ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 21, št. / n-ro 3 september / septembro 2016 Uvodnik Frontartikolo Poletni dogodki naj bi bili bolj počitniški, a v espe-rantskem gibanju to v celoti ne velja. V ta čas padejo letni kongres UEA, Dan esperanta pa tudi slovenske posebnosti, kot je Bogračfest. Tudi v senci palme ob morju ali smreke v hribih se včasih rojevajo izvirne misli in nastajajo dela, ki bodo dali sadove v kasnejših mesecih in letih. Če ne drugega pa si človek na počit-nicah uredi misli in pripravi načrt za delovanje v naprej. Naš bilten tudi tokrat izpolnjuje svojo funkcijo kronike, namreč poskuša zbrati pomembnejše dogodke in informacije preteklega četrtletnega obdobja. IO ZES Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Pobuda za »Deklaracijo o jeziku« Po večkratnem obravnavanju in prelaganju je Izvršni odbor ZES oblikoval besedilo predloga »Deklaracije o jeziku« za organe Evropske esperantske unije, ki so se sestali ob 101. kongresu UEA v Nitri. Pobuda za spre-jetje deklaracije je bila uvrščena na dnevni red skupšči-ne EEU dne 24. julija 2016 v Nitri. Besedilo predloga lahko preberete v tokratni rubriki Komentiramo / Ni komentas. Iz šeste točke zapisnika letošnje skupščine EEU je razvidno, da je bil predlog soglasno zavrnjen. Kot argument za tako odločitev je navedeno, da jezikovna politika Evropske unije temelji na prizadevanju, da bi vsakdo uporabljal svoj nacionalni jezik. Za neuspeh pobude ZES je veliko krivo to, da nihče od pobudnikov predloga ni osebno predstavil in zagovarjal predloga. Vsekakor bi bilo treba pobudo tudi podpreti s predhodnim lobiranjem. Tako pa je bila pobuda na hitro zavržena, morda zaradi majhnosti Slovenije, zara-di zavračanja vsega, kar ni zraslo na lastnem zeljniku, zaradi averzije do težko izvedljivih projektov, zaradi hipokrizije govorcev svetovnih jezikov, ki v resnici ne podpirajo uveljavitve esperanta kot lingve franke. Izvršni odbor ZES bo moral preučiti nastalo situacijo in sprejeti nadaljnje korake, ki bi lahko bili preoblikova-nje predloga in njegovo ponovno predložitev, javna reakcija na nenavadni odnos EEU do pomembne zade-ve za prihodnost esperanta v EU ali kaj drugega za doseganje cilja, da postane esperanto najpomembnejši jezik za komuniciranje z drugimi narodi. O.K. Mallonga saluto – brua aplaudo El la taglibro de Davorin Jurač, partoprenanto de la 101a UK en Nitra Sabato, la 23a de julio Antau la sepa mi ekveturigis el Prevalje al Maribor. Tie atendis min Zdenka. Ni kune vojagis al Nitra. Si estas bona soforino kaj la veturado estis agrabla, pro babilado la tempo tre rapide pasis. Zdenka decidis iomete ripozi en la hotelcambro. Mi iris malkovri la cirkauajon de la hotelo kaj trovi la kongresejon. Per helpo de preterirantaj esperantistoj mi facile trovis la »UFO dom«. Tio estis la kongresejo, car konstruajo vere similas al la fluganta telerego. Tie mi ricevis saketon kun kongresa libro kaj aliaj bezonajoj. Mi deziris preni ankau la saketon de Zdenka, sed pro sekureco ne eblis, ciu devis preni gin persone. Antau la kongresejo mi audis:«Davorin!«. Estis Marilo, la edzino de mia hispana amiko Angel. Lastfoje ni renkontigis antau nau jaroj. Ni forte brakumigis kaj iris trinki bieron. La unua deziro plenumigis: mi trovis malnovajn amikojn. Vespere okazis »Movada foiro«. Tie mi parolis kun kelkaj konatuloj kaj FB-amikoj. Dimanco, la 24a de julio Mi dormis tre bone, eble car la lito en la hotelo estis simile malmola, kiel mia hejme. El la kongresejo ni veturis per autobusoj al la salono Zamenhof, kie okazis solena inauguro. Post la salutparoladoj de prezidanto de UEA Mark Fetes kaj aliaj estraranoj, salutis nin urbestro de Nitra ec kelkajn vortojn esperante. Ci-jare la honoro saluti pli ol 1.200 esperantistojn el la tuta mondo, apartenis al mi. Pro la tempomanko mi decidis saluti: »Mi salutas vin en la nomo de Slovenio!« Mallonga saluto kaj la brua aplaudo okazis kaj mi estis kontenta kaj fiera. Kiam mi revenis al kongresejo mi vizitis libroservon kaj acetis kelkajn librojn kaj donacetojn. La tago agrable pasis en la rondo de miaj hispanaj geamikoj. Vespere okazis la»Nacia vespero« ce la cefurba placo tre proksime de mia hotelo. Estis belege; junaj folkloristoj senpauze dancis kaj la orkestro ludis. Cirkau la placo staris gicetoj ki oni povis aceti memorajojn kaj slovakan mangajon kaj trinkajon. Lundo, la 25a de julio Zdenka cion ordigis, ke ni vendis dudek ekzemplojn novajn librojn de Vinko Ošlak: »There's Probably No Atheist« - »Probable trovigas neniu ateisto«. Posttagmeze kunsidis fervojistoj de IFEF. Inter multaj novajoj amiko Martin Stuppnig prezentis sian libron. »Home en senhomeco«. Temas pri la dua mondmilito, kaj liaj impresoj el tiu malfacila tempo. Mardo, la 26a de julio Pro la varmo kaj humido Zdenka ne fartis bone, kaj si decidis revojagi hejmen sola. Si petis Zlatkon, ke mi povu revojagi kun li kaj lia edzino Ruža. Ni ciuj iomete zorgigis pri Zdenka, sed kiam si sendis SMS-mesagon, ke si bonorde revenis al Maribor, ni tuj trankviligis. »Astrobiologio kaj vivo en nia kaj aliaj sunsistemoj« estis temo, kiun prelegis profesoro de Jerusalema universitato Amri Wandel. Tio estis mia temo, car mi estas prezidanto de astronoma asocio AD Polaris en Prevalje. Vespere mi vizitis teatron: »El la vivo de insektoj« Merkredo, la 27a de julio Estis ekskurstago. Sed mi decidis iri al Nitra kastelo kaj cirkau la urbo. Jaudo, la 28a de julio La dua parto de prelego pri ebleco da vivo en nia sunsistemo. Interesa temo, kvankam estas ebleco tre ege malgranda. Kiam Amri finis, li afable kopiis la prelegojn al mia USB posmemorilo, ke mi povu prelegi al miaj astronom-klubanoj kaj bazlernejanoj, kiam ni organizos observadojn. Tiel mi povos montri al junuloj kiel funkcias la kosmo kaj esperanto. Vespere mi vizitis teatrajon »La kredito«. Estis komedio tre amuza. Vendredo, la 29a de julio Astronoma temo:« Cu Zamenhof kaj Esperanto povas endangerigi nian Teron?