20. Štev.
 v Murski Soboti, dne 31. julija 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
  II. leto.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO
v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67.
OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K 1·—
 Izhaja vsako nedeljo.
Posamezna številka velja 2 kroni.
NAROČNINA: ZA     CELO LETO — 80 K
ZA POL LETA — —  —  —   — — — 40 K
ZA ČETRT LETA — — — —   — — — 20 K
ZA 1 MESEC — — — — —    — — — 7 K
Ugotovitev Jugoslovansko—Madžarske
državne meje.
     Trianonska mirovna pogodba, po šteroj so ugotovlene meje med Madžarsko držávo i Jugoslávijo, Čehoslovaško, Romanijo i Austrijo, je potrjena, pa pridejo v nájkrájšem časi komisije, štere postavijo med té držáve mejnike na črti, štera dela zdaj že mejo. S tém do meje definitivno določene. Da so té meje, povejmo med Jugoslávijo i Madžarsko bile za nás tüdi dozdaj že definitivne, je dokáz dejstvo, da smo mi že 12. augusta 1919 leta zasedli i prevzeli zemljo, štera je po trianonski pogodbi določena bila Jugosláviji. Z vsem tém pa so se najšli lüdjé, posebno v Prekmurji, šteri ali niso Poznali predpise Trianonske pogodbe, ali so pa iz prirojene njim zlobe hujskali i rovárili národ v Prekmurji, češ, Prekmurje spádne nezáj pod Madžarsko. Národ že tak iz mantran zdaj z edne, zdaj pálek z drüge madžarske stráni, je postao neverliv.
     Z vsem tém, da se mu je na lejpi i lübezni način pripovedávalo, da Madžar na toj zemli nigdár več nede gospodáro, nej šteo poslüšati svojega brata, šteri mu je samo dobro želo, nego je poslüšao ráj od Vogrov pláčane hujskače, šteri so ga tak daleč odvedli, da je nej šteo niti ničvrednega madžarskega denárja svoječasno zamenjati za dober jugoslovenski denar. Zdaj je njemi žao, da se je püsto po razni madžarski lumpih zapelati. Ti lumpi pa mu ešče vsigdár ne dájo mirü, i mi smo prepričani, da do hujskali naš národ v Prekmurji do Zádnjega trenutka kak postávi komisija mejnike med Jugoslávijo Madžarsko. Ár Želimo našem lüdstvi v Prekmurji samo dobro, v prvoj vrsti pa zadovolstvo v lastnoj držávi to je v Jugosláviji, priporočamo nujno našem národi, da se ešče v zádnjem časi ne dá zapelati po rázni hujskáčov, šteri do potem, kak naš národ nahujskajo na kakšo nepremišleno delo, ešče právočasno skočijo čez mejo, a nahujskano lüdstvo pa prepüstijo roki pravice, štera de krivce pošteno i brez vsmilenja zadela.
     Madžári i madžaroni do poskušili prav gotovo motiti razmejitveno komisijo s kakšimi prošnjami i nadlegovanjem, štero je pa že vnaprej brez uspešno, ár se na Trianonski pogodbi ne dá nikaj več spremeniti. Kak smo že pravli so po toj pogodbi meje že ustanovlene, do štere smo mi že gnes gospodárji, do štere séga že gnes Jugoslovanska držáva.
     Komisija nede mogla nikaj spremeniti, ár Trianonska pogodba je zákon, šteroga
se more držati Jugoslavija, Madžarska i tüdi vse drüge zainteresirane držáve.
     S tem smo mi, kak dobri bratje Prekmurcey včinoli svojo dužnost i naše lüdstvo právočasno opozorili. Sto toga našega dobroga nasveta nede poslüšao i se dá zapelati k nepremišlenim delom, té naj zatim posledice sam sebi pripiše. Lüdij, šteri plüjejo v skledo iz štere jejo, se bode od té sklede proč spravilo.
     Ešče ednok: na dozdajšnji meji se nede prav nikaj spremenilo kak samo to, da se tá postávijo mejniki, šteri do za večno kázali gde meha Jugosláviji i gde začne Madžarska. Vse prošnje i vse hujskanje je pa brezuspešno i kaznivo, če jih izvájajo v grozéčoj obliki. Pamet je   žamet.                                
Atentat na našega notrášnjega ministra Milorada Draškoviča.
    Komunist Alija Alijagovič je vstrelo v Delnicah 21. julija tl. ob 10 vöri našega notrašnjega ministra M. Draškoviča.
