Naročnina uiesečno 25 Um. ia inozem* •Ivo l)iu — ne-delfska izdaja celoletno 120 I lin, za inozemstvo 140 Din
L) red n i Al v o je v Koiular |evi ul. b/III
Teletom uredništva; dnevna služba 2040 - nočna 24%. .>994 in 2050

VENEC
Ćek. račun: Ljub-' jana št. 10.650 in .0.349 za inserate; -Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Rimski govor
Govor italijanskega predsednika vlade v palači Venezia ob priliki osemletnice fašističnega pohoda v Rim spada organično v vrsto njegovih retoričnih umetnin, ki jih je poklonil Evropi v Li-vorno, v Firenci in v Milanu. Kakor prejšnji, se deli tudi sedanji v dva ix>jx>lnoma ločena dela: enega, ki je namenjen samo italijanskim ušesom, in drugega, ki je naslovljen na zunanji svet, predvsem na države, ki imajo čast biti sosede kraljevine Italije.
Ako primerjamo med seboj vse štiri govore, ki so vsi programatični — če smemo verjeti fašističnemu tisku — potem bomo najprej ugotovili, da je predsednik Mussolini posvečal vedno manj pozornosti zunanjepolitičnim problemom, medtem ko so notranjepolitična vprašanja postajala deležna vedno večje nege. Kakšen Italiji neprijazen kritik, kar mi nismo, ker hočemo biti objektivni, bi iz tega lahko sklepal, da se zdi vodji fašizma zaenkrat bolj važno, da okrepi notranjo moč svoje stranke kakor pa da načne polemiko z inozemstvom, katera mu že izza časov govorov v Livorni in Florenci ni prinesla preobilo lovorov. Notranja moč fašizma in tudi vera italijanskega ljudstva v odrešilno moč fašizma, oba napravita vtis, da sta v padanju, med tem ko zunanji svet motri sedaj Mussolinijeve govore ne sicer z brezbrižnostjo, ker prihajajo od zastopnika velikega naroda, ampak z dostojno treznostjo, ki izvira iz prepričanja, da bi se Evropa znala braniti pred vsakim destruktivnim pokretom od katerekoli strani bi tudi prišel.
Nas seveda ne zanima toliko ono, kar je vodja fašistov imel povedati svojim pristašem na jubilejni dan velikega zgodovinskega dogodka. Ob takih prilikah se obnovijo spomini na skupne zmage in na skupne prestane žalosti. Uspehi se primerjajo z zamišljenimi načrti. Poiščejo se napake, idejne in taktične, ki so krive neuspenov. Napravijo se novi trdni sklepi za bodočnost, upadli pogum se zopet dvigne, mlade moči se vtelesijo v gibanje, dajo se nove smernice, postavijo novi cilji. Zborovanje fašistov v palači Venezia je ta del programa tudi v najlepši harmoniji uresničilo, narod je bil navdušen ob bodrilnih besedah svojega vodje, ki je pri poslušalcih zapustil vtis, da je »fašistična Italija izvojevala svojo najbolj blestečo zmago«, kot vznešeno piše naš kolega v Trstu. To je vse dobro in mi pristavljamo, da je tudi potrebno, ker je fašističen pokret rabil novega poleta po nekaterih nezaupanje zbujajočih dogodkih Zadnjih 12 mesecev.