« Temas pri asteroidoj kiujn malkovris la finna astronomo kaj esperantisto Yrjö Väisälä la 18an de marto 1936 kaj la 6-an de februaro 1938. La unua nomigas Esperanto kaj la dua Zamenhof. Lau esperantistoj nomigas ankorau nau asteroidoj. Por ni estas interesa tiu, kiu nomigas Tito. Gin malkrovis serba astronomo Milorad B. Protić la 29-an de novembro 1937. Interesa dato, car la nova Jugoslavujo naskigis ses jarojn poste. La respondo de la hodiaua temo estas: Ne, neniu el tiuj dek unu asteroidoj estas dangera por nia Tero, car ili havas orbidoj inter la orbido de planedoj Marso kaj Jupitero. Prelegis Amri Wandel, car doktoro Michael Maitzen malsanigis, kaj ne venis. Mi ankau partoprenis la Sciencan forumon kaj la prelegon de Anna Striganova pri fabeloj. Vespere okazis Internacia muzika festivalo. De kongresejo gis la cefa urba placo ni iris en granda procesio tra la urbaj soseoj kaj akompanis nin lautegaj tamburistoj. Nitra estis nia! Almenau tiunokte! Dekoj da esperantaj flagoj kaj mil esperantistoj anoncis, ke post 129 jaroj esperanto ankorau vivas. Sabato, la 30a de julio Post matenmango Ruža, Zlatko kaj mi ekveturis al la kongresejo, kie jam atendis nin Orlando Raola, doktoro de hemio, kubano, kiu nun vivas en Usono. Li deziris vidi Slovenujon, kaj lia deziro plenumigis. La veturado estis agrabla. Zlatko kaj Orlando sidis malantaue, kaj ili babilis pri Slovenujo kaj pri Kubo. Ruža soforis kaj ni baldau atingis Maribor. Ni akompanis Orlandon gis la hotelo Orel. Poste ni veturis gis Zdenka, kie atendis min mia auto. Por la fino mi devas skribi, ke la UK plenumis miajn atendojn kaj dezirojn. Precipe interkonatigi kun profe-soro Amri Wandel, auskulti liajn prelegojn. Aceti kelkajn librojn. Renkontigi kun miaj malnovaj amikoj. Ekkonigi la novajn, kaj eltrinki kelkajn bierojn en la rondo de amikoj: Vesna, Vladimir, Angel, Marilo…. Koreaj esperantistoj en Ljubljano La 3an de augusto 2016 grupo de ok sudkoreoj kaj du kroatoj, gvidata de So Gilsu kaj Marija Belošević, venis el Zagrebo viziti Ljubljanon. Nur Janez Jug havis tem-pon akcepti ilin ce vagonaro kaj gvidi ilin tra la urbo de la fervoja stacio gis la funikularo. Car ili havis je dispo-no nur ok horojn, li montris al ili kelkajn gravajn vidin-dajojn. Li gvidis ilin preter la monumento de generalo Maister lau la strato Miklošičeva ulica al la placo Prešernov trg. Dumvoje li montris al ili la monumenton de la fama slavisto Miklošič. Post mallonga halto ce Tripontejo ili rigardis la placon Kongresni trg, eniris la konstruajon de la Nacia kaj universitata biblioteko por vidi la faman stuparon al la granda legejo. De la placo de la franca revolucio kaj Križanke ili iris lau la bordo de la rivero Ljubljanica al la funikularo. Je la 12a horo kaj 30 minutoj ili daurigis la viziton sen gvidado. Kune ili trarigardis la kastelon kaj tie mangis kunportitajn mangajojn. Poste unu grupo vizitis nacian kaj etno-grafian muzeojn, alia la urbon. J.J. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Predstavitev na ladji Aloha Na fb-strani osebe Ostoj Kristan je bila za krog prijateljev objavljena spodnja vest v obeh jezikih. Priloženo je bilo pet fotografij z dogodka. S tem je bila dana možnost razširitve obvestila v druge kroge prijateljev in v esperantska glasila ter spletne strani. Na motorni jahti Aloha, ki je po dalmatinskih otokih vozila 32 slovenskih turistov pretežno Gorenjcev in Ljubljančanov, je bilo 21. julija med plovbo na otok Lastovo predavanje o esperantu, ki se ga je udeležilo 25 radovednih poslušalcev. Po standardni power-point predstavitvi ZES je Ostoj Kristan v uri in pol predstavil mednarodni jezik esperanto in odgovoril na različna zadevna vprašanja. Mnoge zainteresirane poslušalce ja napotil na samoučenje na spletiščih lernu.net in duolingo.com. Sur la motora jahto »Aloha«, kiu inter la insuloj de la Suda Dalmatujo veturigis 32 slovenajn turistojn cefe el Ljubljana kaj Supra Karniolo, okazis la 21an de julio dum la navigado al la insulo Lastovo prelego pri Esperanto al 25 scivolemaj auskultantoj. Per la tipa »power-point« prezentajo de SIEL, Ostoj Kristan prezentis dum unu kaj duona horo la internacian lingvon Esperanton kaj respondis al diversaj rilataj demandoj. Li direktis multajn interesigantojn al la memlernadokursoj en la retejoj »lernu.net« kaj »duolingo.com«. Predavanje na jahti Aloha med plovbo (Foto: M.D.) Da dogodek ne bi šel v pozabo, saj je del širšega pro-jekta predstavitev esperanta slovenski publiki, ga povzemamo tudi v našem biltenu. Velja poudariti, da je bil odziv na predavanje na Alohi zelo dober, ves dan so se med kopanjem slišale razne besede v esperantu, nekateri so zagotovili, da bodo preizkusili samoučenje na navedenih spletiščih, novinarka Neva Železnik pa je obljubila članek o dogodku v septembrski številki revije Ženska. In svojo obljubo je tudi izpolnila. O.K. Članek v Gorenjskem glasu Predstavitve esperanta na osnovni šoli Simona Jenka v Kranju, ki jih izvaja predsednica ED Ljubljana Nika Rožej, niso ostale brez odziva. V Gorenjskem glasu od 5. julija 2016 je bil na strani 16 v rubriki »mularija« objavljen članek dveh učenk 5. razreda Ajde Mali in Hane Kocić o posebni delavnici o esperantu v njihovem razredu 11. maja 2016. Mladi dopisnici sta poleg kratkega opisa dogajanja na delavnici z »obveznim« petjem in plesom na prevod narodne pesmi Marko saltas, Marko saltas… pozdravili darilo šolski knjižnici – slikovni slovar (Mil unuaj vortoj - op. ur.). V razredu so nato organizirali tudi tekmova-nje v izdelavi plakatov na témo Mir na zemlji in ti dve učenki, ki sta sklenili, da se bosta esperanta tudi naučili, sta na plakat napisali: Paco sur tero, nia plej granda trezoro. Članek v Gorenjskem