    Atentát se je na sledéči način izvršo : Kak se je šo minister Draškovič s svojimi otroki, 10 letno hčerko i 8 letnim sinom spancerati po delniškem gozdiču, je k njemi stopo rávno té, gda se je minister s svojimi otroki pogovárjao na nekšoj klopi, 26 let stári komunist Alija Alijagovič i dao na ministra 2 strela z bröwning pištolo, šterih eden je zadeo ministra v glávo, a drügi v srce, vsled česar je bio minister pred očmi svoji otrokov na mesti mrtev. Kak je komunist to delo svršo, je šteo pobegnoti, a za njim je okočo eden detektiv, šteri je tam v bližini bio, i ár je šteo- Alijagovič strelati tüdi na detektiva, je té potégno svojo pištolo i je proti Alijagoviči strelo, šteroga je v glavo trufo, no, ga je samo lejko ramo. Priskočila sta ešče dva žandarja i včasi so to komunistično zverino v človeškoj podobi obvládali i ga pelali v Delnice, gde ga je ščelo lüdstvo na kosce raztrgati. To bi se tüdi zgodilo, či ne bi ga žandermarija očuvala, ár on more povedati za svoje sokrivce. To je v ednom meseci že drügi atentát vprizoren po komunistih, šteri so si pa s tém sámi položili sebi štrik za vrát. Te vrste lüdjé nej so vrejdni da bi živeli med drügimi poštenimi lüdmi, pa se bode odzdaj naprej postopalo ž njimi kak z lüdmi, šteri v človeško drüštvo ne spádajo. Človek more biti vse, ali pri vsem ostáti more človek. Što je pa zverina,
s tém sé pa more postopati kak z zverinov i takše zverine so komunisti, šterim bode, ár hočejo ránč oni drügim poštenim lüdem živlenje vzéti, vzéto njihovo lastno živlenje. Naše lüdij opozárjamo na to vrsto lüdij, šteri se imenüjejo komunisti, a so v resnici krvolačne zverine, da proti njim tüdi kak proti zverinam nastopajo.
Iz Draškovičevega živlenja.
     Pokojni minister Milorad Draškovič je bio edna nájmočnejši politični osebnosti našega časa. Bio je sin kmečki starišev, rojen leta 1873. v Polamu v rudniškem okrožju. Dovršo je študije v Belgrádi, Kak mládi odvetniški kandidát se je podao v Švico, da tam študira kmetijske panoge, zlásti mlekarstvo i specijálno fabrikácijo švicarskega sira. Že v mládi letaj je bio izvoljen za poslanca v srbsko národno skupščino i to dvej okrajih naednok. Obdržao je mandat v svojem rojstnem kráji. Od toga pa do njegove smrti je bio člán parlamenta. Za časa umika srbske vojske preko Albánije je prevzeo vojno ministerstva. To delovanje spáda med nájpomembnejše odlomke njegovega živlenja, z lastnov živlenskov opasnostjov je bio noč i den na nogaj, da je rešo, ka se je rešiti dálo. Pred krátkim podao se je s svojimi otroci v Delnice, da si tam oporávi svoje zdrávje, a mesto toga ga je tam čákate tragična smrt. Z njim zgübili smo ednoga od nájbole delavni mož pri našoj vládi.
Ka se čüje — ka se piše?
     G. dr. Czifrák Jánoš v Murski Soboti. Murka Sobote je dobila ednoga gospoda, v peršoni g. Jánoša Czifráka. Či bi prišao v našo slovensko Prekmurje kak samo gost z svojov familijov, nikaj ne bi pravli, no, ali té g. Jánoš se ščé tü stálno naseliti. Pa ka več ! Ešče odvetniško pisárno odpré ! Hvála lejpa g. Jánoš na Vašo dobroto, ka telko nakanjenosti máte napram Prekmurja, ka bi ga radi pod vsakšov cejnov v jurističnem vpoglédi vodili, našim kmetam Vaše že dávnok poznáne i predráge Ibis-redibis svete, tanáče dávali. Mi Vás ne razmimo, g. Jánoš. Vi ste ránč tisti bili, ki ste svoječasno arogántno i gizdávo naglašüvali : Extra Hungariam non est vita, si est vita, non est ita. Zakaj ste pa zdaj tam njáli té vogrski Kánaán ? Ali je pa Vam bogši i lepši slovenski krüh v Prekmurji, ka ste k nám prišli ? Pa či ste se že nakánili v Prekmurji naseliti, zakaj te nej ste prišli, gda so naši bratje zasedli Prekmurje? Te so Vam vroča bilá tla, zdaj je pa že kaj popihno v Vam tisti madžarski millenárni düh, šteroga zdaj edino Vi zastopate v našem Prekmurji. Nikaj nam ne zamerte, ali gda Vás vidimo, nam v pamet pride tista Prokleta vogrska aristokrácija, štera je tak ponosno
Stran 2.
PREKMURSKI GLASNIK
31. julija 1921.
glédala na nás siromáke, na našega kmeta. Vi ste kondenzirana podoba toga düha v Prekmurji, Vi ste goréča madžarska miseo. Nemate v sebi niti telko slovenskoga čütenja, ka bi samo rejč »Jugoslávija« brez vsakše drüge postranske misli lejko vöpovedali. Vörte nam, nej smo Vaši neprijáteli, ali bi bogše včinoli, či bi na Vogrsko nazáj odišli, ár nam vse smrdi, ka nás samo opomniti dá na gizdávi madžarski plemenitni režim. Ite samo nazáj, pa v Szombathelyi lejko delate dale z ravnátelom Kováčom, z Horváth Palijem protestne shode kak begunci iz zasedenoga Prekmurja pod zástavom : »Megszállott vendvidék !
S. H. S. (Siess Horthy siess!)«.
       Prosimo Vás, ite nazáj, ár Vás žmetno glédamo, ár dišite po madžarskem i ár se naše pesnice na udár stisnejo, gda Vás vidimo. Ite samo, ár Vi poznate reči pesnika Vörösmarty-ja : a nagy világon-e kivül nincsen számodra hely . . . itt elned és meghalnod kell ! — Ite tá živeti i mrejti.
       Sapienti sat !
