da visoko šolstvo oprav-]ja kijučno vlogo pri oblikova-nju   strokovnega   potenciala kot  omejitvenega  dejavnika dolgoročnega razvoja sloven-ske družbe. S tega vidika so npr. v ospredju problemi pre-majhnega uveljavljanja širših zasnov   dodiplomskega   izo-braževanja, skromni so pre-miki pri uveljavJjanju inter-disciplinarnega študija itd.
V  poročilu je posebej po-udarjena usmeritev, da je tre-ba zavrniti vse tiste težnje, ki skušajo z diskriminativnimi vpisnimi pogoji obnoviti deli-tev sredryih šol na poklicne in nadaljevalne. Vpisna politika mora prevzeti tudi pomemb-nejšo      vlogo      razvojnega usmeijevalca. Poleg te zahte-ve  izstopa  v  poročilu  tudi usmeritev, naj se ne uvajajo tiste smeri in programi izo-braževanja, ki jih ne opraviču-jejo ustrezno ugotovljene ka-drovske potrebe.