Štev. 204 TRST, ponedeljek 25. julija 1910. Tečaj XXXV ■^»■■■rm.H.^^ui aPSjtcisssafflTKSBSK sm fMB&oesmittMV). .-»^f.-a^ipv; «KSJJ.i 12HAJA VSAK DAN - NAROČNINA ZNAŠA cb niMIalt la prualklh tb 5., sb ponedeljki* >b 6. ifutrnj. ?*«uinlčae Iter. m prodajajo po 3 nvfi. gtoi.) ▼ nuogiii *9b*karx>nh v Trrtn in okolici. Gorici. Kruju, Ši. Petra, Enojni, Sežani, Ntbrežini, St. Luciji. Tolmina, Ajdov-Domber^n itd. Zastarele Štet. po 5 nT«. (10 stot.). T«LA8I en RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Hrokosti 1 h»:*ti9. CENE: Trgovinski in obrtsi oglasi po 8 st. num, #5*irtniee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih, savodor p* 3« et. mm. Za oglase v tekstn lista do 5 vxst 20 K, vsaka T^rJjD& vrst* K 2. Mali oglasi po A sto t. beseda, iug-{&utj pa 40 stol. Oglasa sprejema Inssratni oddelek uprave »»Ainosti". — Pladnje ce izključno le npravt ^Edinosti-. —a — Plažljivo In uioiljiv« V Trstu. si Ta vsaj živi, ^ si je mislil. — >Ah, zakaj nisem jaz na njegovem mestu !....« In z nepremagljivo sugestijo je navzočnost starega prijatelja pričarala sliko gospe Klare Andry, tako, kakoršno je videl na nekem velikem dineju, ko jej je sedel ob strani . . . Bila je odličnoiina in vitka in je imela navado, da je obračala glavo počasi, kar je pričalo o popolnoma vzravnanem, jed nakomernem bitju. Njeni kostanjevorujavi lasje so bili jednostavno razdeljeni in so padali v dveh delih ob plemeniti glavi. Iz pogleda njenih temnih, milih oči, ki so se zdele večkrat mokre, je plapolala misel globoke resnosti; toda nenavadno meh-kobno zardevanje in pa nekaka ljubeznjiva V svojem govoru je naglašal, [da so se izjalovile vse nade nasprotnikov slo-vanstva, da se bo slovanski kongres v Sofiji za vršil z neuspehom Kongrea je srečno končal vsa svoja dela ter je s tem položil nove krepke temelje za stremljenje po kulturnem zbližanju in ujedinjenju vseh slovanskih narodov. Končno se je govornik zahvalil bolgarskemu narodu in sofijskemu prebivalstvu za sijajem sprejem slovanskih gostov in za bratsko gostoljubnost, posebno priznanje pa je izrekel predsedniku S. S. Bobčevu, čegar marljivosti, navdušenosti za slovansko stvar in požrtvovalnosti se je predvsem zahvali, da je vseslovenski kongres uspel tako imenitno ter se končal tako srečno. Na to ao govorili: za Cehe dr. Karel GroŠ, praški Župan, za Ruse A. Gričkov, predsednik [gosudarstvene dume, za Slovake starina Hurban-Vajanski, za Srbe Kosta Stojanovič, biyši minister, za Hrvate dr. Tresič-Pavičič, za Slovence pa Andrej Gabršček, goriški deželni poslanec. Končno je še spregovoril predsednik S. S. Bobćev, ki se je zahvaljeval za izrečeno mu priznanje ter v vznešenih besedah slavil veliko idejo kulturnega edinstva vsega slovanstva. Po njegovih besedah se je dvignilo vse občinstvo in navdušene zapelo sle-vanskn himno »Hej Slovani«. kS to pesmijo se je zaključil II. pripravljalni vseslo-vanski kongres. Zvečer je bil v dvorani „Slovanske Besede« poslovilni banket na čast slovanskih gostov. Poleg Bobčeva so govorili zastopniki vseh slovanskih narodov. V.;i so v svojih govorih oduševljeno slavili slovansko vzajemnost. Zadnji je govoril Hrvat Krunoslav Heruc iz Petrograda, ki je uredil rusko knjigotrško razstavo. Njegov govor je bil kratek in se je glasil ta ko le : »Gospoda dovolite, da spregovorim 19 starih in 6 novih besed v 8 slovanskih jezikih: Na zdar Cechove ! Niech ž;.e Polska ! Ura Rosija ! Da živje Bolgarija ! Živila Srbija I Živila Hrvatska 1 Živeli Slovenci ! Živili Slovaki! Naj živi naš ideal — ujedinjeno Slovanstvo ! . ..« Gospodarska sekcija vseslovanskega kongresa se je izrekla: 1. za prirejanje slovanskih trgovskih in gospodarskih kongresov; 2. za prirejanje trgovsko-umetniških slovanskih razstav ; 5. za organizacijo slovanskih trgovskih zbornic; 4. za slovansko trgovsko organizacijo, ki bi omogo- čevala uspešno konkurenco z Nemci; 5. za trgovske izlete v posamne slovanske dežele; 6. za vzajemno in medsebojno spoznavanje slovanske učeče se trgovske mladine in 7. za propagiranje ideje, da je vedno treba dati prednost slovanskemu blagu pred tujim. * * * Bodoči III. pripravljalni vseslovanski kongres se ima vršiti prihodnje leto. Kje se bo vršil, še ni določeno, domneva pa se da v prestolnici Srbije — v Belem-gradu. O tem bo odločeval slovanski iz-vrševalni odbor izvoljen na I. pripravljalnem kongresu v Pragi. Da se izogne vsakim nesporazumljenjem,^ je izvrševalni odber sklenil, da se na bodoči kongres pozovejo : 1. Zastopniki vseh slovanskih kufcturnih društev; 2. zastopniki slovanskih vseučilišč in akademij ; 3. zastopniki slo vanskih trgovsko - industrijalnih društev 4. člani parlamentov in 5. župani vseh slovanskih prestolnic. V smislu tega sklepa bodo imeli: Rusi 65 delegatov, Poljaki J25, Cehi 22, Srb? 1.5, Bolgari 15, Hrvati 'i o Slovenci 10 in Slovaki 10 delegatov plahost nekaterih kretenj docela sta opro-ščala ta malo preresni pogled, kajti iz vseh navedenih prednosti je bilo sklepati na stvarico mile razposajenosti ala Antilope. Njena usta so se odpirala kakor cvetlična £aša; pri tem se je vselej pokazala vrsta nerednih, a izredno belih zob. In če je v sanjarski navadi potegnila preko debelih kit, je pokazala močno roko, s precej debeli -ni prsti — znak trdne volje, trde poznavalci ljudi. Tisti večer je bila oblečena v črno čipkasto obleko, ki je bila urezana tako, da je bilo videti nje nekoliko močni, a nikakor ne neokretni vrat. Ves nje nakit je obstojal samo iz par spreminjajočih di jamantov v laseh in na prsih,.. Ta slika je vstajala pred Er\vinom vedno jasneje. . . Pred njim je vstala ona velika jedilna dvorana s čipkarijami po stenah, s služabniki v dokolenskih hlačah, blesketanjem kristalov na mizah, bogato obloženih s sadjem in cvetjem, in cel venec dam, v globoko izrezanih oblekah, in gospodov