                                             NOVICE
    Političen klub J. D. S. v Murski Soboti. Ob mnogobrojni vdeležbi pristašev J. D. S. vršil se je napovedani sestanek dne 26. julija t. 1. v veliki restavracijski dvorani hotela pri Kroni v Murski Soboti. Na tem sestanku vstanovil se je »Politični klub« pristašev J. D. S., ki si je vzel za nalogo : vestno in požrtvovalno delovanje na narodnem polju. Za predsednika je bil izvoljen g. Sodnik Levec. Vspeh nam more biti na temu polju zasiguran le, če bodemo posvetili vse svoje moči skupnemu delovanju, ki bode na ta način prav gotovo rodilo zaželjeni sad. Osebnosti ne smejo pri idealnem delu za našo domovino igrati 
    ali prav nobene vloge, ker vzoren in značajen mož ne bode svojih idealov nikdar žrtvoval radi antipatije, katero morda slučajno goji proti poedini osebi, 
    ki v temu pogledu kakor taka, ne pride v poštev. Zato pa upamo, da bodemo pri bodočem sestanku pol. kluba J. D. S. v Murski Soboti do j zadnjega idealnega in delavnega pristaša - navzoči. Bodoči sestanek in kraj se bode pravočasno naznanil. Na svidenje ! Tajništvo JDS v M. Soboti.
    Gotovemu gospodu v Murski Soboti na znanje. Gospod, ki je opisal v zadnjih Kleklovih »Novinah« oni nesramni članek o Sokolski
      slavnosti v Murski Soboti, dne 10. julija t. l. naj ne misli, da se njegovo delovanje že dalje časa ne opazuje, vsestransko z gnjusom. Potrebna je samo primerna beseda na primernem mestu in gospod bode enake nesramnosti lahko vganjal kje na svoj račun, a nikakor tu, kjer se je pospel na mesto, prav gotovo ne po lastni zaslugi, na katero ne spada. Ni naša navada terorizirati ravno radi tega, ker se terorizirati ne pustimo, najmanj pa od ljudi, ki so tu, da delajo v državnem duhu, a ne v nasprotnem. Spoštujemo pristaše vsake narodne stranke, nikdar pa ne bodemo dopustili, da se na škodo bodi katere narodne organizacije, najmanj pa take, kakor je »Sokol«, na tako zločinski način greši po osebah, ki so najmanj v to poklicane. Smo se razumeli ?
       Zaroka. Sobočka »Zláta mladina« že pálik ednoga istinsko vrloga člána zgübi, slobod vzeme v krátkem od lepoga ledičnega stána naš priljübljeni mladénič, g. Géza Legenstein, zaročo se je z splošno simpatično in ljübljeno gospodičino Elizabeto Kemény, hčérko kavárnarja g. Marko Kemény-a. Iskreno čestitamo !
   Sokolski dén v Murski Soboti. Šteri je bio v Szápáry-jovom parki v nedelo 10. julija t. 1. na Sokolski slávnosti, tisti je vido z lástnimi očmi ono ogromno množino lüdstva, tisti je tüdi vido, da se tam ni dogájalo nikaj nespodobnoga. Vse se je vršilo tak, kak se za poštene lüdi spodobi. Šteri pa ešče do zdaj nej vörvao, da so klerikálci lüdjé, ki ne znájo drügoga, kak resnici v obráz pljüvati, lagati in nesramno obrekovati, tisti naj vzeme v roke, či njemi se ne gnjusi, Kleklnove »Novine« z dne 24. julija t. 1., pa naj čtéj opis Sokolske slávnosti v Murski Soboti, 10. julija t. 1., pa nam bode prav dao, kaj právimo, da je klerikálec vse, samo dober kristjan nej. Što ne lübi niti Bogá, ne lübi istine, a klerikálcam in njuvim »Novinam« smrdi istina, kak vrági blagoslovljena voda, kar dokazüjejo v vsaki številki svojih pregrešnih »Novin«. Več o tem govorili ne bomo.
   p Orlovski zlet. Ar je Sokolska slávnost 10. jul. tl. v M, Soboti tak lepo izpádla, ščé Klekl 14. augusta tl. pokázati, ka znájo Orli i »Marijine device«. V-to svrho zdaj že bobnaiijo po cejlom Prekmurji, da morejo priti vsi na »Božo pot« v Szápáry-jev park, gde bode »repica« nájlepša, posebno či je to med drevjom, gde se lejko hodijo parčki hladit . . . kak to právi tisti nesramni dopisnik v zádnji »Novinaj«. No mi privoščimo tem
pobožnim parčkom, da se na 14. augusta med drevjom dobro okrepčijo, a glédat jih ne bomo šli, ár se to nam kak poštenim lüdem ne šika. Kak čüjemo sili Klekl tüdi rázna županstva po Prekmurji, da pošlejo lüdstvo v Szápáry-jev park »med drevje hladit«. Priporočali bi županstvam, naj ne poslüšajo Kleklna i njegove trabante, i naj pošlejo lüdij tisti dén raj v Martjance, gde bode poštena i pametna zabava ogengascev pri Jožef Vezéri. Orli pa naj ‘se sáma za »repce« lovi po Szápáry-jevem parki, i naj se med drevjom hladi.                                  (x)
      Občni zbor „Podružnice vojnih invalidov“ v M. Soboti. V nedelo 24. julija tl. se je vršo vstanovni občni zbor prekmurski vojni invalidov v hoteli pri Kroni v M. Soboti. Vstanovnega občnega zbora se je udeležilo lepo število invalidov, štere je pozdrávil tajnik »Jugoslovenske demokrátske stranke« v M. Soboti gosp. Tone Vahtar, njim obrazložo potrebno organizácije tüdi v Prekmurji, i prečitao pravila. Na to so invalidi zvolili sledéči odbor : za predsednika organizácije je bio izvoljen inv. Šoštarič Štefan iz Vančavási 44, a za odbornike invalidi : Novák Janez krojač M. Sobota 303, Kutoš Ludvik poljed. Križevci 160, Šiftar Janez poljed. Brezovci 18. Vrbjak Franc delavec Rakičan. S tém je Ustanovlena organizácija invalidov tüdi v Prekmurji, štera bo skrbela, da dobijo invalidi redno njim pripadajočo podporo po v Jugosláviji obstojéčem invalidnem zákonu.