Mi bomo z veliko večjo pozornostjo brali oni kratki del rimskega govora, ki je posvečen zunanji politiki. Tudi tain najdemo razveseljive točke. V Livorno in v Florenci je Mussolini. če so naši spomini še sveži, naslovil zelo neprijazne besede na našo zaveznico Francijo. Govoril je o legionih, ki vstajajo in ki nevstrašeno pričakujejo svoje sovražnike onstran alpskih velikanov. V Rimu je to poglavje izpuščeno. Treznost francoskih politikov, ki se niso pustili izzvati ter mirno nadaljevali z delom za varnost svoje domovine, je imela ta blagodejen vpliv, da Mussolini na tej strani ni več iskal neprijateljev fašistične Italije. Mi niti ne ve-ru'cmo, da so mu to zmernost narekovali italijanski finančniki, ki iščejo posojila na francoskem trgu. To je brez dvoma vesela ugotovitev in ev-rooski miroljubi bodo hvaležni Mussoliniju, da je odstranil eno negotovost, ki je kot mora ležala na celi Evropi. •
Tudi njegove zahteve po reviziji mirovnih pogodb niso več tako brutalne, naj jih skuša ute-mel iti s členi pakta Društva narodov, ki, mimogrede povedano, do sedaj ni še vžival posebnega spoštovanja italijanskega prvega ministra. Nrmi-govanjc na možnost revizije državnih meja v Evropi je tudi razumljivo za Italijo, ki se je postavila na čelo nezadovoljnih držav v Evropi. To so koncesije, ki jih mora dati na račun političnega položaja.
Vso naSo jx>zornost pa zahteva čis'o nov moment v italijanski zunanji politiki, katerega je Mussolini jasno izrazil, ko je rekel, da gospodarski položaj sili Italijo v miroljubno ekspanzijo proti podunavskim pokrajinam in proti orijentu in da leži ravno v tej gospodarski nujnosti razlog za njeno politiko prijateljskih zvez z Madjarsko, Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo, da ne štejemo Albanije, ki je po pisanju pariškega časopisa postala italijanska prefektura. Mi moramo torej v bližnji bodočnosti računati s podvojenim pritiskom Italije v smeri proti Donavi in proti Istambulu. To je dejstvo, ki mora nas Jugoslovane zdramiti in nas strniti, ker se slučajno mi nahajamo na progi italijanske ekspanzije. Mi sicer z veseljem vzamemo na znanje, da bo to »prodiranje zgolj pacifistično in se bo posluževalo pacifističnih sredstev«, vendar nas ta obljuba ne sme uspavali, dokler nimamo garancij, da tudi države, katerim Italija ponuja svoje prijateljstvo, pod pacifizmom ne razumejo isto, kot pa italijanski ministrski predsednik. A tudi Mussoiinijev pacitizem nas navdaja s skrbjo, ker po njegovih lastnih besedah temelji na sovraštvu. Delaj, sovraži, molči, to je nevarno geslo. Sovraštvo ni krščansko. Sovraštvo je bila gonilna moč poganskega Rima, v katerem vidi fašizem svoj
ti
„Mussolini — naslednik Viljema
Ducejev govor razburil vso Evropo — Celo desničarji odrekajo fašizmu
vsako simpatijo
Franc i'a
Pariz, 28. okt. z. Mussoiinijev govor je odjeknil v tukajšnjih krogih kot bomba. Levičarski tisk je bil vedno ne razpoložen proti Italiji.
»Echo de Parter, ki je bil vedno naglašal potrebo prijateljstva in dobrih odnošajev z Italijo, ugotavlja, da so seda;; med Italijo in Francijo nastali prepadi, ki jih diplomacija ne bo mogla premostiti. Zelo različni so vzroki, da je Mussolini baš v tem času potrdil svoje govore, ki jih je imel v Livornu, Firenzi in Milanu. Musso'lini je poskusil prestrašiti Francijo, moral je pa opaziti, da Francija ve svoje me.'e zavarovati. Radi tega hoče Mu-ssoltaii še enkrat, in sicer pred sestankom razoro-žitvene konference pokazati Evropi, da se on noče meniti za razorožitvene sklepe, ako se pred tem ne izpolnijo italijanske zahteve. To njegovo zadržanje podpirata dve dejstvi: 1. ženitev kralja Borisa in 2. možnost smrti Ahmed bega Zoga. Mussolini čuti, da so njegovi posli na jugu Evrope zadovoljivi.
»Le Petit Journal« naglaša, da zahteva Mussolini revizijo mirovnih jxigcdb, ne toliko v korist premaganih kakor le na korist Italije. Ne samo v Franciji, marveč tudi v drugih državah prevladuje prepričanje ,da se Evropi s tem ne more koristiti, marveč se vse postavlja na kocko. Sicer pa vereaill-•ki mir, predvsem pa statut Društva narodov nudita dovolj sredstev za preskušnjo pol. položaja.