v črnih frakih. — — — To bogato okrasje je bilo simbol posvetnega nadgospodstva, kateremu se je gospa Andry odpovedala, samo da je sledila Gerhardu ... ! Poslanec Bugatto o vseučiliš-kem vprašanju. Rimski list „La Tribuna" je prejel od svojega zaderskega dopisnika nekaj zanimivih izjav posl. Bugatto o vseučiliškem vprašanju. Baron Bienerth da ni hotel rešiti tega vprašanja naredbenim potom, sklicevaje se na praktične razloge, 'lakemu reševanju se protivijo Nemci in Poljaki, ker se boje, da bi nanes ali jutri moglo kako drugo ministerstvo z drugo večino na ta način odrediti ustanovljanje vseučilišč, ki bi jih oni smatrali škodljivimi za svoje narodne interese. Tako vseučilišče bi bilo za Nemce slovensko vseučilišče v Ljubljani in češko v Brnu, a za Poljake eventuvelno malorusko vseučilišče. Italijani so se prilagodili temu umevanju ter so skupno postopali z Nemci in Poljaki, ker so se bali, da bi eventuvelna ministerska kriza mogla privesti na vlado kako opozicijonelno skupino, s čemer bi bilo italijansko vseučilišče pokopano. Vzlic temu pa so Italijani, ko je bila zbornica odgodjena, apelirali na vlado, naj izvenparlamentarnim potom reši italijansko vseučiliščno vprašanje. Pa ne z ministersko naredbo, ampak s pomočjo § 14, ki ima moč zakona, torej s cesarsko naredbo. Za tako naredbo je potrebno, da obstojita nujna potreba in nesposobnost parlamentarnega delovanja, a italijanski poslanci so menili, da sta dani obedve ti premisi. Nu, Bienerth je bil tudi proti temu, ker meni, ali da slovenska obstrukcija odneha, ali pa bo zlomljena v jesenskem zasedanju od strank večine. V jeseni bo torej — nadaljuje posl. Bugatto — borba nadaljevala. Za malo število italijanskih poslancev, da je to že lep moralen vspeh, da je italijansko vseučiliščno vprašanje dobilo prednost pred drugimi nerešenimi vprašanji, da vlada riskira radi njega svoj položaj, parlamentarne skupine svojo solidarnost, a zbornica svoj obstanek. Radi tega svetujejo italijanski poslanci sebi in svojim volilcem ter novinstvu, ker še v tem letu se ima odločiti: ali bo načrt vsprejet, ali zbornica razpuščena, na kar se vlada posluži cesarske naredbe. Lepo zna pripovedovati posl. Bugatto. Samo nekaj nam ne gre prav v glavo. Če se Nemci in Poljaki toliko boje ministrskih naredeb, ker bi se pozneje utegnile izdajati njim na škodo, ali se nimajo bati istotako tudi cesarskih naredeb, ki bi jih kaka poz-neja vlada tudi znala izposlovati Nemcem in Poljakom na „škodo"?! Če se poslednji boje jednega, se morajo bati tudi druzega! Sicer pa — kako pravijo že Italijani: kdor bo živel, bo videl! Uprav dražesten pa je Bugattov nasvet na adreso trredente: naj bo „oprezna", to je, naj se malo potuhne, saj bo vprašanje itak že v tem letu rešeno !! Res dobroten svarilec, ki stavlja znane „idealiste" na tako — kratko izskušnjo....! Samo za letos....! Dnevne novice. Kdo 10 monaški knez ? Grškega princa Jurija smatrajo kakor kandidata, ki ima največ nade, da postane monaški knez, ako Monakovci ne proglasijo republike. Kakor znano, je knez Albert razdedinil svojega edinepa sina Ludvika. Carica-vdova obolela. Carica-vdova, ki se sedaj nahaja na Angleškem, je obolela. Zdravniki so jej predpisali absoluten mir. Bolezen ni nevarna. Carica je v postelji. Povodnji v Švici. Iz Ženeve: Močno deževje in števiini zemeljski usadi so na mnogih krajih popolnoma zasuli simplon-' sko železnico, tako da je vsak promet popolnoma izključen. Kakor zatrjujejo, bo treba deset dni, predno se očisti progo. Domače vesti. Goriški in ljubljanski socijalisti v Trstu. Včeraj je došlo s posebnima vlakoma iz Ljubljane, Nabrežine in Gorice kakih 400 socijalnih demokratov. Na kolodvoru jih je pričakovalo okolo 150 tržaških slovenskih in italijanskih socijalnih demokratov. Prvi je prišel goriški vlak in 5 minut na to ljubljanski. Na kolodvoru ni bilo nika-cega oficijelnega pozdrava, marveč so Kake viharne strasti so se morale razgrniti nad to ponosno bitje, da se je udalo tej odpovedi ? Tako je prihajal spomin za spominom in zgodilo se je, da je Ervina naenkrat zagrabilo ono otožno čuvstvo začudenja, kakor takrat, ko je doznal o begu gospe Andry. Spomnil se je, kako ga je pekel tisti splošni preobrat občnega mnenja o njeni osebi, ki se mu je pridružil tudi on sam ; a vendar je imel še vedno nekako sočutje z zagonetnim značajem te gospe . . . Hitro, kakor v sanjah so bežale vse te slike skozi Ervinove možgane medtem, ko je na Gerhardova vprašanja o raznih kolegih, odgovarjal kolikor možno točno in jasno. Tako sta dospela na vogal Rue de Varenne (reci: Rii do Varen) in Rue Barbet-de-Jony. »Vi ste ostali zvesti svojemu nekdanjemu stanovanju ?« je vprašal Gerhard. »Tudi jaz sem iskal v tem okraju kake primerne hišice ; našel sem ravno, kar potrebujem, v Rue de Balzac . . . Ali nas ne bi obiskali ?« je dodal medtem, ko je potegnil iz svojega etuja vizitko in jo ponudil Ervinu. »Gospo pl. Velde bo gotovo veselilo, da vas zopet vidi ; in jaz sem vaš prijatelj, kakor nekdaj. Ali ne mislite tudi vi tako?