      Zabáva sobočkega ogengasilnoga drüštva. V nedelo 24. tm. se je vršila na vrtu hotela Benko v M. Soboti celo dobro vspela zabáva. Z vspehom je drüštvo lejko zadovolno. Pri zabávi smo vidli vse ličnosti našega mesta, ka nam slüži za dokáz, da se razmi plemeniti način drüštva. Gosti ni so se meli kaj pritoževati, ár je za žalodec skrbela dobra kuhinja i klet g. Benkoja, a za zabavo pa tri godbe i rázne drüge iznájdbe vrli naši ogengascev. Otroci izvršili so svojo nalogo pri popoldanski predstavi izborno, samo žao, da mnogo vsebine nej smo razmili. Zabava je bila neprisiljena i je želeti, da se tüdi nadale vse naše meščanstvo nájde v bregu, gda de se šlo za podpérati plemeniti námen.
      Pozor invalidi. Vse vojne invalide v Prekmurji pozovemo, naj vpošlejo svoj točen náslov : ime i priime, poseo, kraj stanovánja i hižno Štev. na naslov : »Podružnica organ. voj. invalidov v M. Soboti.«,
                           LISTEK.
Agrárna zajednica.
       Poskušilo se je že večkrát v Prekmurji, da bi poedine, ali bár vékše občine nastávile takzváne agrárne zajednice za občino sámo, ali pa za več, občin vküper. Doségamao so tej probe brez vsakšega uspeha ostanole. Lüdstvo se je ednostávno izjávilo proti tej zajednic, deloma, ár ne pozna pravila i námena tej zajednic, deloma pa ár se naše prekmursko lüdstvo boji od vsakše navotarije, pa nájráj živé v stári rámaj, či glih ka nova vremena, naši novi položaj zahtevajo da i mi prema novim prilikam zravnamo nej samo naše gospodársko delovanje, nego i cejlo naše živlenje.
       Znáno je, da je Prekmurje té tao Jugoslávije, izklüčivo poledelsko, da nemamo izgleda, da bi se v krátkem kakša industrija v vékšem šteli narodila, i da je glávno vrelo naši dohodkov je naša zemlja, naša živinoreja. To je tüdi znáno, da eden kmet sam nemre nigdár telko doségnoti, telko napraviti na svojoj zemlji, kak več kmetov vküper, šteri zatim z sküpnim delovanjem, medsebojnim pomáganjem nej samo da si svoj gospodárski položáj pobogšajo, nego oboženi materijálno i morálno v ednoj zajednici, gde so vsi za ednoga i eden za vse takše prednosti si izvojüjejo v gospodárskom živlenji, štere bi eden samostojen kmet na sébe samoga püščeni nigdár nej mogao doségnoti.
       Pa to je ránč cil i námen agrárni zajednic.
Zdrüžiti kmete v ednoj občini ali v ednoj okolici v edno močno zajednico, gde poedni článi to glávno nálogo májo, da zajedničkim, medsebojnim delovanjem svoji článov pobogšajo svoje kulturno i ekonomsko stánje, posebno pa bi glédala tá zajednica nato, kak bi se lejko nájbrže, nájležej i nájbole dobro izvedla agrárna reforma v vsej svoji točkaj.
      Kak vidimo, tá zajednica kmetov bi edno takeš drüštvo bilo, štero bi zastopalo, bránilo i bogšalo zajedničke gospodárske interese svoji článov ; nadale bi to drüštvo, tá kmetska zajednica prekvzela v zajedničko iz kriščávanje, v zajedničko upravo tisto zemlo, šteri nebi mogli, ali ne bi šteli racianálno obdelati tisti, šteri so to zemlo vslede praizvedbe agrárne reforme v roke dobili za obdelovanje ; brigala bi se tüdi tá zajednica, da člán takše knjige, takše časopise dobijo, iz šteri bi se návčili racianálno i intezivno gospodáriti ; vtom článi smislili bi se večkrát strokovna predávanja obdržávala ; článi toj zajednice bi sküpno, zajedničko nücali i v skoriščávali mašine, vsefelé gospodárske mašine, nadale drüge premičninske i nepremičninske dobrote, štere držáva dá. Zajednici, ali pa do šteri pride sáma zajednica na kakšištéč način ; nadale bi tá Zajednica od svoji článov prekvzéla pejneze na shrambo oziroma na dober intereš ; zvün toga pa bi dávala článom posojila v koristne i produktivne svrhe ali v gotovi pejnezaj ali pa v potrebóči za delo i živlenje. Nadale nabávati bi mogla tá Zajednica za svoje článe vsakšovrstne živlenske potrebščine ; tá Zajednica
bi zatüli lejko uzimala zemlo v zakup to zemlo bi zajedničko obdelávala i sküpno bi odávala rázne gospodárske i hižne praizvode, štere pejneze, šteri dobiček bi zatim lejko obrnola na pobogšanje položája svoji článov.