»Republique« ugotavlja, da jc Mussolini, preden se jc poslužil pretenj, poskusil od francoske vlade dobiti finančno pomoč. Franroska vlada pa na njegove ponudbe ni pristala. Radi tega se je
Mussolini s posebno strogostjo obrnil proti Franciji. List dalje r.aglaša, da Mussolini j>ozab]ja, kako Italija nosi s svoje strani odgovornost za nepravilnost versaillske mirovne j>cgodbe. Mussoliniju je treba jasno odgovoriti:
Francija odklanja vsako revizijo. Ako bi prišlo do revizije, bi Nemčija dobila nazaj svoje kolonije, torej bi jih zopet no dobila Italija.
Senator Billiet zahteva v »Avonir«, da je vendar prišel čas, zamašiti Mussoliniju usta. Francija je pripravljena vse žrtvovati za mir, vendar pa no bo raztrgala versaillske pogodbe, samo da napravi veselje Mussoliniju ali Hitlerjevim norcem.
Anglija
London, 28. okt z. Mussoiinijev govor komentira edino le »Daily Herald <in >Daily Ex-prrssc. »Daily Herald«, MacDonaldov list, postavlja kot kontrast včerajšnjo ratifikacijo londonskega pakta in Muissolimijev govor. List misli, da ni resna, kar govori Mussolini o vojnih pripravah. Pa« pa jo resno nasprotno: vojne priprave obstojajo in možnost vojne ni izključena. Nova Evropa jo popolnoma slična stari. Diplomatska borba za ustvaritev raznih zvez jo v polnem teku, vojna mornarica in vojska sta v pripravljenosti. Vse to nas ne sme tirati v obup, marveč nasprotno v še večjo voljo za delo. Ako hočemo zagotoviti mir, je treba delo za mir podvojiti in ga izvesti brez ozira na vojno proti tistim, ki jo pripravljajo.
»Daily E\pressc izjavlja, da jc Mussolini ponovno pokaral, da jo naslednik Viljema, ki je rad rožljal s sabljo. List pravi, da je v interesu Italije
in svetovnega miru. da Mussolini drži jezik za zobmi.
Nemčva
Berlin, 28. okt. z. Včerajšnji Mussoiinijev go vor obravnava samo današnja »Germania«, organ državnega kanclerja dr. Briininga in pravi, da predstavlja veliko presenečenje, ker je MussoHni zapustil svoje dosedanje rezervirano stališče nasproti fašistom in internaeionalcem na evrofekem hori-contu. Nikoli ni bilo mogoče dokazali, da rimski fašisti finančno podpirajo nacionalno-borbeno zvezo Avstrije in Nemči'Je. Taki glasovi so se stalno iz Rima demantirali. Sam duce se do sedaj ni upal vtikati v notranje razmere drugih držav. 14. septembra smo že naglasili, da je radost, s katero je fašistični tisk pozdravil zmago nacionalnih socialistov v Nemčiji, torej dejansko neprijateljeko stranko, v najmanjši meri neprijateljski akt. Prisiljeni smo to trditev danes ponoviti. Čudimo se, da Mussolini dane« misli, da je vstop 107 narodnih socialistov v državni zbor zmaga fašističnega duha v Evropi. Mussolini je bil doslej realen politik, zato so čudne njegove sanje o zmagi v deželi razuma.
Romunija
Bukarešta, 28. okt. AA. Govor italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija je naletel v romunski javnesti na veliko nezadovoljstvo. Listi naglašajo vojni značaj govora, ki spominja na Viljema II. List »Lupta«, pravi da Mussolini žvenketa s sabljo. Večerni listi prinašajo obširne komentarje angleškega in francoskega tiska o Mussolinijevein govoru.