« Izrekši te besede, je stisnil Ervinovo roko z onim močnim pritiskom, ki je bil Ervinu že znan. In z neprikritim in prisrčnim „da;t je odgovoril na Gerhardovo povabilo in vprašanje. Poslovila sta se. — — Ko se je Ervin čez dober četrt ure preoblačil v drugo obleko, je premišljeval : »Gospa pl. Velde ? . . . . Da, to je bilo njeno dekliško ime : Klara pl. Velde . . . Gerhard je gotovo mislil resno s svojim povabilom, da bi ga obiskal. Toda, kako mu prihaja na misel, da bi na svojem domu uvel tujca ? . . , Kako me vsprejme ona ? — — Kako me je vendar mogel nagovoriti z onim radostnim izrazom prijatelja, ki se veseli, da zamore staro občevanje zopet obnoviti, — ko bi vendar morala biti zanj vsa minolost mrtva! ? Kako se je sploh mogel vrniti iznova v Pariz, kjer je izpostavljen očem tolikih znancev ? Ali je morda ta gospa, ki se je nekoč tako zadrževala in ki je bila tako nedo- Stran II »EDINOST« at. 204. V Trt jtu, dne 25. julija 1910. gostje odšli s kolodvora na ulico kakor Med počitnicami nima namreč človek izgubljeni in videlo se jim je, da so razo- vedno prilike, da bi čital dunajsko uradno čarani. Pred kolodvorom stoječi socijalni BWiener Zeitung" in poleg tega so na-demokratje jih niso pozdravili ni z jednim vadno gospodje ravnatelji, ki imajo spol-kličem. Brez vsacega navdušenja sta jih: niti takozvano „kvalifikacijsko poloa. v premljali tržaška in nabrežinska godba do delavskega doma, kjer se je vršil nekak ofi-ci,elni vsprejem. Dočim so se slovenski govorniki vzdržali vsakega napada na druge stranke, pa poslanec Pittoni ni mogel drugače, nego da je opetovano napadal slovensko narodno delavstvo in je zasmehoval s krumiriji. Vse skupaj, toliko sprevod kolikor vsprejem, je napravilo kaj neugoden vtis na gledajoče občinstvo, ki je bilo po večini slovenske narodnosti. To pa zato, ker so bili izlasti ljubljaski gostje tako žalostno vsprejeti. Značilno je tudi, da so nekateri italijanski socijalni demo-kratje vsklikali: Evviva i Sloveni di Lu- tem ali onem oddaljenem kraju na počitnicah, tako, da se prav lahko zgodi, da pride prošnja, tudi če je bila odposlana ravnateljstvu ob pravem času, morda že prepozno do deželnega šolskega sveta. Na deželnem šolskem svetu goriškem bi bilo, da se v predstojeČem slučaju doma Čim prosilcem, katerih je v izobilju, ne zgodi vedno in vedno ponavljajoča se kri vica zapostavljanja napram tujerodnim, deželnin ježkov popolnoma nezmožnim prosilcem. Afera Buttignoni-Mecchia. O tej aferi, ki je dvigala toliko prahu, so nekaj časa sem glasovi čisto utihnili. Ni bilo pa ni- Gius. Waldner B biana e Gorizia, ma abbasso i ščavi di kakega dvoma, da se s tem senzacijonel Trieste ! Ako primerjamo včerajšnji sprejem —*— ------ *---= — z onim, ko je prišla N. D. O. iz Ljubljani, moramo reči, da je bila včeraj vsa prireditev naravnost mizerna, iz česar se da sklepati, v katerem je taboru večina slovenskega delavstva v Trstu. Kako so gostje sproveli ves dan, to nam ni znano. Na večer so gostje v dveh skupinah in z godbo na čelu kora« kali na {kolodvoru. Tudi ob tej priliki je bilo stvar zares skromna. Ko je sla skupina Ljubljančanov mimo „Narodnega doma* je bilo zopet nekaj tržaških sodrugov tako — neslanih, da so vsklikali: »Abbasso »Nar. dom !« druge nesreče ni bilo. Napačoa je misel, ki se je že večkrat izrekla, in o kateri se je že enkrat tudi v „Edinosti" pisalo, da so se namreč pevska društva v mestu in okolici že preživela. Res je sicer, da so bila ta društva, po- nim sporom bavi sv. Stolica v Rimu. Sedaj pa javlja „Piccolo", da je prišel te dni z avtomobilom v Trat — ali v strogem incognito in v spremstvu le malo oseb — beneški kardinal-patrijarh, mons. Cavallari. Nastanil se je v hotelu Monce-nisio. Takoj na to se je podal v škofijsko palačo, kjer se je mudil več ur. Popolu-dne že se je povrnil z avtomobilom v Benetke. Natančni namen tega prihoda ni znan, vendar sodijo, da je v zvezi z disciplinarno preiskavo, ki se vodi radi spora, navstavšega med členi tukajšnjega kapitelja. Ker je sedaj škofovska stolica v Trstu izpraznjena, so v Rimu smatrali umestnim, da kardinalu patrijarhu v Benetkah poverijo posebno misijo, da se na licu mesta prepriča o dejstvih in da stavi primerne predloge. Tako posnemljemo iz „Piccoia". Cene zmerne. Telefon 1395 TRST - ulica Medla 3 - TRST VELIKA ZALOGA JELOVEGA LESA IZ KOROŠKE Bogat izbor vsakovrst. obložkov Prodaja lesa za vrtanje. Velik izbor pekovskih lopat. Pečatniki iz kavčuka se izdelujejo najsolidnejše in najtančneje samo v mehanični delavnici tržaškega grafičnega zavoda (Stabilimento grafico Triestino), Telefon 742. TRST, Piazza della Borsa 13. Telefon 742. j Zaloga avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike. Pošiljatve na deželo. sebno v okolici, ona ognjišča, pri katerih | Iz Amerike se je vrnilo minulo soboto se je Šele pričela narodna zavednost, s parnikom „Argentena" Austro-amerikane pozneje tudi dalje razvijala in prišla danes. 148 oseb. že tako daleč, da naše ljudstvo čuti potrebo po društvih, ki zasledujejo višje cilje, ki so jim v podlago višje ideje: ideja so kolska, prosvetna (knjižnice in ljudske predavanja), narodno-obrambena (Ciril-Meto-dove podružnice), gospodarska itd. Vendar, se moti, kdor trdi, da so pevska driištva že odigrala svojo vlogo. Vs?j v naši okolici ne. Če so bila ta društva preje priče-četek narodnega probujenja, so danes žarišča in središča narodnega dela v okolici. Doba teh društev ni še prešla Nasprotno 1 Nahaja se v cvetju. In če se dobivajo rudeče ali črno pobarvani ljudje, ki zabavljajo proti „narod-njakarskemu navduševanju", tedaj vemo, da so to le protiagitatorične fraze! Na-vduševanje za lepo in pravično stvar ne smemo ne zametovati, niti omalovaževati, temveč raje gojiti ! Ako ne zanemarjamo političnega in gospodarskega dela ter pri tem navdušujemo svoj narod za višje polete, imeli bomo narod, ki se ne bo strašil trdih bojev ! Će se torej vrši dne 7, avgusta t. I. v Ljonjerju 25-letnica pevskega društva in pa razvitje zastave istega, ne smemo si tega predstavljati, češ, to bo zopet prireditev, kakor jih je toliko in toliko pri nas, temveč vsak naj se po možnosti vde-leži te slavnosti, tega redkega jubileja v tržaški okolici slovenski, z zavestjo, da je doprinesel tudi on k naši sveti stvari. Če Italijane samo navdušenje drži Še po koncu, naj nam vsaj pomaga do cilja ! Opozorjenje slovenskim matematikom. — Opozarjamo slovenske matematike na ravnokar razpisano mesto na goriški državni gimnaziji. Da se je to mesto razpisalo sredi med počitnicami in določilo izredno kratek rok (do 30. j u lija) za oddajo prošenj, je vsakako zelo sumljivo. 