listu je ilustriran s to sliko Nike Rožej med predstavitvijo v razredu. O.K. Iz dejavnosti KEP El la agado de EKP KEP kot območna sekcija ZES Ohranjamo rubriko, posvečeno dejavnosti esperantistov iz Posavja, ker podpiramo lokalno organizira-nost v neformalnih skupinah, ki nastopajo kot območne sekcije ZES ali katerih drugih kulturnih, vzgoj-nih, ljubiteljskih in podobnih dru-štev. Za navezavo stikov in spremljanje dejavnosti esperantske sekcije Posavje lahko uporabite spletno stran http://www.antonmihelic.com/ in tam navedene povezave. cid:image002.jpg@01CE1348.33266390 Vabilo na tečaje osnov esperanta Vsem javnim in zasebnim izobraževalnim organiza-cijam za mladino in odrasle, kulturno-umetniškim, literarnim, slavističnim in podobnim društvom na področju Posavja, Dolenjske in Bele krajine Anton Mihelič iz Brežic po facebook-u sporoča, da je priprav-ljen pri njih in po njihovem urniku voditi študijske krožke in tečaje osnov nevtralnega mednarodnega jezika Esperanto. Ima licenco za mentorja študijskih krožkov in mednarodni izpit iz esperanta - B1. Več o njem in njegovih izkušnjah lahko preberete na spletnih straneh: www.antonmihelic.com in na FB-profilu: www.facebook.com/antonmhl. Kdor želi podrobnejše informacije in dogovor o izvajanju pouka naj piše na e-naslov: antonmhl@gmail.com. Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Dan esperanta 2016 Da bi Dan esperanta v Sloveniji ne minil čisto neopaz-no, so se mariborski esperantisti zbrali v torek, 26. juli-ja ob 18. uri v dvoranici mestne četrti Center v Kacovi ulici. Poleg treh članov društva, ki so esperantski praz-nik doživljali v Nitri na kongresu UEA, se je zbralo devet članov in članic, da so brez posebnega programa malo pokramljali in prigriznili v vročem poletnem popoldne-vu. Med drugim so preko youtube-a poslušali in gledali nastop Jomarta in Natase - Kisu min multe. Kratko poročilo o dogodku in več slik je bilo objavljenih na fb-strani EDM M.V. Tisti, ki niso šli v Nitro, so proslavili dan esperanta v Mariboru Espero - somero Izšla je nova številka glasila EDM Espero. Poletna šte-vilka na 27 straneh formata A4, ki ji po domače rečemo Espero – somero, je v elektronski obliki na razpolago za kopiranje in morebitni natis na spletišču društva na strani Dogodki | Okazajoj v rubriki Glasilo | Bulteno. Kot smo se že razvadili, je bilten oblikovno in ured-niško na zelo visoki ravni. Večina prispevkov je dvoje-zičnih. Bogata slikovna oprema dopolnjuje zanimive članke in vesti. O vsebini številke največ pove kar uvodna beseda urednika Maria Vetriha: V tej številki glasila vas najprej seznanjamo z delova-njem našega društva v prvem polletju letošnjega leta. Naslovnica je posvečena spletni strani in aplikaciji za brezplačno učenje esperanta Duolingo. Preko te aplika-cije (in preko spleta) je v glavnem preko pametnih telefonov prijavljenih preko 481.000 tečajnikov. V Sloveniji poteka organiziran tečaj esperanta preko "duolinga za šole" v eni izmed OŠ v Kopru, kar opisu-jemo v enem izmed prispevkov. Vsebina je dokaj pestra, ker se pojavljajo precej raznolike teme: od srečanja esperantistov na Lisci, predavanja o irisih Izidorja Goloba, do vloge esperanta pri osvobajanju Slovenije opisane v prispevku Vinka Ošlaka. Med drugim lahko berete prispevek o pianistu Serge-ju Tanejevu, ki je pisal tudi v esperantu. Prispevek je iz ruščine prevedla Virineja Kajzer. Za vsako številko glasila se trudimo pridobiti prispev-ke iz bolj ali manj oddaljenih dežel. Tokrat smo si izmenjali prispevka z Indonezijsko esperantsko zvezo (IEA). V njihovem glasilu je bil objavljen prispevek Jerneje Jezernik o Almi M. Karlin, ki je bil objavljen tudi v lanski poletni številki našega glasila. V našem glasilu pa lahko preberete o njihovem kongresu treh držav: Avstralije, Nove Zelandije in Indonezije. Iz Japonske smo dobili krajšo vest od esperantista Etsua Miyoshija, ki je predsednik Odbora 6. svetovnega festivala lutk. Iz Nizozemske se oglaša "naša" Nika Siebenreich, ki nas obvešča o delovanju esperantske mladine in njihovem tradicionalnem jesenskem srečanju Klackun-veno Postsomera. Na koncu glasila najdete kratko zgodbo Julia Baghyja La suflikisto. Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Poročilo o rednem letnem zboru Poleg članov društva so se zbora dne 18. junija 2016 v prostorih Mestne četrti Radvanje v Mariboru udele-žili gostje iz mestnega ED Maribor in ZESa. Po uvodnem delu s pozdravnim nagovorom predsednika je pred-stavnik ZESa poudaril pomen nadaljnjega obstoja dru-štva, saj je ŽED edino esperantsko društvo pri nas, ki temelji na določeni stroki. Predsednik društva g. Jovan Mirkovič je podal poro-čilo o delu društva v letu 2015/2016 pretežno v njego-vem domačem okolju Lendava – Murska Sobota. V istem poročilu je podal tudi opis dela tajnika društva g. Kovača o aktivnostih, izvedenih pretežno v Mariboru. Finančno poročilo je podala blagajničarka ga. Grosek. Obe poročili so udeleženci soglasno sprejeli. Po daljši razpravi je bil razrešen dosedanji predsednik društva in imenovan novi t.j. dosedanji tajnik g. Karl Kovač. Dosedanji predsednik prevzame funkcijo tajnika. Predstavnik EDM je opozoril, da je treba te spremembe sporočiti na Upravno enoto v 30 dneh. Plan dela za 2016/17 je podal Karl Kovač, navzoči pa so v plan uvrstili: 1. Osvežitev spletne strani društva. To je v teku in tik pred zaključkom. 2. Pridobitev novih članov. 3. Udeležba na Bogračiadi dne 27. avgusta v Lendavi. 4. Pridobitev prostorov za delovanje društva. 5. Ureditev arhiva (vezano na pridobitev prostora). 6. Na mednarodni dan jezikov, ki bo 26. septembra, je treba javnosti dati signal, da obstajajo še esperan-tisti, ki so aktivni v društvih – Okrogla miza DES (Društvo za evropsko zavest). Razen tega, so navzoči bili soglasni, da zamisli o mednarodnem letovanju otrok železniških delavcev v sindikalnih domovih kot poletni šoli spoznavanja esperanta ni možno slediti zaradi družbeno-ekonom-skega položaja (denar, kader, pripravljenost staršev zaupati otroke itd). Vir: spletišče ŽED Občni zbor ŽED 18. 