Nova preganjanja v Juh Krajini
V Primorcu deluje fašistična napadalna četa — Aretacije
Trst, 28. okt. ff. Iz tukajšnjih fašističnih listov izvemo, da ee je izvršil nov napad na »Novi list«, ki izhaja v Gorici. Po dobljenih natančnejših informacijah se je izvršil napad na sledeči nač;n: Avtomobil, s katerim je bil odpravljen zadnji »Novi list« v Trst, je bil v bližini Opatije ustavljen od avtomo-bilista, ki je privozil v nasprotni sineri. Najprej jc ukazal, da naj se ugasnejo vse luči, potem pa je zahteval, da se mu izreči vsa naklada »Novega lista«. Ko so bili vsi zaboji zmetani na cesto, je fašist ukazal šoferju, naj vozi naprej proti Trstu. Pozneje so prišli novi fašisti in vzeli seboj zaboje, ki so vsebovali 6000 izvodov »Novega lista*. Vest o neč-nem napadu se je razširila po Gorici v ju'raniih urah in zbudila povsod veliko razburjenje. Gre za napad na avtomobil javne prevozne družbe, ki je od oblasti priznana, in kateri občinstvo izrrča blaga v prevoz. Občinstvo se ne glede na narodnost vprašuje, kam bo dovedla pot, ki so jo ubrali goriški fašisti pod vodstvom novega tajnika Avenaniija.
Pripovedujejo, da se je v zadnjem ča3U zopet pojavila fašistična »squa:ler d,azioni« (napadalna čela), ki je že pred fašističnim pohodom v Rim stra-
hovala Primorsko. Torej je takšna skvadra izvedla drugi napad na »Novi list« ter istotako napad na glasbenika Lojzeta Bratuža. Ista je opustošila pisarno dr. Birse v Ajdovščini. Javnost dobiva vlis, da ni zadosti varna pred temi nepostavnimi napadi in da policija ne nastopa dosti odločno. Rimska vlada je »Novi list« dovolila, njen predstavnik ga cenzurira, a nazadnje lahko skupine mladičev preprečijo izdanje lista. To je proti vladi. To je ilegalno. Javnost se vprašuje, kdo prav za prav ukazuje. Nekateri odgovarjajo, da vsi.
Nadalje izvemo, da je goriška policija aretirala g. Ladija Drufovka iz Trsla, ker se je v neki goriški gostilni razgovarjai s svojo zaročenko v slovenskem jeziku. Drufovka je zaprt že teden dni. Policija mu dan za dnem obljubuje, da bo izpuščen, toda v resnici ga drži naprej v zaporu.
Rimska vlada je sklenila ukiniti s prihodnjim šolskim letom italijansko gimnazijo v Tolminu. V gimnazijskih prostorih se bo odprla kmetijska šola, ki je po mnenju vlade za Goriško bolj potrebna. Štirje od lanskih maturantov na tej italijanski gimnaziji so lani zbežali v Jugoslavijo.
Ministri v stiku z ljudstvom
O delu in smernicah vlade
Belgrad, 28. akt. m. Ministri Maksimovič, Drin-kovič in Radivojevič so imeli danes sestanek s prebivalstvom v Novem Sadu. Po govoru nekaterih uglednih meščanov o potrebah Novega Sada je železniški minister Radivojevič imel govor, v katerem je izjavil m,ed drugim, da sedanji režim pomeni po svoji iniciativi in f>o načinu, kako je nastal, anulacijo vseh dosedanjih front in zbiranje narodnih vrst v eno in edino fronto za kralja in domovino.
Govoril j'e o gospodarski krizi in obljubil, da bo tudi železniški resor prijjomogrl k njenemu omiljenju, da pa se ne sme preveč zahtevati glede ogromnih izdatkov za investicije, v katere so se že
doslej vložile težke milja rde, ki se pa ne r en tira Jo tako, kakor bi si mislili. Kar se pa samega zborovanja liče, je treba prihod ministrov smatrati kot posledico naredbe z najvišjega mesta radi direktnega stika z ljudstvom in radi sjx>znavan>.a razmer med ljustvom.