4. 5-6. 7- RaČIIII o prejemkih in izdatkih ob priliki velike jubilejne veselice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 3. julija 191 o. Prejemki: 1. Vstopnina.......K 2. Paviljon, Trst.....n „ Gorica . . . . „ » Šiška.....r Vič • v ......n „ Koroška . ... ^ „ Savinjska dolina in štajerska kolonija v Ljubljani (jestvine, pivo, vino, buteljke, šampanjec, slad-ščice, cvetke).....r 8. Paviljon, Celje—Prebold . „ 9. „ Ljubljana, šent-peter.......... 10. Paviljon, Ljubljana, šenklav-ško frančiškanski in šentjakobsko trnovski i. s. 1. g.a dr. Tavčar (jestvine in drugo) ......K 1.218*— 2. g. Lenassi J(klo-basice) . . . . „ 220'— 3. g.a Subic (kavama) ...... 7 15*45 g.a dr. Bretl (šampanjec) .....„ 1.270*40 5. g.e Lukan, Bre- gant, Šterk (pivo) „ 591*27 J 6. gospa Ružićka 4-938-45 1.883-— 700*— 519 64 319 63 460*48 1.924.84 100" 14 i-359'oi ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne Bratov Reimngfhaus in iz meščanske tovarne „Pilsner Urquol" v Plznu v sodčekih kakor tudi v buteljkah. Mottonijeve GlesshOMer vedno tveie klale vode pri RNTOMIO DEJRK, junior TRST, via degli Artisti 9 in IO. TELEFON 505. Marij hočete se prepričat? 9 obiščite velika skladišča od- Salari&i Ponte ds!!a Fafcra 2 1 ul. Peste ftaove (?cgal Torrente) Alla cittA di Loodr* Vehk Izbor izgotovljenih oblek r.» rooškp dečkt t r t mi ss otroke. PovrŠnihi, močne jope: kakor tudi r zt.it: paletotov. Obleko za doni in dalo- Delnvakt ob eke. Tirolski loden. Ncpremočlmi plsšC« (pristni tair'sfki) Specijaliteta : blago tu- in inozemskih to>?uB Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejSi medi, točno, soudn^ in elegantno po nizkih cecah MWSW\ ALEKS. FRANC MATER - TRST žgaMica ka>e TELEFON 1743. Najboljši Tir za dobivanje pečeno kave sšt&lGS&iS« Giordan! Specijalist za zdravjenje kurjih očes, diplomiran ranocelnik Ambulat. Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna >n zastarana kuria očesa ter jih izdere na najnavadnejSi način ::: brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v meso rastočih nohtov. KeŽt nohte vsatce debelosti. Na zahtevo pride tudi na đom ta- i* lao£oci. Špirit«, il>erj»* in razprodaja na čebuio in drobno Jakob Porliauc. Trat VSa dslie Actjja d, nasproti Csffa Contraif VeHk izi*or francoskega šampanjca, penefiih 4* tertaii italijanskih in avstro-o^rakih vin. Bord«»aa Bur^^ier, r enak." h via, Mosclia ličnih krajev. Vr.aka naročba ae takoj izvrši. Rrjs jaiiija s« po povzetju — Oeniki na zahtsvo la frauka. — Razprodaja od pol li-ra naprej. takljiva, zgubila vso svojo blagosrčnost in vso nežnost ? . . . . Bog- ve, da-li sta srečna ? . . . Zveza vseh teh vprašanj je bila Hrvinu temen duševni problem, o katerem je več slutil, nego vedel. In dejal si je : »Gotovo sta srečna, saj živita sku paj ! . . . Toda, kako ?«--- In ta „kako" ga je spremljal tudi v družbo, v katero je bil na večer povabljen, in sicer s tako trdovratnostjo, da ga ni mogel pozabiti vkljub vsem belim vratovom in ramam svojih sosedkinj pri mizi in vkljub osoljenim dovtipom nekega znanega salonskega komika. Kolikokrat že je bil navzoč v tej družbi, kolikokrat že je slišal to in enako govorjenje ! Ta svet ga je dolgočasil, kakor dolgočasi v železniškem kupeju za prtega potnika od začetka do konca pre-čitan časopis . . . »Resnično, je dejal sam pri sebi, ko se je vrnil opolunoči domov, ves utrujen in prenasičen tega monotonega čvekanja — če je gospa Andry ostavila vse to samo zato, da bi ji ne bilo treba zahajati več v to družbo, potem naj jo obsoja kdor hoče, jaz jo zavidam za to ! . . .« i Pride še.) (vino) 7. g.a Leskovic (jestvine) .... 8. gospa Trstenjak 277-02 200*94 (Kurnikove knji- ge in drugo) . „ 34«^3 9- g.e dr. Toplak, Bulovec, Pinter (cvetice) . . . . „ 524 50 Skupaj „ 0.372-28 11. Paviljon, Novomesto . . r 710'— I 2. „ Krško . . . . „ 439'12 13- » Litija.....„ 370 — 14. r PtuJ .....r 588-24 15- r, Ribnica, od „suhe r°beu.........u 276.20 16. Paviljon, Kamnik, g.e Anica dr. Krautova in Zadnikova za planinske cvetke . . . „ 131 ~ 1 7* Sokol I, in kamniški šnef-1 „ I9'3i 18. Sokol v Borovljah, od strelišča.......... 24*30 19. Od plesa vstopnina . . . „ 42'47 20. Dobiček od prodanih ba- lončkov ........n 8'— 21. Vrtiljak........„ 80* — 22. Inserati na kažipotu . . „ 300'- - 23. P. Magdič, tu od proda- nih vezenin......„ 57* — ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedcnec TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 fcftipiik t(i?3i?f lejes in Bolite* „M' fikj-vo.Ji't In c»log» n<«X:rl6nib sroofkov iuM tn proJa'a gra-nsfccoT, ■oaofono'?, le faaogrnfiv. ?&lcg& prlpraT za točiti jivo i.&rtT'« ćaj»Tii!c* ui popr»T)janj6 il*. »troj*.*, ko1«. motoko!ea itd Velika zaloga prlpacikcv po tovar cenah. TFLEFON! štev. 173-V Hiizar - Trst - ulica Leo štev. 2 priporoča slavnemu obžinstvu |j svojo mizarnico. 13 g* j Izdeluje vsakovrstno, tuđi ^^J NAJFINEJŠE POHIŠTVO f*; rsri rt?.- T&n tc* . rcr re?ro5rraR nabran iiUSUiaJiiiSiiiiBJ U2U UKl&t 4Ž3 M il m g P Dr. Fran Kcrsano Spccijilisi za sifiliti^ne in ko2n« boleinr ima svoj ambulatorij y Jrst3 v ulici San l\ev. 9 || (n*d Jadransko banko) l}It;iBt ti 11 (!? 1. 13 ti 5. iq do i-13 Jfl! fl>9L BHls Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gasfwirtb :: TRST, ul- Stadion št. 