6. 2016 (Foto: Karmen Jančar) Pobuda varuhinji pravic Predsednik in tajnik ŽED sta izkoristila napovedan obisk varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer v Murski soboti. Ne v imenu društva, temveč kot občana, ki ju moti vse večji pritisk angleščine, namesto da bi postopno uvajali nevtralni mednarodni jezik esperan-to, sta zaprosila za sprejem in vložila tudi pisno pobudo instituciji Varuha človekovih pravic RS (ta dokument objavljamo v rubriki Komentiramo / Ni komentas). Varuhinja ju je sprejela 1. junija ob 16:30 uri v sejni sobi župana Murske Sobote in se zadržala z njima v razgovoru v pozitivnem vzdušju 15 minut. Varuhinji sta posebej predstavila važen del pobude, da so varuhi človekovih pravic morda najbolj primerna institucija za usklajevanje zadev okrog uvajanja pouka esperanta v osnovne šole, tako na ravni države, kakor naših sosednjih držav. Varuhinja se je strinjala, da gojijo stike tudi z varuhi naših sosed. Na koncu razgovora je prosila, da jim posredujemo vsebino dopisovanja z Zavodom za šolstvo RS. Pisni odziv varuhinje ima datum 28.6.2016 in ga je po e-pošti prejel Jovan Mirkovič. Posredoval ga je tudi vodstvu ZES. V spremnem tekstu je omenjeno, da je dopis namenjen pobudnikom in ni za javno objavo. Po prvi oceni so napotki na koncu dopisa o možnostih našega nadaljnjega delovanja kar dobri. Vsekakor je vredno in potrebno odziv varuhinje človekovih pravic proučiti in obravnavati tudi v organih ZES. K.K. Baltaj Esperanto-Tagoj Cijare mi la unuan fojon partoprenis Baltajn Espe-ranto-Tagojn (BET - 52), kiuj okazis en Litova kuracloko Birštonas. Kiel videble el la nomo, la arango okazigas ciujare sinsekve en unu de tri Baltaj landoj: Litovujo, Latvujo kaj Estonujo. Oktaga arango okazis inter la 2a kaj 10a de julio 2016. Partoprenis gin pli ol 300 esperantistoj el 30 landoj. Tiu multnombra partopreno estas surpriza, se oni komparas gin kun la nombro de partoprenantoj en aliaj Esperanto-arangoj. Plej multis litovoj kaj aliaj najbaraj landanoj. Interesa estis la partopreno de amaso da gejunuloj kun perfekta lingvo scio. Litovujo forte subtenas sian Esperantan Ligon kaj finance helpas al organizo de multaj stagoj kaj kampoj kun E-kursoj. Tial ne mirigas, ke Alta Protektanto de la arango estis Stata Cefministro Algirdas Butkievičius. Litova Registaro finance subtenis la partoprenon de gejunuloj, precipe je la vidpunkto de edukado. Pro tio okazis ciutage diversnivelaj lingvokursoj. La programo abundis je multego da diverstemaj prelegoj, ec tri - kvar samtempe. Ciuvespere okazis koncertoj de konataj muzikistoj, lau mia placo plej sukcese JoMo. (Jean Marc Leclercq) el franca Tuluzo. Ne nur en Esperanto, li kantas (kaj bone prononcas) en pli ol 30 lingvoj (ankau tiun: Kdor ne skače ni Slovenec – Kiu ne saltas, ne estas sloveno). Li scias ekdancigi la publikon, kun ofta partopreno de la tuta salono. Bazo de liaj muzikelementoj estas okcitana muziko. Krom li koncertis: JomArt kaj Natasa, litova ensemblo Asorti, Mikaelo Bronstajn, Prof. J. Dobrzynski kaj aliaj litovaj instrumentistoj. Estis prezentita teatrajo La Kredito, en kiu aktoris Saša Pilipović kaj Georgo Handzlik. Bulteno kun la nomo Balenido estis eldonita ciutage, sub redak-tado de Stano Marcek. Balenido estas blazono de Birštonas, kvankam tiu situas preskau cent kilometrojn for de la Balta maro. Car ni ne povas scii, kio okazis en glacia epoho, ni devas kredi al nunaj asertoj. Mi partoprenis la akcepton ce la urbestrino de Birštonas s-ino Nijole Dirginčiene. La provizo estis fakte tro abunda kaj diverspeca. Tie ni priparolis la eblon de kontaktoj inter sia kaj unu de niaj urbetoj. Ni vidos kion diros niaj kompetentuloj. Tio estas interesa nur, se kiel ponto lingvo estus Esperanto. Birštonas estas bele finarangita urbeto. De ili ni povas ellerni la eluzon de t.n. EU-financado. Arangita por promenado kaj guado apud multaj belaj ornamajoj. En komenco oni havas imagon de dismetitaj objektoj, sed cien gvidas bele konstruitaj vojoj kaj vojetoj. La partoprenantoj Mirkovic, Koutni, Sevcenko Manko de Litovio (kaj aliaj baltaj landoj) estas malbo-na trafika ligo kun la najbaraj landoj. Bone atingebla nur sosee kaj aviadile. Cimomente ili per EU-financado konstruas Baltan koridoron, fervojan normalspuran ligon kun Pollando. Mi havis la felicon veturi sur tiu linio, kiu oficiale ankorau ne funkcias. Sur la litova flanko gi nur prove funkcias. Pro tio estas iom strange, ke trajno devas antau ciu samnivela pasejo bremsi kaj ec halti. Ja, logantaron oni devas alkutimigi al nova trafik-infrastrukturo. Alia manko de la nova fervoja linio estas, ke oni versajne ne povos veturi sur gi pli ol 120 km/h pro multaj kurbigoj. Litovaj fervojaj trakoj estas duopaj – kun normala kaj larga trakspuroj. Litovujo ankorau ne estas ano de la Internacia Fervoja Unio (UIC). Stacidomoj kaj alia infrastrukturo estas en solida stato. Certe la impresoj estas pozitivaj. Jovan Mirkovic Litovaj duopaj trakspuroj – normala kaj larga Prenovljeno spletišče ŽED Z veseljem obveščamo javnost, da je zaživelo prenov-ljeno spletišče ŽED Maribor. Novo oblikovanje na novi platformi je delo podjetja KlikNET.si. Upajmo, da se bo zagon z novimi vsebinami in članki ter vestmi nadalje-val, kajti le živa spletna stran ima smisel, sicer je le arhiv, ki lahko izgine vsak trenutek. Pa poglejmo, kakšna je struktura spletišča ŽED. Na naslovnico pridemo z naslovom http://fes.si/, tam najdemo najprej kratko predstavitev društva v sloven-ščini in esperantu, v zaglavju pa so povezave na rubrike Zgodovina društva, O esperantu in Članki in novice. Te lahko dosežemo tudi na