     To je v glávnem cil té Zadruge. V Serbiji so se že dávnok ustanovile té Zajednice, i vidimo, da tisti kmeti, šteri se nahájajo v takši zajednic, dos ta več i dosta bogše producirajo na svojoj máloj zemli kak ovi drügi na velkoj, ár v toj Zajednici za vsakega člána se briga, njemi materijálno i moralno z dobrim knjigama i gospodárskim predávanjima pomága Zajednica, štera v svojem delovanji ne gléda i nesmi na drügo glédati, kak na interese na gospodárske i kulturálne dobrote svoji článov.
     Tü v Prekmurji bi posebno dosta pomágale takše Zajednice. V toj zajednici bi vküp stopili naši máli kmeti, šteri zdaj komaj-komaj životárijo, i bi včasi spoznali dobrote toga gospodárskoga zadrüženja, ár bi medsebojnim pomáganjem, zajedničkim delom včasi zdignoli produktivno moč svoje zemle, i stém nej samo da olajšali svoj težáven stán, nego bi pomali z marlivom delom tak daleč prišli, gospodáski bi se tak ojáčali, ka ka bi v vsakšem poglédi zadovolni bili.
     Šteri májo kaj čütenja v sebi za svoj dober gospodárski položaj, i sploj za gospodárstvene interese cejloga Prekmurja, tisti se morejo intesirati za takše agrárne zajednice, i potrüditi se, da bi se té zajednice čim prvle v korist cejloga našega lüdstva tüdi ustanovile.
31. julija 1921.
PREKMURSKI GLASNIK
Stran 3.
      Sestanek pol. kluba J. D. S. Bodoči sestanek pol. kluba J. D. S. se bode vršil v četrtek, 4. augusta tl. v veliki restavracijski dvorani hotela pri Kroni ob pol 21 uri. Predsednik.
      Sestanek. Vsi gospodje, ki so z uspehom zvršiti tajniški tečaj v Murski Soboti, se Pozivajo na sestanek v gostilno Turk na den 7. avgusta t. l. ob 11 uri dopoldne. Pridite vsi !
      Aesopova fabula. S článkom spisanim pod tem naslovom v zádnjih »Novinah« je Kleklnova garda pač doségla više nesramnosti in vüpamo, da bode Klekl z vso svojo imuniteto dobo pri sodniji zaslüženo plačilo. Té članek nam poleg nájnižje umázanosti, dokazüje pálik, kak ništerni dühovniki zaničüjejo vse, kar je slovenskoga in poveličüjejo, kar je Madžarsko in madžaronsko. Kdor ne dela v tom zmislu, tega bi oni uničilo če bi ga mogli. Hvála Bogi ni pa več daleč čas, gda bodo tüdi oni za svojo nesramno veleizdajniško delovanje dobili že zdávnej zaslüženo plačilo. Mi za danes samo priporočamo vsim, štere napáda tá nájumázanejša Kleklnova cunja, da si iz tega ne storijo nikaj, ár rávno ti napádi so poštenim Jugoslovánom v dokáz, da so na právom poti. Na strupu šteroga siplje Klekl in njegova gárda na poštene ljüdi v Prekmurji, se bodo pa Klekl in njegovi trabanti sami zastrupili. — Stvár pride pred sodnijo, pa bodemo ešče od nji govorili.
      Res značilno. Gosp. kaplan Berden v Lendavi, ki je tüdi urednik »Novin«, je svojo asistenco pri meši na Petrov dan odpovedal. Vdal se je šele energičnemu nastopu vernih držávljanov, a takoj po meši tüdi tem poslal račun v zneski 80 dinárjev za asistenco. Takši dühovnikov nas v Jugosláviji — obvaruj o Gospod !
      Občinski lov. Občina Strehovci oddaja potem licitacije svoj lov v nedeljo 31. julija tl. popoldne ob 1 uri v občinskem uradu. Pozor lovci !
      Merodajnim faktorjem na znánje. Pri sestanku vojni invalidov v nedeljo 24. tm. so se ti britko pritoževali, da se jih pri prodaji dr. Kukovčeve mele ne vpošteva. Po našem mnenju bi morali priti pač rávno vojni invalidi pri takši dobrodelni akcijaj kot prvi v poštev, ár je velika večina teh revežev za vsako delo skoraj popolnoma nesposobna. Rente ne dobivajo po večini še sploh nobene, beračiti jih je sram, pa bi bilo pač vmestno, da njim idejo naše oblasti v vsakem pogledu na roko, kak je to običaj po celi Jugosláviji. Prosimo, da merodajna oblást izda tozadeven ukáz na prodajalce té mele.
      Automobilna zveza Gornja Radgona— Maribor. 23. julija tl. počel je zopet reden automobilski promet med G. Radgono in Mariborom. Iz Radgone odhája auto ob pol 6. uri zjutraj a iz Maribora, glavni kolodvor, ob 3 uri popoldne. V Maribor Prihaja ob 8 uri dopoldne a v G. Radgono ob 6 uri popoldne. Automobil ob četrtki ne vozi.