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene /mene. Bogata izbera izbera popolnih aob od &OO do 4:000 kron. Jedilne «obe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejšern slogu. — SPECIJALITETA. : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stotic, — popolne oprem? in posamezni deli. m^mm Skupaj . Izdatki: K 20.623 11 Godba, straža, delavci, stroški paviljonov, pijača, jestvine itc3-., skupaj 62 računov . K 8.170*24 Ostane torej od veselice čistega .............K 12,452-87 V LJUBLJANI, dne 23. julija I9io. Za veselični odsek: Franja dr. Tavčarjeva. Ivana Supančičeva. Račun izdatkov je načelnicam paviljonov v družbeni pisarni na vpogled. b It. Gasperifii, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 "■s Prevozno podjetje ---------- o. kr. avstrijskih drž. železnic Sprejme razcanujaiije MoršnegasilioiB Haga iz mitnic, dostavljanje na dom- POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa rPORTLANDa v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO CENE BREZ KONKURENCE. V Trstu, dne 25. julija 1910 »EDINOST c št. 204. Stran HI. Tržaška mala kronika* Ponesrečen kolesar. Predsinočnjim so iz Opčin telefonirali na zdravniško postajo, da je neki kolesar, ki se je pripeljal iz Sežane, padel tako nesrečno, da si je pretresel možgane. Zdravnik se je z avtomobilom privozil na lice mesta in ga je potem spravil v bolnišnico. Kolesar se je bil zvrnil z glavo navzdol na kup kamenja in obležal brez zavesti. Ni bilo še mogoče izvedeti za njegovo ime. Maščevanje iz ljubezni. Alojzij Paro vel, asistent pri javnih skladiščih, je imel lju-bimsko razmerje z Italijo Prestento, deklo pri neki rodbini, stanujoči v ul. Montfort št. 6. Ko je pa izvedel, da je že imela dva otroka z drugim možkim, jo je zapustil. Dekle ga je na to začelo zasledovati z anonimnimi pismi, v nekaterih mu je celo žugalo. Ko je pa Italija izvedela, da je imel razmerje z drugo, je tej pisala pismo polno najgrših žalitev in jej pre tila, da jo ubije. Podali so ovadbo proti njej. Samomor na morju. Kapitan Cherubini parnika „Argentina" Avstro-Americane je naznanil minulo soboto pristaniščni oblasti, da je na poti iz Njujorka v Sredozemskem morju skočil s krova potnik III. razreda Ivan Trenz. Kapitan je dal parnik takoj ustaviti, ter storil vse mogoče, da bi nesrečneža rešil, a brezuspešno. ISiar. del. organizacija. Zaupni sestanek sklicuje N. D. O. v prostorih ulica Lavatoio Št. i v ponedeljek (danes) ob 8. uri zvečer. Na ta sestanek vabljeni so vsi tovariši odborniki in namestniki veselićnega odseka kakor tudi vsi oni, ki se zanimajo za izlet v Pulo, da se ukrenejo definitivno vse važne zadeve tičoče se izleta. Naprošeni so torej vsi gori omenjeni, da se ga gotovo udeleže. Vesti iz Istre. Smrtna kosa. Dne 22. t. m. je bila pokopana v Danah pri Buzetu Marija, žena obče poznanega obč. svetovalca Matko Sankovič-Soldatiča. V počaščenje njenega spomina je daroval njen soprog po 10 kron našim šolskim družbam „Sv. C rila in Metoda za Istro", „Dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu" in „Bratovščini hrvatskih ljudi" v Kastvu. Uzadoščeni, rodbini naše iskreno so-žalje. Razne vesti. Povodenj napravila ogromno škodo na ljubljanskem Barju. — Dne 18.—19. in 20. t. m. so grozni nalivi preplavili barje, pridelki na barju so vničeni, osobito trpi živinska klaja, žito na polju v kupih gnije, krompir je gnil, krma za svinje je vničena, na trdem polju stoji v razvorih voda, po žito se z vozmi ne more radi mokrote. Najden star denar. V Brašnu na Sol-nograškem so pri podiranju neke hiše naleteli na kositarjevo škatlo, ki je bila polna zlatega denarja. Bilo je 450 komadov iz dobe cesarice Marije Terezije in cesarja Josipa II. Razun tega so našli turške, beneške in papežke cekine. Ves denar je vreden skupaj 10.000 K. Šola v gozdu za bolehne otroke. V (rlavkavu ustanovijo posebno vrsto šole za bolehne otroke. t>ola bo nameščena v gozdu in tja bodo zahajali otroci ne le v šolo, ampak dobivali bodo tam tudi hrano. Okolu 40 otrok siromašnih roditeljev bo nameščenih v tei šoli, ki jo zgradijo na način barake. Vse otroke se bo hranilo na državne stroške. Spomenik izumitelju avtomobila. Izumitelj in zgraditelj prvega avtomobila, Josip Cugnot. dobi v svojem rodnem mestu Veidu na Francoskem (departement Mense) 3pomenik. Cugnot se je rodil leta 1825, po poklicu je bil vojaški inženir. Postajajo li Amerikanci rdačekozci ? Ameriški učenjaki so pred več leti razpravljali o tem, da li beli Amerikanci in med njimi živeči črnci malo po malo vsprejemljejo posebni tip, s kratka, da li se „indijanizirajo", t. j. da li dobivajo njihove lične črte vsled nekih tajinstvenih vplivov oblike, ki spominjajo na indijansko praprebivalstvo. Mejtem se niso te razprave tedaj resno umevale, dokler ni antropolog Fran Boas nedavno na podlagi preiskovanja prišel tudi sam do tega rezultata. Že dolgo je B3as opozarjal na to, kako so se razni naseljeniški elementi, romanski, slovanski germanski in drugi, duševno in telesno razvili v novem mili-lijeju in na novih tleh. Profesor Boas je prejel nalog od naselniške komisije, da se bavi s telesnimi spremembami pri na- seljencih. Kakov vspeh temu proučavanju je izdala sedaj vlada združenih držav, v obliki izvestja, za katero se more reči, da nudi naravnost presenetljive podatke in da pobija vse dosedanje temeljne trditve antropologije. „Že v prvi generaciji* — tako piše profl. Boas — „menja izseljenec skoraj popolnoma svoj tip. Deca, ki so se rodila v Združenih državah še le par let po prihodu njihovih roditeljev v Ameriko, razvijajo se tako, da je njihov tip povsem različen, od roditeljskega. Razlike se opa« Žajo že v najranijej mladost ? Tudi sama glava, ki najbolje kaže naslednje forme, podvržena je znatnim spremembam. Profesor Boas je meril glave vztočno-evro» pejskim Židom in južnim Italijanom. Vstočno-evropejski židovski naseljenec, ki ima v Evropi okroglo glavo, dobiva v Ameriki malo po malo podolgasto, a južni Italijan, ki ima v Evropi izredno podolgasto glavo, dobiva zopet kratkejo, tako, da se eden in drugo polagoma približujeta skupnemu tipu. A razlogi temu pojavu? Iskati jih je treba v socijalnih in podnebnih odnošajih nove domovine. Ako je tem Ires* tako, tedaj mora biti tudi današnji ameriški tip, ki se mu vse tako hitro prilagodjuje, produkt