drugih straneh spodaj ali na desni. Dodana je tudi galerija fotografij, ki ima trenut-no dva tematska niza. O.K. Bogracfesto 2016 Sekcio de FES Lendava sabate, la 27an de augusto jam kvinan jaron sinsekve partoprenis la tuttagan arangon en la mezo de Lendava. Oficialaj tri kuiristoj estis – sur la foto staras en la malantaua vico: Denis en la mezo, sur lia dekstra flanko Natalija, ambau el Dol-govaške gorice – do lokanoj, kaj s-ino Erzsi el Hungario. Inter pli ol cent skipoj ni atingis la solidan 16an lokon. Estis varma, suna tago, inter kuiristoj, iliaj fervoraj hel-pantoj kaj tra la tuta evento regis bona humoro, tra-trempita per pozitiva energio. Al multaj preterirantaj vizitantoj ni donis informojn pri Esperanto. K.K. Komuna foto de kuiristoj kaj helpantoj Komentiramo Ni komentas Pobuda instituciji Varuha človekovih pravic RS Jezikovna diskriminacija – Mednarodni jezik za vsakogar Osnovna, naravna človekova pravica je, da se z bliž-njimi sporazumevamo v svojem maternem jeziku, globalno pa v nevtralnem Mednarodnem, ki je na voljo že skoraj polnih 13 desetletij. To je Esperanto, ki ga je njegov 'oče' dr. L. L. Zamenhof sestavil načrtno v ta namen iz prvin najbolj razširjenih svetovnih jezikov. V praksi se je izkazal primeren za vsestransko medseboj-no sporazumevanje. Strokovnjaka za jezike, člana Akademije Esperanta, sta med drugim zapisala: Humphrey R. Tonkin (1939), profesor angleškega jezika, upokojeni predsednik Univerze Hartford v ZDA, v svojem sestavku Pravica do komuniciranja: Znanje jezika za najširše komuniciranje bi moralo biti doseglji-vo vsakemu človeku tudi v smislu osnovnih človekovih pravic. To predvsem pomeni uporabo jezika, ki je lahek in se ga da brez težav naučiti. To tudi pomeni, da tak jezik ne sme biti last države ali naroda, niti del njene zunanje politike oziroma sredstvo njene ekonomske nadvlade. Ob ugotovitvi, da je edini jezik, ki izpolnjuje te pogoje, le Mednarodni jezik Esperanto, moramo tudi priznati, da je v ozadju še vrsta resnih in občutljivih vprašanj. To torej zahteva dobro poznavanje smisla pravice do komuniciranja, saj šele to omogoča določa-nje vprašanja jezika. Zato je naša dolžnost, da z razno-vrstnimi razpravami dokazujemo, da lahko en sam skupni jezik za mednarodno komuniciranje spremeni pravico do sporazumevanja iz obljube v živo resničnost. Marjorie Boulton (1924), Oxford, lektorica za angle-ški jezik in literaturo in ravnateljica Pedagoške akade-mije, v predgovoru k slovenski izdaji svoje knjige ZAMENHOF oče esperanta, ki je pri nas izšla l.1987 ob stoletnici esperanta: Iz lastnih skorajda štiridesetletnih izkušenj vem, da Esperanto, kakor ga je zasnoval Za-menhof in kakor se je do danes razvil v neprestani upo-rabi, ustreza vsem jezikovnim zahtevam in razodeva zadovoljivo estetsko zmogljivost celo v poeziji in govor-ništvu ter tako dejansko omogoča uresničenje te enakopravnosti v mednarodnih stikih in pripomore k uveljavljanju prijateljskih in neobremenjenih odnosov. Slovenci smo imeli in imamo več izvrstnih esperanti-stov, od katerih izstopa profesor stenografije in avtor esperantskih učbenikov, profesor Rudolf Rakuša (1893-1970). Po njem se imenuje Rakušev trg v centru Maribora. Njegova učbenika Esperanto za šole in teča-je I. in II. del iz 60-tih let še danes veljata za najboljša. V eni uvodnih lekcij piše v uokvirjenem sestavku »Espe-ranto kot učni predmet« sledeče: Mednarodni jezik bo lahko dokazal svoje velike prednosti takrat, ko bo uveden v čim več državah v čim večje število šol. Metoda mora biti prilagojena starostni stopnji učenca in strukturi esperanta. Že po enem letu bo učenec s koristjo primerjal materni jezik s svojimi izjemami z logično gradnjo esperanta ter tako prodrl v osnovne zakone mišljenja. Kmalu se bo pričel prosto izražati v novem jeziku. Čez dve leti bo njegovo znanje že tolik-šno, da lahko odpade sistematični pouk esperanta in se vaja prevali na kak drug predmet, kateremu se zato lahko prida ena ura. Najprimernejši predmet bo vseka-kor zemljepis, posebno če se obravnavajo takrat druge države oziroma celine. Po natančno določeni organiza-ciji se vrši kolektivna korespondenca razreda s podob-nim kolektivom istega razreda v določeni državi. Izmenjujejo se razglednice, slike, risbe, šolski izdelki, kamenine, žuželke itd. Resnični duh mednarodnosti pride v razred, v šolo, v dušo posameznika. Vzgoja k ljubezni do domovine, do maternega jezika, do lastne kulture in do lastnega jezika se organsko izpopolnjuje z vzgojo k mednarodnosti. Sedaj obvlada vsakdo popol-noma dva jezika: materinščino in mednarodni jezik esperanto. Tako prof. Rudolf Rakuša v svojem učbeniku leta 1967. Naša vest nam narekuje, da se odločimo za dosledno pot enakopravnosti v mednarodnem sporazumevanju. V znak spoštovanja sogovornikov bomo morali za med-narodno sporazumevanje zavestno uporabljati Medna-rodni jezik. Uporaba Esperanta, ki je enako tuj in enako lasten vsem narodom, bo vsem ljudem dvigovala sa-mozavest. Predlagatelja misliva, da so razmere dovolj resne za pričetek aktivnosti uvajanja esperanta v osnovne šole. Ker gre za eno od osnovnih človekovih pravic, je najbrž vaša Institucija Varuha le teh najbolj primerna za usklajevanje aktivnosti znotraj države in vsaj v začetku tudi z neposrednimi sosedami. Predlagava tudi, da bi o primerih jezikovne diskrimi-nacije organizirali poseben razgovor zainteresiranih organizacij, saj naju kot državljana moti vse pogostejša uporaba angleščine namesto slovenščine. O vsebini najine pobude in o današnjem razgovoru z Vami bova seznanila gibanje za esperanto Slovenije. Veseliva se in pričakujeva vaše pozitivne informacije o zadevnih dogajanjih v bližnji prihodnosti. Hvala. Datum: 01. 06. 