    Madjarskemu učitelju Ruži svetujemo, da naj gre v bodoče, kadar ima »pod kapo«, rajše spat, nego da bi zabavljal po gostilnah in kavarnah čez »Kranjce«, ker se mu sicer zna zgoditi, da se bo moral pokoriti za svojo odkritosrčnost, s katero kaže svoja prijateljska čutila nasproti »Kranjce!«. Tudi slava takih pijanih muh mora imeti enkrat svoj konec, kakor ga je imel že marsikateri pojav madjarske megalomanije.
      Zahvála. Občinski urad v Murski Soboti izreka g. odvetniku Šӧmen Ludviku v Murski Soboti v imenu občine in obč. ubogih najtoplejšo zahvalo za vellkodušen dar 1000 K., katere je poklonit občini kot ustanovo za zidanje hiralnice za občinske uboge. Obenem se obrača podpisani obč. urad na vse prijatelje siromakov, da po možnosti prispevajo v isti namen, da se bo moglo v doglednem času začeti s res potrebno zidavo hiše za obč. reveže. Občinski urad, Murska Sobota.
      Vojni ujetniki se vračajo iz Rusije. | V zadnjem času se vračajo večje skupine jugoslovanskih vojnih ujetnikov iz Rusije. Med zadnjimi 
      transporti je bilo največ Vojvodincev in le kakih 
      0 odstotkov iz ostalih krajev Jugoslavije.
      Zadružna tvornica gospodarskih stro- j jev. Ministrstvo za agrarno reformo je kupilo na Dunaju popolnoma urejeno tvornico gospodarskih strojev ter jo namerava premestiti v najkrajšem času v naše kraje. Kje bo postavljena ta nova tvornica, do sedaj še ni rešeno. Za enkrat je predvidenih 50.000 deležev po 50 dinarjev. Člani i te zadružne tvornice bi bili v prvi vrsti poljedelci in delavci. Vsak član bi moral plačati 5 din. vpisnine in podpisati vsaj en delež. Podjetje se bo bavilo z izdelovanjem poljedelskih strojev in orodja in izvajanjem tehničnih del, ki se tičejo gospodarske in lesne industrije.
      Slovensko naselbine v Pueblu v Ameriki uničila povodenj. V mestu Pueblu je bila precej velika in bogata slovenska naselbina. Mesto Pueblo in osobito pa še slovensko naselbino je preplavila povodenj. Dež in osobito toča je bila tako debela in je padala z tako silo, da je prebijala strehe, pobijala ljudi in živino. Začasa neurja je bila popolna tema in v temi je začelo mesto goreti kar na petih krajih. Voda je naraščala dva dni in dosegla višino 15 čevljev. Ljudje so bežali iz mesta na bližnje hribe, a tudi tamkaj jim je segala voda do prs. Slovensko naselbino je valovje čisto odplavalo in jo odneslo bogzna kam. Koliko Slovencev je zgubilo življenje v valovju, še do danes ni dognano.
      Oblika roke in izbiranje žene. Neko angleško društvo priporoča moškim, ki se mislijo ženiti naj se ne zaroče prej, dokler ne preštudirajo oblik rok izvoljenke. Roke da ravnotako razkrivajo značaj človeka, kakor usta in oči. Tako n. pr. ima deklica, ki je dobra hišna gospodinja take roke širokih dlani z močnimi in cesto debelimi prsti, od katerih je palec najbolj razvit. Nasprotno pa ženske, ki imajo lepe in ozke roke, le redkokgdaj postanejo dobre gospodinje. Dekleta, ki izbirajo moža, morajo gledati na to, ali puši pipo ali cigarete, ali ima čisto perilo in kako se obnaša pri plačevanju. Paziti se more tüdi na to, ali nosi klobuk naravno, ali postrani in v kakem položaju najraje spi. Iz vsega tega se more sklepati, ali je prijazen, pedantičen, energičen, nervozen ali ohol.
      Vprašanje cerkvenih zvonov. Že nekaj dni sem se hudujejo naši klerikalni časopisi na našo vlado in zahtevajo od nje, naj vrne našim cerkvam zvonove, ki so jih pobrali Austrijci in Madžari po zvonikih in jih hoteli proliti v topove in granate. Takrat ko so jemali Avstrijci zvonove, so klerikalci lepo molčali in poklanjali Austriji zvonove, nikdo se ni upal protestirati. Za morilna orožja so klerikalni duhovniki darovali zvonove, ki jih je kupilo ljudstvo z dragim denarjem, danes pa ti isti zahtevajo, da naj jim Jugoslavija vrne to kar so oni darovali Austriji. Večje demagoštvo si je res težko zamisliti.
      Borza. Zagreb, devize: Dunaj 18.95—19.05, Berlin 215.75—216.50, Budimpešta 50—50—51·—, Bukaresta 224—, Italija 733—738, London 592— 596, Newyork kabel 165.50—167·—, ček 163·50— 164 —, Praga 214·50—215·50, Švica 2700. — Valute : dolar 162—162·50, avstrijske krone 19·50 —21, funt 570, napoleoni 548—555, Nem. marke 216—217, leji 220—228, lire 732—734.
      Trgovina z devizami dovoljena. Finančno ministerstvo je dovolilo prosto trgovino z devizami. Zabranjen je samo izvoz zlata in srebra ter bančnih novčanic čez 2000 dinarjev.