podnebnih odnošajev, v obče nove zemlje, in se mora tekom bodočih let čim dalje bolj približavati indijanskem tipu, tipu konečnega produkta ameriške zemlje, tako, da ni neumestna trditev, da bodo enkrat novi rdečekožci zamenjali do tedaj izumrle stare. Statistika Slovanstva. Povodom sofijskega kongresa je izdal Češki profesor Ljubov Niederle knjigo „Slovanski svet" zemljepisni a statisticky obraz současneho slovanstva". Pisatelj je eden najboljih poznavalcev slovanstva in njegove razprave o slovanskih starinah so si pridobile v učenem svetu dober glas. V omenjeni knjigi razpravlja Niederle po redu o slovanskih narodih, padaja^oči o vsakem kratek opis zgodovinskega razvoja, meje zemljepisnega naseljenja in podatke o številu prebivalstva ter druge statistične podatke, ki karakteriziraj o pojedine narode. Pisatelj pričenja svojo razpravo z r u s k i m narodom, ki ga deli na Velikoruse (okolu 59 milijonov), na Maloruse (okolu 28 milijonov) in Beloruse (okolu 6 milijonov), a skupno šteje ruski narod 94 milijonov. Prof. Niederle je naštel 17,664.350 Poljakov, ali poljski listi trdijn, da je to premajhno število, češ, da jih je po poljskih pisateljih 21 milijonov. Po pisateljevi statistiki je bilo Poljakov koncem leta 1900 : v Rusiji 8,400.000, v Avstro-Ogrski 4,259.150, v Nemčiji 3,450.200, v ostalih evropskih državah 55.000 v Ameriki po 1,500.000. — Čehe in Slovake smatra pisatelj enim narodom in ceni jih na 9 500.000 skupno s Čehi v Rusiji, ostali Kvropi in Ameriki; v Avstriji jih je 5,955-397» v Nemčiji 115.000, na Ogrskem je 2019.641 Slovakov in 50.000 Čehov, v Ameriki 800.000, v Rusiji 56.000 ir» v ostali Evropi 20.000. Slovencev je okolo 1 in pol milijona, in sicer v Avstriji 1,192.780, na Ogrskem in Hrvatskem 102.000, v Italiji 35.000, v Ameriki 100.000. Srbov in Hrvatov je po Nie-derlu okolu 8 in pol milijonov in sicer : v Avstriji 711.382, na Ogrskem in Hr-vaiskem 2,839.016, v Bosni in Hercegovini 1,700.009, v Črnigori 250000, v kraljevini Srbiji, 2,298.551, v Stari Srbiji in Makedoniji 300 000, v Albaniji 100.000, v Ameriki 300.000. Iz tega splošnega Števila je po računu Nisderle-ja 2 in pol mil. Hrvatov in okolu 6 mil. Srbov. Vidi se na prvi pogled, da ta račun ni točen, kar se tiče Hrvatov. Sicer po uradni stati stiki, ki ni nikakor ugodna Hrvatom, presega število Hrvatov 5 milijone. Bolgarov šteje okolu 5 milijonov in sicer v sami Bolgarski 2,855.379, v Makedoniji 1,200.000, v drugih turških po- Hc. 32810 L Prostovoljna sodna dražba. Vsled smrti, vršila se bode pri c. kr. sodišču na Voloskem dne 11. avgusta 1910. ob 9. uri dopoldne prostovoljna prodaja vile Kager v Opatiji. Lega I. reda ob javni cesti. Razgled na morje. Dražbeni pogoji pri imenovanem sodišču in Antonu Žnideršič v II. Bistrici. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ljubljani. Podružnice v Celovca, Sarajevem ia Spljetm Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni zaklad K 450.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako po voljnimi pogoji devize In »je vrste denarja - Vloge no Knjižice obrestuje za sedaj s čistimi Prodaja srečke na majhne mesečne obroke. : Ignazio Potocnig: na vogala nlice Riiorp in Beccberie. .. Izbera oblek .. za moške in otroke. SpecijaH'eta oblek Iz platna In lana. Jopiči Alpagas črni in modri po modernih krojih. Najnovejšo — — sukno za moške obleke. — — Izdelovanje oblek po meri. RIHARD NOVAK & C. Pekarna in slaščičarna s prodajo moke T2ST — UZalCA FABNETO ŠT. 13 Postrežbo: točno. CEHE ZMERNE. ANTON REPENSEK knjigovez v Trata, via Coollta 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, v kateri Be izvršujejo vsa v to stroko padajoča dela točno In po zmernih cenah, — SVOJI K SVOJIM ! = Slovenke kupujte kolinsko cikorjo Podpisani naznanjam slavn. občinstvu* da sem otvoril znano gostilno ,pri Valentinu", Crst Barriera veochia štev. 34. Točil bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cenj. gostom vedno na razpolago Za obilen obisk se toplo priporoča A. DEKLSVA, Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriera vecchia št. 19. Ceno dogovorne, mr Plačilo na obroke. Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene _ Šivalne stroje.__ Slovenci'. Slovani'. 3M«*.*11 urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vaako popravo jam51 se za 2 leti, lstotako tudi v.ako naročnino. Prihaja tudi na dom. Svoji k svojim! Udani Alojzij Povh. Giacomo jfconaro urar in dragotinar v Trstu, ulica della Guardia 22 VELIKA IZBERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IJT NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMER>EJIIl CENAH. Kupuje se zlato in srebro. 3G >93 Zaloga jesiha, olja mila in avefi Kari filuestri u ul. Barriera vecchia 41. Blago prve vrste po zmernih cenah. Postrežba na dom. TEI«. 17-35. -H ___________IS U It nr TRŽAŠKI SLOVANI 5 po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše zbirališče v dobropoznani — :: J(avarni Universo :: ki se nahaja na trgu pred „Narodn. domom" 5t. 1, uprav nasproti res.avracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave ua razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški ia laški Časniki in vse boljše iluatrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. 