2016 Karel Kovač Jovan Mirkovič Deklaro pri la lingvo Slovenia Esperanto-Ligo Dato: 16.06.2016 EUROPA ESPERANTO UNIO Temas: Propono por »Deklaro pri la lingvo« Estimataj! Ni proponas ke EEU pritraktu kaj disvastigu aldonitan deklaron por akceli demokratigon de la lingva politiko en Europa Unio. Klarigo: Internacia lingvo esperanto estis inventita kiel respondo al tiamaj strecaj rilatoj kaj nekomprenemo inter la diversaj nacioj. Hodiaua situacio en Europa Unio estas simila, car dauras lingva diskriminacio kaj kreskas nacioalismaj tendencoj. Ni esperantistoj estas konsista parto de hodiaua nacia kaj internacia socioj kaj tial devas proponi solvon por lingvaj kaj komunikaj problemoj. Generala »Deklaro pri la homaj rajtoj« en la artikolo 19 parolas pri homaj rajtoj rilate uzon de la gepatra lingvo kaj rilate egalrajtan internacian komunikadon. Sencesa batalo de grandaj nacioj por ilia lingva hegemonio daure kauzas diskriminacion, malegalecon kaj neniigon de tiuj homaj rajtoj. Tial ni deklaras: - Ke ciuj gisnunaj provoj solvi lingvajn problemojn per uzo de iu ajn nacia lingvo ne solvis tiun problemon, sed ec pli komplikis gin kaj kauzis diskriminacion kaj nacionalismajn tendencojn - Tial ni proponas ke ciu principe rezignu altrudi sian lingvon en la internacia komunikado - kaj ke ciu uzu esperanton kiel duan lingvon por internacia komunikado kiel esprimon de estimo por kunparolanto kaj principo de egalrajteco, car gi estas same fremda kaj same propraal ciu Ni kredas ke EEU per tia deklaro povos iniciati vastan diskuton pri la lingva demokracio kaj estonta evoluo de kunlaboro en Europa Unio. Delegito de SIEL: Prezidanto de SIEL: Anton Mihelič, pm. Janez Zadravec, pm. Porinforme: UEA, AEF, HEA, IEF, KEA Peticija za ohranitev maternega jezika V razgreti javni razpravi o Predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o visokem šolstvu, kjer je osrednja sporna točka uvajanje določenih učnih programov v angleščini. Besedilo zakona omogoča tolmačenje, da bodo nekateri programi izvajani samo v angleščini, ne pa tudi ali tudi enakovredno v slovenščini. Tu je sporno še veliko tehničnih podrobnosti, na primer zagovor izpitov in diplom v slovenščini, pisanje seminarskih in diplomskih nalog v slovenščini itd., kar so temeljne pravice državljanov RS. Zagovorniki uvajanja angleščine kot dominantnega jezika na slovenskih univerzah izha-jajo iz predpostavk, da se v znanosti in poslih po vsem svetu uporablja prvenstveno angleščina, da je večina strokovnih objav v angleščini, da le angleški članki prodrejo na velika tržišča znanja, da na konferencah nastopajo v angleščini itd. Ekstrapolacija ad absurdum takih predpostavk zahteva, da materni jezik ukinemo in postanemo govorci angleščine. Nasprotniki predlaganih sprememb zakona opozarja-jo na nevarnosti za razvoj in obstoj slovenščine kot kulturnega in razvitega jezika, na neupravičeno aprior-no izbiro angleščine kot lingve franke (zakaj ne kitajšči-na, ruščina, francoščina, španščina itd.), na nizko raven znanja angleščine večine slovenskih predavateljev in študentov, na ustavne pravice državljanov RS itd. Nasprotniki sprejemajo del argumentacije predlagate-ljev sprememb zakona, a predlagajo drugačne rešitve. Žal po uveljavljeni praksi predlagatelji zakona pred-vsem zaničljivo zavračajo argumente nasprotnikov in se ne trudijo najti za vse sprejemljivih rešitev. Iz popla-ve mnenj za in proti priporočam za branje prispevek Silvije Borovnik v Sobotni prilogi Dela dne 13. avgusta 2016 na straneh 6 in 7. 30. maja letos smo razposlali okrožnico ZES s pozi-vom, da se slovenski esperantisti pridružijo peticiji Za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki jo je pripravilo Slavistično društvo Slovenije. Peticijo je doslej podpisa-lo okoli 9 tisoč oseb. Žal sta dva naša člana izrazila nestrinjanje s podporo peticiji. Kadar gre za jezike za mednarodno sporazumevanje in komuniciranje, moramo esperantisti zavzeti svoje stališče in ga javno izraziti. Tu seveda ni neposredno govora o esperantu, vendar »pokop« slovenščine pomeni še hujši pokop esperanta. Idealni cilj, da bi poleg materinščine vsakdo kot prvi tuji jezik govoril esperanto, je svetlobna leta daleč. Priklanjanje angle-ščini v vlogi mednarodnega sporazumevalnega jezika celo na račun materinščine pa je narodna izdaja, ki bo imela učinke v bližnji prihodnosti. Ne glede na to, kateri jeziki se uporabljajo za mednarodno komunicira-nje (pri nas so v uporabi poleg angleščine še srbščina, nemščina, italijanščina, madžarščina, francoščina, španščina, esperanto pa še kateri v manjši meri), pa je obvladanje in razvoj slovenščine pogoj sine qua non. Zahtevati moramo znanje in javno uporabo slovenščine najprej od vseh državljanov RS na vseh položajih (z upoštevanjem pravic narodnih manjšin), nato pa tudi od tujcev, ki želijo živeti in delati med nami. Nezaslišno je na primer, da se morajo predavatelji slovenskih univerz udinjati v tujih znanstvenih revijah s članki v tujih jezikih, da pridobijo zadostno število točk za izvolitev v ustrezne nazive, namesto da bi univerze zagotovile kakovostne domače revije za vse vede in možnost objave v slovenščini (z obvezo vsaj skrajšane-ga prevoda v drug svetovni jezik). Zdaj pa zaradi tega zanemarjajo objave v slovenščini, zato trpi tudi sloven-sko izrazoslovje na raznih področjih znanosti. V vseh takih razpravah se ne sme pozabiti na dejstvo, da le malo ljudi zna perfektno več jezikov. Za pisanje člankov, proze in poezije, za zagovarjanje na sodiščih, za prepričevanje na zborovanjih v nekem jeziku, ga je treba perfektno obvladati, tudi če zanemarimo umetni-ško ali strokovno vsebino. Le tisti, ki so dolgo živeli v nekem jezikovnem okolju, ali pa tisti, ki veliko svojega časa posvečajo nekemu jeziku, ga tudi dovolj kakovost-no obvladajo. Trditev, da nekdo obvlada šest jezikov, je najmanj sporna, če že ne smešna. Slovenski znanstve-nik, recimo kemik ali biolog, ki ni živel nekaj let v Sever-ni Ameriki ali Veliki