Za njim je govoril minister Drimkovič, kii Je na kratko označil program vlade s temi-le besedami: Mir, delo in tolerantnost na znotraj in jače-nije spoštovanja naše države na zunaj.
Prosvetni minister Maksimovič je najprej govoril o narodnem zedinjenju in o velikem pomenu 6. januarja in 3. oktebra. Nato je govoril o objektivnosti in dobri volji sedanje vlade.
Železnica Milan - Miinchen
Pariz, 28. okt. as. »Journal« je mnenja, da jc prišel na sled nevarni nemško-italijanski kooperativni pogodbi. Kakor poroča list, sta Italija in Nemčija sklenili, zgraditi železniško progo iz Miin-cbena v Milan, ki bo za 160 km krajša od st. gott-hardske proge. Nova proga bo le prav na kratl:i razdalji vodila preko avstrijskega ozemlja in bo stala okoli 2 milijardi frankov. Omogočila bo direktno zvezo med Italijo in Nemčijo. Nikakor ni misliti, da ima nova železnica le namen, preskrbeti delovne prilike. Nasprotno, s tem je samo dopri-nešen dokaz, da se Italija vrača v svojo predvojno politiko.
vzor. Fašizem sc torej idejno ni razvil, ostal je poganski po svoji zamisli in po svojem duhu. Koliko je torej vreden pacifizein, še tako lep, če ima za motiv sovraštvo!
9 letnica fašistične ere
Rim, 28. okt. as. Devellelnica fašistične ere se jo danes praznovala z vsem običajnim ceremonije-loin. Na hiši, kjer so se 1. 1919. »brali fašisti k prvemu sestanku, so odkrili spominsko ploščo. V vili Borgliese jo izročil Mussolini novim društvom, ki so pristopila k fašislom, posebno edinici 10.000 vojnih invalidov, nove zastave. V svojem nagovoru je stavil na navzoče vprašanje, ali hočejo braniti Italijo z orožjem v rokah, tako kakor so jo branili pred leti. Množica mu je odgovorila z navdušenim in gromkim: »Da!«
Prvič se je današnji dan praznoval v Italiji kot narodni praznik. Vse trgovine so bile zaprte in je kazal Rini povsem nedeljsko lice.
Poveljnik lašističn h udarnikov
Rim, 28. okt. AA. Poveljstvo nad fašističnimi udarniki jc bilo j»verjeno poslancu Scorzi. Novi poveljnik je sporočil predsedniku vlade Mussoliniju, da štejejo po enem tednu zadevni mladostni lašiji okrog 170.000 članov.
Dunajska vremenska napoved: Najbrže nekoliko bolje, toda nestalno. Temperatura raste.
Pelegrinetti pri sv. Očetu in drž. talnihu
Rim, 28. okt. p. Nuncij na jugoslovanskem dvoru msgr. Pellegrmetti je bil danes sprejet ort Ni. Sve'-eeti papeža. Avdijenca je trajala poldrugo uro. Nuncij je poročal o položaju katoliške cerkve v Jugoslaviji. Po avdienci je Pellegrinettija spreijel kardinal Pacelli, s katerim sta se dolgo razgovar-jala.
Napredovanja
pri železnici
Belgrad, 28. okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog ministra za promet napredovali pri direkciji državnih železnic v Ljubi, ani: za uradnika 4-1 Franc Hois sedaj 5-1 in šef odseka, za uradnika 5-1 Ivan Gapunac in Feliks Lenart, dozdaj 6-1, za uradnike 6-1 Miroslav Bunčug, dr. Leon Deklcva, inž. Riko Šapla dozdaj v 7-1, za uradnika 1 -II Maiksimili an Hubalek, Ivan Zoreč, Ivan Podboj, Josip Božič, Andrej Matej, Martin Košut, Alojzij Kavšek, Josip Grilec, Fortunat Fink, Oroslav Ilešič, Josip Čeri.n, Josip Jenko, Franc Pustoslemšek dozdaj v la-II, Josip Vadnov, Franc Rožanc dozdaj 2a-II, za uradnika 2-II Edm. Bevac, Anton Gostič, Mihael Rožanc, Janko Medved, Janko Vran;ek, Viktor Jeruc, Alojcij Veber, Anton Jančik, Valentin Čebanec dozdaj 2b-II, Franc Visenjak, Vil em Klemene, Franc Miler dozdaj 3-11; za uradnilke l-III Nukota Kusterc, Josip Pšeničniik, Vo,-teh Ceraj-Cerič, Josip Stariha, Josip Stojkovič, Franc Bišljan, Ivan Urh, Franc Dragan in Ludvik Deisinger dozdaj 2-II1.