4 UMETNI ZOBJE Plombiranje xobov Izdiranje lobov brezlBOICO & Gomp., Trst VSake DOiSČ^S » | "J®" Jfrmežan, Eman- *alQf|a Sira« thaller iz Švice, salam, špeh, mast, kokumari, peveroni, razne jestvine v konservi, sardine v sodih iid. itd . Dr.J.Cermak zobozdravnik V. Tuscher koncesij, zobni tehnik • TRST - ulica deliš Caierma St. 13, II, n. • ••o Slovenke kupujte kolinsko cikorjo * Xa Opeinali! ^m Predaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd. Ima zastopstvo Noveia Potrebnega Podjetja iz Trsta, Corso 49 Sprejema uaročlla pogrebov itd. Itd. JOSIP MRZEK, Opčine št. 170. Strun IV »EDINOST« št 204. V Trstu, 25. julija 1910 krajinah 600.000. v Rumunski 90.000, v Rusiji 180.000. L u ž i š k i h Srbov je po njegovemu. računa okolu 150.000. Vseh Slovanov skupaj je 136 milijonov. Ker se • pa letno množijo 1 4 odstotkov, je danes j to število Slovanom naraslo na okolu 160 milijonov. Po veri pripadajo Slovani katoliški pravoslavni in mohamtdanski veri (v Bosni in Hercegovini). Katoliški cerkvi pripadajo Poljaki, Cehi, Hrvati in Slovenci, pravoslavni Rusi, Bolgari in Srbi. Pravoslavnih Slovanon je 99 milijonov, katoliški 51 milijonov. Većina Slovanov se bavi s poljedelstvom, in sicer Rusov 9.5 °/0 ' Poljakov 65°/0, Čehov 43°/f. Analfa »ttov j je največ med Rusi 77°/0> a najmanje med j Čehi 6'23°/o*! Analfabetov je nadalje med | Srbi 74%, Bolgari 71°/,, Hrvati 54%, | Poljaki 410 0, Slovenci 23°/0. — Najbolj se množijo Rusi in Poljaki in sicer i*4°/0. Ako bo slovansko prebivalstvo tako naraščalo v bodoče, bi utegnilo v j dveh desetletjih doseči 200 milijonov, kar je vsekako impozantno število. x Ženski poklici na Angleškem. — iz neke statistike sledi, da je na Angleškem 312 zdravnic, 10 živinozdravnic, 109 zobozdravnic, 380 časnikaric, 480 trgovskih po-tovalk in sicer 190 izmed teh jih potuje v vinski, pivovarski in likerski stroki; 219 je mesaric, 32 je tramvvajskih sprevodnic, 660 fijakaric, 74 je dimnikaric, 430 dela v livarnah, 453 je vrataric, 14 kotlaric in 3699 slikaric. x Velike stvari. Največja knjižnica na svetu je nacijonalna biblijoteka v Parizu. — Vsebuje 2,000.000 knjig. Največja gora je Everest v pogorju Himalaje v Aziji. Visoka je 8837 m. Največji stolp je Eiffelnov stolp v Parizu, ki meri 300 m. Največji vodopad je „Viktorija" v Afriki, katerega tvori reka Zambezi. Visok je nad 700 m. Odkril ga je Livingstone in tacaš vodi preko njega železen most. Najdaljša železniška galerija je Sim-plonska, ki meri 20 kilom. Najdaljša reka je Mississipi v severni Ameriki. Dolga je 6750 kilom. Najdaljša ograja se nahaja v Avstraliji, kjer ima namen, da brani rodovitna polja proti požrešnim zajcem. — Ta ograja je iz železa in žice in je dolga 2000 km. Roparji na mestni železnici. — Iz Berolina: Nek zidar, ki se je vozil po mestni železnici in v vozu zaspal, je bil od nekega, dosedaj se neznanega zločinca v spanju oropan. Ropar ga je na to vrgel iz voza na železniški tir, kjer so ga našli težko poškodovanega, in od tam prepeljali v bolnišnico. Koliko nese loterija državi? — Leta 1909. se je Stavilo v loterijo 96.748.150 krat in sicer 36.867.151 K. Povprečno odpade torej na eno stavo 38 vinarjev. V razmerju s prebivalstvom po stanju 31. decembra 1908. (27.995.896 duš) je prišlo na eno glavo 3.5 stav v vrednosti 1,31 K. Zadelo se je v loteriji 1.351.766 krat v skupni vred- __»SA one nr»/< i__~ — r-iriHo n o 1 HH ckssku ss m^m m nnt. g BSHEZiSS E53S c Drl PJ i EiBBaaa ■ ™ B eiaasa MALI OGLAS! se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Naj-tnania pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku. Zeir.lj ;cr>P I1"1^* ^^ h« ?njev po 70 kron tSCt? fežci;, 100 n etrov od morja, ter male paicelp, aslov Via Canicoli št. S- 1211 P'OdSl S6 ?ivaIni 8tro^ za it- 18. ie pri vratarju v ulici Galatti 950 rirlrjo jj-p v najem meblirana soba z dvema UUuCa bb posteljama in hrano v ul. Giovanni Boccac« io IS, I. nad 1052 IX A a eO gostilničarja n kavcijo. Dobri pogoji, lolst/ O" Obrniti se je na Collarsich, kavarna Corso 9—11. 3— 6. 9000 ll^Onna možnega deželnih jezikov, bivajočega ULCllLd v mestu, i-će Aut. J e r k i Č, fotograf, Tret, via delle Poste 10. 1171 Trgovski učenec sprejme takoj v prodajalno z mešanim blagom pod jako ugodnimi pogoji. Več pove Ivan Vidmar. Crnivrh nad Idrijo. 1208 IVAN KRŽE Trst - Piazza S. Giovanni št. 1 kuhinjskih in kletarskih potrebščin iialU^d 0(j le^a in pletenin, Škafov, brent, čebrOT in kad, sodčekov, lopat. reSet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajo- PrinArArfl svojo trge-čih predmetov. — ■ ■ "H "^a vino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemije emnla, kositeria ali cinka, nadalje paeamanterje. kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. V do br oznani žganiarni FERDINAND PEČENKO v ulici kramar štv. 1 dobijo ae vetlno pristne pijače I. vrste, kakor n. i« Žganje, slivovec in brinjevec " ta Kur tudi mrzle pijače rr&mbois, tamarindi in šematie : MIKI S : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje Ssgr pekarne in 8l«idčJčarne na trgu S. Franeesco 7 tudi PRODAJALNICO SLANINE v katerej ee dobijo razni salami, sir, mast, praške In graške gnjati ter gorke dunajske in kranj. klobase. Priporoča se za obilen obisk. Velika zaloga koles RUDOLF R0TL TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238 Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad. Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cere ===== zmerne. — GOKILNA H. D. 0. ki jo sedaj vodi g. HENR'K KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči. nOStl 20.206.094 kron. Dočim pride na 100 glav le 1.4 dobitkov, obsega vrednost dobitkov 54.8 odstotkov, od vseh stav. Ako zmanjšamo znesek stav za znesek dobitkov, dobimo čiste dohodke 16,661. 