Britaniji, težko obvlada angleščino. Kajti, če se je posvečal svoji stroki, ni mogel vsakodnev-no študirati še angleščine. S »kreolsko« angleščino pa ne more kakovostno nastopati ali pisati člankov v angleščini – rabi prevajalce, lektorje in korektorje. Spraviti članek v slabi angleščini v prvorazredno revijo pa ni mačji kašelj. Iz lastne izkušnje vem, kako žalostno izgledajo nastopi na mednarodnih konferencah, če govorec ne obvlada jezika perfektno. Govorci v mate-rinščini z lahkoto blestijo s svojimi jezikovnimi finesa-mi, figurami in citati. Sprejemanje tujega jezika za štu-dijski, strokovni ali poslovni jezik pomeni samodejno prevzemanje vloge drugorazrednega partnerja v mednarodnih odnosih, zagovarjanje take jezikovne politike pa je po mojem mišljenju veleizdaja. Opredelitev slovenskega naroda temelji na sloven-skem jeziku in z njim povezano specifično kulturo, ne na veri, rasi ali politični zgodovini, to je vojvodah, kne-zih, fevdalcih, državnih tvorbah in vojaških zmagah. Zgodovina Slovencev od Venetov, preko Noričanov in Karantancev, slovenskih dežel v raznih monarhijah do samostojne Slovenije kaže določene narodove politič-ne značilnosti. Delavni in miroljubni, nikoli osvajalski, so se Slovenci znali v nujnih primerih enotno upreti in zmagati, a so jim žal sadove bitk in zmag vedno ukradli domači in tuji škodljivci. To potrjuje večtisočletna zgo-dovina s primeri Karantancev, kmečkih uporov, revo-lucionarnega leta 1848, slovenske države po 1. svetov-ni vojni, NOB in osamosvojitve leta 1991. Vezivo naro-da na prepihu zgodovine, pritiskov migracij in močnej-ših sosedov pa je bil vedno slovenski jezik. Zato verjamem v poslanstvo esperanta, ki nam omo-goča praktično in pravično komuniciranje z vsemi negovorci slovenščine, zagotavlja ohranjanje in razvoj materinščine vsem, velikim in majhnim narodom. Izbira katerega koli nacionalnega jezika za sredstvo mednarodnega komuniciranja bistveno okrni prak-tičnost in v celoti ukine pravičnost in enakopravnost v mednarodnih odnosih. Zato zahtevam od tvorcev jezikovne politike v Sloveniji, da dosledno ščitijo in podpirajo naš materni jezik ter omogočijo esperantu, da postopno prevzame vlogo glavnega jezika za mednarodno komuniciranje. Ostoj Kristan Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Prenova spletišča lernu.net Spletišče lernu! smo več let navajali kot najbolj pri-merno za samoučenje esperanta. Njegove osnovne strani in tečaji so bili prevedeni v množico jezikov, med njimi tudi v slovenščino. Spletišče je opravljalo kopico funkcij, na primer klepetalnice, slovarja, slovnice itd. Nekatere aplikacije so bile vrhunske (slovnica, mentor-sko spremljanje tečajnikov), nekatere pa slabše (slovar, kakovost prevoda v posamezni jezik), predvsem zaradi šibkejšega sodelovanja esperantistov s posameznih jezikovnih področij. Metodologija učenja je bila dovolj napredna in raznolika, da je zadovoljevala potrebe tudi po mnogih letih delovanja spletišča. Vendar se je uredništvo spletišča lernu.net odločilo za temeljito prenovo in dalo letos v obratovanje vizu-alno in vsebinsko spremenjeno aplikacijo. Za oceno prenovljenega spletišča, ki je še v razvoju, je še prezgodaj, prve primerjave posameznih funkcij pa so možne in dobrodošle. Najprej nas je prizadela izguba slovenske inačice uvodnih navodil in osnovnega tečaja. To namreč lahko povzroči težave začetnikom iz našega govornega po-dročja. Zato se je Janez Jug odločil, postopno zapolniti vrzel in priključiti slovenščino v nabor jezikov spletišča lernu!. Za to dejanje mu gre vsa pohvala in upamo, da se mu bo pri tem koristnem delu pridružil še kak pro-stovoljec. Druga opažena pomanjkljivost je precej nedodelano ali manj prijazno programiranje kot na primer pri aplikaciji Duolingo. Upajmo, da se bo to s časom izboljšalo. Torej ponovno lahko za učenje esperanta po spletu priporočamo lernu! ter duolingo (samo za tiste, ki vsaj za silo obvladajo angleško). Vse, zlasti izkušene espe-rantiste, pa vabimo na obisk prenovljenega lernu.net in se priporočamo za ocene, komentarje, predloge in še posebej za tvorno sodelovanje pri obogatitvi sloven-skega deleža spletišča. O.K. La Jaro de la Lernanto La Jaro de la Lernanto estas ideo de UEA konkretigita de UEA kaj ILEI kune. Gi estis lancita en Nitra, Slovakio, dum UK 2016, okaze de la Tago de la Lernado. Gi dauros gis la UK je julio 2017 en Suda Koreio. Giaj celoj estas: cefa celo: atentigi la mondan movadon kaj eksteran publikon al instruado de Esperanto (iloj, metodologio, strategio ktp) detalaj celoj: atentigi la vastan publikon pri . pedagogiaj problemoj en sanginta mondo; . apero de tute aliaj kaj nekonataj por antaua peda-gogio lern-manieroj kaj rimedoj, unuavice teknikaj; . pripensado de poioma principa sango de roloj de lernanto kaj instruisto; . ellaboro de novaj didaktikaj principoj, strategio, metodologio ktp por instruado de Esperanto tra la mondo. Komencis agi laborgrupo por koncepti kaj prepari tiun Jaron de la lernanto: . Ivan Colling (ILEI-estrarano) . Mireille Grosjean (ILEI-prezidanto) . Zsofia Korody (estro de la germana ILEI-sekcio) . Stefan McGill (UEA-vic-prezidanto) . Elena Nadikova (ILEI-estrarano) . Nepo Nguyen (prezidanto de la vjetnama TEJO-sekcio) . Germain Pirlot (veterano en la informado pri Esperanto kaj instruado de Esperanto). Fonto: Vikipedio, 29an de augusto 2016 Predavanje na konferenci SIRikt Peter Grbec nas je obvestil, da je bil njegov prispevek o tečaju esperanta s pomočjo aplikacije Duolingo na Osnovni šoli Anton Ukmar Koper, ki je bil objavljen že v Internacia Pedagogia Revuo aprila 2015 in Europa Bul-teno junija 2016 ter v septembrski številki revije Balka-na Verda Stelo, sprejet še na 10. mednarodno konfe-renco SIRikt 2016. Na konferenci bo avtor predstavil poučevanje esperanta preko angleščine s pomočjo aplikacije Duolingo za skupine. Konferenca SIRikt je največji izobraževalni dogodek v Sloveniji, na katerem se srečujejo in delijo svoje izkuš-nje vzgojitelji, učitelji, ravnatelji, univerzitetni profesor-ji, raziskovalci, študenti, učenci in najrazličnejši stro-kovnjaki s področja izobraževanja ter drugih znanosti. 