Prekmurski Glasnik naj ne manjka v nobeni hiši v Prekmurju.
RAZNO.
      Zgübila se edna denárnica z denárjem in ráznim pismam pri Ledavski kopališči. Pošteni nájditelj naj prekdá uredništvi Prekm. Glásnika. Dobi lepo nagrádo.
      Nájdena je edne dènárnica z denárjem in ráznim pismam. Lástnik lehko prekvzeme v uredništvi Prekmurskega Glásnika.
      Zgübljeno. Neka gospodičina je na poti iz Murske Sobote v Beltinci s kola zgübila solčnik. Pošteni najditelj naj ga odda pri policiji v Murski Soboti ; dobo de lepo nagrado.
      Madžari bodo izročili Zapádno Ogrsko Austriji. Madžarska delegácija v Parizu odločno dementiro vesti, češ da se ništerne militaristišne ali monarhistične skupine na Madžarskem bránijo izročiti Zapádno Ogrsko Austriji in da zahtevajo določitev roka za novo pogodbo z Austrijo. ——
      Tüdi tü bodo mogli Madžari odstopiti tisti del zemljé, štero jo je trianonska pogodba določila Austriji, kak Prekmurje Jugosláviji. Ne pomága nikše hujskanje, ár pogodba je pogodba, Štera se more izvršiti.
      Razoroženje Madžarske. Antantna vojaška kontrolna komisija, štera obstoji iz 110 italijanskih, 37 francoskih, 7 angleških in 2 japonskih oficirov, je prišla v torek pod vodstvom generála Sucharinova v Budapešt.
      Svoboda na Madžarskem. Iz Budapešta poročajo, da je madžarska vláda ukázala odstraniti in vničiti vsa dela Karla Marxa kak tüdi rázne drüge svobodomiselne knjige. Ponávlja se tedaj kos srednjeveške zgodovine. Kdo stoji za Horthyjovo vládo ? Püšpeki z dühovščino pa madžarski mágnáti. Njihov interes zahteva, da ljüdstvo uživa kar najmanj svobode in da ostáne vedno na pol otrok, šterim rázni »višji« določajo, kaj sme čteti in kak sme misliti. Če bi pri tem meli za cilj visoko ideálno narodnost, bi to nej bilo tak napačno. Toda njihov cilj je, da ohranijo svoje jezeroletne predpravice. Zdaj pa primerjaj, čtenjár, ki ne Poznaš pápeževo buloSylabus, madžarsko »svobodoljübnost« z ono, ki jo pri nás oznánjajo pristáši čarne internacijonále. Dokler izpodkopávajo avtoritelo mláde, komaj osvobojene držáve, so pač svobodoljübni in napredni kak redko kdo; liki pa májo oblást v rokaj, zadüše vsako gibanje, štero prihája v nasprotje z njihovo oblástjo. Oblást in absolutna pokorščina, to sta temeljna principa klerikálnega naziranja,
      Novi adjutánt regenta. Za prvoga adjutánta prestolonaslednika regenta Aleksandra bo imenovan generál Hadžič bivši vojni minister.
   Velika železniška nesreča pri Sisku. Dne 20. julija t. l. se je pri Sisku zgodila velika železniška nesreča. Orient-ekspres, ki je vozil iz Beograda, je zapeljal ob 18.30 na mostu Čez Kolpo med Capragom in Siskom v oddelek vojaštva, ki se je vračal z vežbanja in je šel ravno preko mostu. Proga naredi pred mostom ovinek in je vrh tega obraščena z grmovjem, zato je strojevodja zapazil vojake šele, ko je bila nesreča že neizogibna in ni mogel več vlaka ustaviti. Ker je most ozek, se vojaki tudi niso mogli umakniti in drveča lokomotiva je zavozila sredi med nje. Učinek je bil strahovit. Trije vojaki so obležali na tleh popolnoma razmesarjeni in takoj mrtvi. Sedem jih je bilo težko poškodovanih, da ni upanja, da bi ostal kdo pri živlenju. Lahko ranjenih je večje število. Mrtvece in ranjence so prepeljali v službenem vozu ekspresa v Sisek. Lokomotiva je je bila spredaj in spodaj vsa krvava. Krivdo na strahoviti nesreči pripisujejo neprevidnosti poveljujočeča oficirja, ki je vodil vojake preku mostu,
Stran 4.
PREKMURSKI GLASNIK
31. julija 1921.
    POLITIČNI PREGLÉD.