057 K, ki pa kajpada niso enaki čistemu dobičku iz loterijskega monopola. Odšteti se namreč morajo še upravni stroški, ki so bili za leto 1909 proračunjeni na 2,215.150 kron, torej znaša čisti dobiček Iz loterije leta 1909 14,445.907 K. V tem letu je bilo 3100 loterijskih kolektur. Ako primerjamo dohodke prejšnjih let z navedenimi dohodki, vidimo le malo sprememb, da je pomen loterije za prebivalstvo kakor tudi za finančno gospodarstvo države že več let skoro nespremenjen. Ob grobu promoviran doktorjem. — „Beri. Lokal-Anzeiger" poroča iz Heidel-berga: Na tragičen način je našel smrt 24-letni dijak Oeder. — Pri eksperimentiranju s katodnimi žarki je zadobil vnetje, za ka-j terega posledicami je umrl. Oederja, ki je. pravkar napravil doktorske izpite, bo nara-; slovna fakulteta ob grobu promovirala dok-: torjem. ! Prodajalna slanine: In: delikates ■ s tmffstom - Alojzij Kranj c, Trst ulica Sanita 22 (vogal ulice S. Glorglo 5) Pbo Dreher, uležano in Kaiserjevo. španska viaa iz The Continental Bcdega Companj. - Dezertna vina bela in rudeča iz kleti piinca Lichtenstema v Feldabuigu in grofa Lantierija v Vipavi. Vsaki dan kuhana gnjat, itanjeleka gnjat in raznovrstne slanine. Sveže surovo maslo iz planin in izbran sir. CANTI JUGOSLAVI Iv. Kušarja Hise dobivajo v „Slovanski knjlgsrni in (trgovini papirja' JOSIP GORENJEC, (Trst, u. Valdirivo 40. Knjiga stane [broš. K 3 lično v platno vezana K 4. Proda se gosposka vila ::::::: v bližini Gorice ; k vili Bpada 8 njiv zemlje, park, travnik in vinogradi. Vse zemljiSče jt1 obzidano in obdano s tekočo vodo. Za pojasnila se je obrniti v Benetke na naslov: fcanatorio Ballico — S. Maurizio 26, 31. 989 RUDOLF SCHIFLTZ - IZ BERLINA - iioiicesijoiiirani zobotehuik .: Tla Massimo d Azeglio 4, II. nad. bivši asistent zobozdravnika dr. Saklerja. UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNK TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev. POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. Avl civilni zemljemerec Kristjan Fertot io suolo pisarno o Trstu u ulici deliti Caserma šteu. 5, II. nadstropje. Priporoča ■© »lavnemu ob61n»tvu kot edini slovenski zemljemerec. : CANTI JUGOSLAVI: Jugoslovanske pesmi IVANA KUŠAR-ja Prevodi v italijan. jeziku najboljših slovenskih, srbsko-hrvat. in bolgarskih pesnikov. - Ta prvi zvezek obsega tudi: Uvod, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in biografije sledečih pesnikov: Prešeren, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovanović, Preradović, Branko Radičević, August Senoa. ....... Knjiga se prodaja po K 3'— v vseh knjigarnah. Naročila sprejema Slovan, knjigarna g. JOSIP GORENJEC, Trst, Valdirivo 40 Odhajanje iu prihajanje vlakov cd 1. maja naprej. ^asS za p r i h od, oziroma odhod »<> u a z u u ujeli i jo r red nj evropejskeiu času. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Carapo Marzio) 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 0 do Gorice (in Ajdovščine). 0 do Poreča in medpostaje. B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga —Draždane — Be-rolin. 0 Herpelje—Divača—Dunaj, 0 Herpelje—Pnla. 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. M Le do Buj (in medpostaje). 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. M Koper—Boje—Poreč. 0 Gorica—Jesenice—Belj ak—Celovec. 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 0 Le do Bnj (in medpostaje). 0 Herpelje—(Divača—Danaj)—Pula. B Gorica —Jesenice—Beljak—Celovec -Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost— M o • nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 0 Boršt—Herpelje—Divača. 0 Gorica (in medpostaje). 0 do Ižole in medpostaj. Prihod v Trst. 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, ilona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Lgnb-ljane, Jesenic, Gorica. 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 0 Iz Buj (in medpostaj). B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gonce, (in Ajdovščine). 0 Iz Pula (iz Rovinja). 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpo^j. 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Celovca, Trbiža, Izubijane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 0 Iz Buj in medpostaj. 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (Čez Divačo). 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. 0 Iz Gorice in medpostaj. 0 Iz Ižole in medpostaj. 5.10 5.50 6.05 7.30 7.34 8.48 8.55 9.27 1.00 3.25 3.40 4 45 5.— (5.54 7.00 8 23 8.55 10.35 2.15 2M1 5.14 5.45 7.10 7.27 8.05 8.40 9.39 10.18 11.17 12.50 2.08 3.36 4.27 6.45 630 7.58 9.34 10.22 11.1(1 9.40 9.55 10J6 OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoludn«, 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak). tJužna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5 48 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormu:a (Cormons) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 8.25 B preko Nabrežine v Kornoin, Videm, Milan Rim. 9.00 O preko Kormina rv Videm in dalje in O preko Tržiča v Cervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. I.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (ae zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. 6 00 O v Ljubljano. Dunaj, Reko. tt.»5 B v Ljubljano, Dunaj, OBtende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. 8.00 B v Kormin in Italijo. 8.»0 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim pe5to 9.15 O v Kormin (se zvezo v '' ervinjan). ll.SO O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.4-5 O do Korn.i^a in mejpostaj. 3.55 O do Nabrežine in mejpoataj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona, 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia 8.53 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormim preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. II.30 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2.20 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. •1.30 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine. 7.4« O iz Italije preko Kormina In Nabrežine. $.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja in Budimpešte. 11.OO 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in B iz iz Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 1 0.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.50 O iz Kormina in mejpoBtaj. OPAZKE. Mastne Številke značijo popoludne. O — osebni vlak; B «= brtovlak.