10. konferenca SIRikt bo potekala 6. in 7. oktobra 2016 v Kranjski Gori v dvorani Vitranc ter hotelih Kom-pas in Ramada Resort. Naš kolega Grbec bo imel pre-davanje verjetno 6. oktobra. Program konference si lahko ogledate na: http://www.sirikt.si/. O.K. Heroldo de Esperanto En junio cijare la retpago Novajservo RET-INfO / Lingvo – Studio informis la legantaron, ke Heroldo de Esperanto renaskigos en 2017. Laulitere: "Heroldo de Esperanto" estas unu el la plej malnovaj Esperanto-gazetoj. Dum la lastaj jaroj ce la nuna eldo-nanto gi ofte malfruis, havis multajn problemojn – sed nun aperis espero pri gia revigligo. Fabricio Valle (la antaua redaktoro de la revuo Espe-ranto) kaj Paulo Lima, partneroj en la entrepreno "Sociala Grupo Lexus" en Brazilio, acetis la gazeton "Heroldo de Esperanto" kaj eldonos gin ekde la jarko-lekto 2017. La gisnuna eldonanto Kooperativo de Literatura Foiro (membro de la pakto de G. Silfer) respondecas ankorau pri la tuta jarkolekto 2016. La vendo ne koncernas la rajtojn pri la libroj: la rajtoj restas ce LF-koop kaj IIC. Informoj pri la planoj de Lexus rilate la gazeton, fondi-tan de Teo Jung, aperos regule ce la Facebook-pago de la nova eldononto: https://www.facebook.com/lexussociala/ C1001@zz50yduhapyzorfenffgjxxzouiciqwi@eventoj Esperantist Vinko Bitenc Počitniška obilica časa in bolj skrbno prebiranje časo-pisja daje nepričakovane plodove. V sobotni prilogi Dela dne 16. julija 2016 na strani 23 sem zasledil čla-nek Marjete Žebovec o pisatelju Vinku Bitencu z naslo-vom Književnik, ki je kopal strelske jarke. V članku je opisano življenje umetnika, ki se je rodil leta 1895 v Šentvidu pri Ljubljani. Že v mladosti je pesnil in objavljal v Jutru. Študiral je na II. gimnaziji v Ljubljani in dramsko igro na konservatoriju pri Avgusti Danilovi. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko in poslan na Poljsko, od koder je pošiljal prispevke za Dolenjske novice. Vrnil se je v Slovenijo in bil kot umetnik vsestransko aktiven. Med obema vojnama se je poročil, njegova hči Marija je postala priznana koncertna pevka. Leta 1935 je bil uvrščen med vidne slovenske literate. Med nemško okupacijo je delal kot uradnik v Kranju, nato pa je bil kazensko premeščen z družino na Dunaj. Po vojni se je z družino vrnil domov, a bil kmalu po krivem obtožen sodelovanja z okupatorji – ovadila ga je družina, ki je v njegovi odsotnosti zasedla njegovo nedokončano hišo na Ježici. Zaradi obtožb je izgubil status umetnika, ostal brez lastnega stanovanja, težko je kaj objavil, opravljal je razne službe v Mariboru. Po intervencijah hčere in nekaterih prijateljev mu je bil vrnjen status umetnika in priznana pokojnina. Poslab-šalo se mu je zdravje, umrl je leta 1956 na pisateljskem srečanju v Zagrebu. Pokopan je v Šentvidu pri Ljubljani. Vinko Bitenc je bil v celoti rehabilitiran šele v samo-stojni Sloveniji s sklepom Ustavnega sodišča. V članku je podrobneje opisan njegov ustvarjalni opus. Za nas esperantiste pa je pomembna navedba, da je znal več jezikov: latinsko, italijansko, francosko, nemško, poljsko, rusko in esperanto. V esperanto je prevajal tudi svoje pesmi, prevajal je tudi iz esperanta v slovenščino. Za prevod slovenskih partizanskih pesmi v esperanto je prejel posebno diplomo španskih esperantistov. Naj na koncu opozorim, da bi bilo škoda, da bi šla esperantska ustvarjalnost Vinka Bitenca v pozabo. Lepo bi bilo, če bi kdo od sedanjih esperantistov ali prijateljev esperanta preučil arhive, morda tudi v sodelovanju z avtorico članka v Sobotni prilogi, ter objavil pregled prispevkov Vinka Bitenca k esperantski literaturi in dejavnosti. O.K. Zahvala ministra Peršaka Ob imenovanju novega ministra za kulturo v Vladi RS Antona Peršaka je predsednik Združenja za esperanto Slovenije Janez Zadravec poslal ministru čestitko. V zahvali za čestitko je minister med drugim napisal: »Na Ministrstvu za kulturo se zavedamo pomena, ki ga za promocijo esperanta opravlja Združenje za espe-ranto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, saj tudi mi menimo, da je enakopravno sporazumevanje bistvo sodelovanja med različnimi narodi. Slovenija poleg tega v skrbi za ohranjanje in razvijanje slovenščine potrebuje izkušnje drugih jezikov, med njimi tudi esperanta.« Slovenski esperantisti pozdravljamo pozitivno stališče ministra za kulturo in upamo na dobro sodelovanje v aktivnostih za ohranjanje materinščine in uveljavljanje esperanta – pravičnega in praktičnega mednarodnega jezika. O.K. Poziv za zbirko I/I Lani je bil zaključen 20. letnik našega biltena Informa-cije / Informoj. To je primeren čas za izdajo vezane zbirke vseh številk vsaj v nekaj izvodih za arhive in stro-kovno knjižnico ZES. Tudi NUK bi bila vesela kakega izvoda. Združenje za esperanto Slovenije ima v programu dela pripravo take izdaje, a rabi pomoč pri zbiranju posameznih številk, zlasti iz prvih letnikov. V pripravi je pregledna tabela vseh izdanih številk biltena in razpoložljivosti posameznih številk. Pozivamo vse tiste, ki hranijo izvode našega biltena, da nam podarijo manjkajoče izvode ali pa vsaj omogo-čijo njihovo fotokopiranje. ZES bo nato zbirke origina-lov ali fotokopij dala vezati in shranila v knjižni obliki na najbolj ustrezen način. Tisti, ki so nam pripravljeni pomagati, naj pokličejo urednika biltena za dogovor o konkretni izvedbi akcije na telefon 041 275 177 ali pišejo na e-poštni naslov kristan.ostoj@amis.net. INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d.d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0