Austrije zvezda.
-¦Liho je morje, pokojni valovi — Austrija prosta se na-nje spusti 5
V  sredo veslajo prederzni sinovi, Belo jo jadro slobodno dervi.
V  plahte vetrovi se černorumene Vpirajo v Austrije vzdignjeni znak, Jadrica mnogih narodov zverstene Barvic se trojnih razvijajo v zrak.
Jasno nebo na vse kraje obzira, Zvezde svetilne čez daljni obok — Znamnje mornarju tihotniga mira, Vgasne oblakov kipeči pritok. Zbuda se v brezdnu pokopane tmine Silne nevihte grozivni vihar, Gromi potresajo neba višine, Vžiga oblake bleskeči požar.
Burja pritisne — odterga zastave Belorudečozelene obe; Samka derži se zastava se Slave, Glasno vihra nad serdito morje5 Cerni tak noč se, kot zadnjiga dneva Svit bi zakrila za vekomaj trna ,
V  brezdno viharjev tam Austrija reva Jadra v nesreče goljfiVga morja. —
Kerma odtergana — plahte razsnete — Šibka vpogljiva drevesni trikom! — Austrija kliče mornarje v sovete 5 Splaši boječe prebližni razlom. Moči krog čela naras jo že valni, Mrazi v serce občutenje strahot. Orel se vzdigne iz barke dvoglavni Poje čez morje strašivni krokot.
Venec zelen ga iskat je poslala Tje na brodiše v zaupanja kraj , Kje se rešenje de bode spoznala, Z vencam odkod kadar pride nazaj. Bog ve, kdaj pride, — vihar zaderžuje Čez silovitno morje mu zagon, Mu perutnica preveč omaguje, Zulil jo dolgo je sužnosti spon.
Malo potihne valovje, in žara Bleskniga zopet se zjasni morje, Milo obličje zasveti se Čara, Oču nebeškimu zdiha želje. G6ri, le gori pomoč je rešivna, Kjer je vsih krajev kraljevi Gospod.
Ljudstev obljuba je tvojih goljfivna, Eden le zvest je — te rešil bo rod.
Tak govorila slovenska Sibila: Krona bo tvoja visela na nit', Družba služabnikov se razkropila, Sedež prestola boš mogel pustit*. Naroda — malo do zdaj ga cenili Dedi so tvoji, pa bil jim je vdan — Bodo sinovi te zgube rešili, Peljal prijatel v prestolni bo stan.
Bliža spolnjenje se5 dosti terpljenja Mati tud njih je prestala krivic j Dan bo obema zazoril rešenja Zora zjasnila noč, mater temnic. Z neba pa blagoslov prišel bo zmage, Zmaga v slobodi, v pravici je mir 5 Gori je Bog, ki razdražene vrage, Vkrotil bo tebi nevarni prepir.
Zopet raztegne se blisk čez nebesa, Grom se sedmeri oglaša 'z noči j Austrija trudniga iše očesa, Zvezde nikjer je zagledati ni — Kar iz oblakov grozivnih prikaže V jugu rešivna se zvezda svitla, Austrija! jadraj za njo, se ne laže, Ona te pelje 'z goljfivga morja —
»Ze močen na morju
Ilirjan je bil,
K' se ladje tesat
Je Rimic vučil...«                Lovre Toman.