    RUSIJA UMIRA. Rusija, ednok nájvékša i najbogatejša držáva na sveti, gnes od lakote umira. Jezero i jezero izstrádani lüdij tam umira, dén za dnévom. Že prihájajo obupni i v srce ségajoči glási : pomágajte Rusiji, da ne umre od gláda. I što je tomi kriv ? Oni od Bogi i že od vsej malo pametna misleči lüdih prokleti komunizem, šteri je od leta 1917 vpropasto samo v Rusiji na milijone lüdi. Zdaj, kak té beštije v človeškoj podobi : Trockij, Ljenin i drügi vidijo, da so na nikoj spravili okoli 100 milijonov lüdi z svojo zverinskov komunističnov vládov, z pozdignjenimi rokámi prosijo za pomoč pri vsej držávaj sveta. Amerika se je prva oglásila, da de pomágal, ali samo pod sledéčimi pogoji : 1) Takojšnja demobilizácija celokupne erdéče armáde. 2) Takojšnja uvedba osebne i tiskovne slobode te vsej drügi državlanski sloboščin, štere uživajo držávlani drügi kulturni držáv. 3) Takojšnji razpis volitev v rusko vstavotvorno skupščino. Što razmi té Amerikánske zahteve, tisti včasi spozna, da v Rusiji, gde komunisti vládajo o slobodi, štero mi uživamo niti guča nega. Tam, človik nesmi niti usta odprejti, nej pisati v novice, ali pa cejlo po svojoj volji voliti. Kmet nešče obdelávati polje, ár zná ka pridejo komunist kak de vse zrelo i mu vse poberéjo, a njega či de kaj gučao, obesili na prvo drevo i mu hižo vužgéjo. Vsled toga je nastopila lakota, štera bode spametovala tüdi komuniste. V Rusiji so komunisti živeli do zdaj na račun kmeta i tak nekak so šteli napraviti tüdi naši komunisti. Mislili so si : Králja i vse ministre postrelati, zatim vstváriti vládo komunistov kak je v Rusiji ; vsakšega šteri bi delao proti komunistovski vládi bi obesili i lepo živeli brez dela na račun kmeta, šteroga mo prisiliti, da de orao za nás, sejao, žeo, mláto i mleo. Pa so se zmotili kak oni v Rusiji, ár se batina zdaj obrné, pa de hüdo zločincem šteri se imenüjejo komunisti
                          KMETIJSTVO.
       Koliko zemlje se je že razdelilo po agrarni reformi. Ministrstvo agrarne reforme je prejelo podatke o razdelitvi veleposestev. Po teh podatkih se je razdelilo med kmete doslej v Vojvodini od 772 tisoč oralov, a v Hrvatski in Slavoniji od 428.000 oralov 200.000 oralov. 
       Celokupni naš izvoz v prvih štirih mesecih je znašao 786 milijonov dinárov. Med tem je bilo samo poljskih pridelkov in živine za 622 milijonov dinárov. Láni smo izvozili v 9 mesecih blága za 710 milijonov, torej smo letos v 4 mesecih prekosili lanski 9 mesečni izvoz za 76 milijonov dinárov. Zanimivo je tüdi to, da je bio láni na prvem mesti kak izvozni predmet les, letos pa so Poljski pridelki in živina.
       Promet v newyorškem pristanišču. Meseca maja se je izvozilo iz pristanišča v Newyorku blaga v vrednosti 103,837.000 dolarjev proti izvozu v aprilu v vrednosti 126,540.000 dolarjev in proti 330,301.000 dolarjev v máju je zuašala 110,007.000 dolarjev proti 124,926.000 dolarjev v aprilu in 224,033.000 dolarjev v maju 1920.
 Cerkveni zvoni
 právi iz bronca, jamstvo na desét let. V magazini okoli 50 falátov, rázne velikosti pri : METALLUM D, D., Zagreb Ilica 134.         Telef 1-98.
Zahtevajte cenovnike !
 RAZGLAŠŰJTE v „PREKM. GLASNIKI“ !
Prodaja posestva
    Andreas Ertl proda svojo lepo posestvo v Vratja vasi (Frattendorf) št. 13, posta Gornji Cmurek, okraj Maribor. Posestvo obstoji iz hiše in gospodarskega poslopja. Vse novo in moderno vrejeno. K posestvu spada 25 johov zemlje ; polja, travniki, sadovniki in gozdi, vse najbolje obdelano. K temu spada tudi vse gospodarsko orodje in vozovi z živino in gospodarskimi stroji. Celo posestvo je oddaljeno od železniške postaje četrt ure. Vse, kakor stoji in leži, se po kupnji lahko takoj prevzame.
  Leder, kože in poplati.
  Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere še izdelüjejo v fabriki I. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo.
     ALBIN SAGADIN
                                               trgovina z ledrom
     v BELTINCI, (Prekmurje).
SČÉTE KAJ KÜPITI
MÁTE KAJ ODATI
Razglašiijte v „Prekmurskom Glásniki“ !
  Pohištvo za trgovino
     dva pulta, dve štelaže in drugo je k oddaji pri Gomboci, gostilničari v Gerlinci.
                           POZOR
  gostilničarji !
  Dobro ljutomersko vino leta 1919. lastnega pridelka po K 10·— do K 17·50 proda vsako množino: Franc Seršen v Ljutomeru.
SAMO EDNOK
Probajte pri meni küpüvati leder, poplate pa drüge čevljárske potrebščine, nigdár nete šli v drügo trgovino. Franc Cőr trgovec v Murski Soboti.
Fal cena ! Dobro blágo !
  Na znánje dámo, ka se je 22. junija 1921.
 ODPRLA
PREKMURSKA POSOJILNICA
                           registrovana zadruga z omejeno zavezo
                               v MURSKI SOBOTI
                               CERKVENA ULICA ŠTEV. 191.
         Cil novoga peneznoga zavoda je
                                       POMOČ
         vsem potrebnim. Za najmanjše interesiranje brezi drügih stroškov, kak intereši, šteri do dosta manjši, kak vsej drügih bankaj, de dávala kredit na menice in intabulácijo. Za notri dáne peneze de dávala nájvékše intereše.
Slüžbeni dnévi: pondejlek, srejda i sobota od 8—12.
Odgovorni urednik: Tone Vahtar. Tisk: „Prekmurska Tiskarna“ v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij „Prekm. Glasnika“.