Petanje k ukradel 2,100.000 Din
Belgrad, 28. okt. z. V zvezi s poneverbami
v zagrebški davčni upravi je finančno ministrstvo odredilo, da se izvede natančna preiskava, ki jo bo osebno vodil načelnilk oddelka za davke Pojič. Snoči je Pojič odpotoval v Zagreb, da bo pregledal blagajno in ugotovil pravo stanje v tej aferi,
Zagreb, 28. okt. p. Preiskava o poneverbah v zagrebški davčni upravi se nadaljuje neprestano. Zjutraj je sem prispel Pojič, ki je takoj začel s preiskavo. Ugotovil je, da ie Petan ek oškodoval državno blaga no za 2,100.000 Din. Ni izključeno, da se bo v teku preiskave ta vsota še zvišala, ker bo preiskava trajala več dni. Za Petanjekom ni nobenega sledu.
Kostanjevica dobi davčno upravo
Belgrad, 28. okt. AA. S sklepom ministrstva financ se otvori v Kostanjevici za kostanjeviškt srez srezka davčna uprava.
Vprašanje novega voznega reda
Belgrad, 28. okt. AA. Posvetovalni odbor direkcijo državnih železnic v Ljubljani, bo imet v začetku prihodnjega meseca sejo, na kateri pride na dnevni red med drugimi vprašanji, ki se tičejo prometa vobče, tudi predlog glede novega voznega reda. Zveza industrljoev v Ljubljani je j>oslala okrožnico vsem gospodarskim organizacijam v državi s prošnjo, dn pošljejo konkretne predlogo za-strun novega voznega reda.
Za dvig kmetijstva
Belgrad, 28. okt. m. V kmetijskem ministrstvu razpravlja posebna l.-omi«imi o racionalnem obdelovanju zemlje in kultiviranju žita. Ta vprašanja so važna z ozirom nn naš izvoz žita. Ministrstvo je do seda jnabavilo velike količine žita za Jesensko setev, ki se bo razdelilo po okrajnih načelnikih, da se bo doseffla boliša kvaliteta žila.
Zedinjene države vseh Arabcev?
Pod vodstvom Anglije se izdeluje načrt za združitev vseh arabskih držav Palestinska politika je s tem v zvezi — Bagdad prestolica zveze
Istnnibnl, 28. akt. or. Vnš dopisnik ie že poročal o obširni oboroževalni akciji, ki se vrši po celi Mali Aziji, pri kateri so udeleženi Arabci sul-tanata lbn Sauda in Fejsalovo kraljestvo Irak. Danes sem v stanu poslati dopolnilne informacije, ki jasno kažejo, da se je zafel med Arabci pokret, lu utegne popolnoma predrugačiti politično raz-predelitev v mej-ah bivšega turškega cesarstva. Znano je, da drži Velika Britanija v svojih rokah usodo sultan al a lbn Sauda v Hedžasu, nadalje kraljevino Irak, mandat Palestine in Transfordanije. Izven njenega območja je Je Sirija, nad katero danes vlada Francija. Zato ni čudno, če je vedno velikopoteznim Angležem prišlo na misel, da bi vsa arabska plemena, vključivši celo Egipet, če mogoče, združiti v neko vrsto zedinjenih držav, nad katerimi bi obdržala Anglija omiljen pro-tektorat.
Iz prvih virov izvem, da jc ministrski predsednik kraljevine iraške že izdelal tozadevni načrt z odobrmjeni Velike Britanije ter da ga bo razposlal v najkrajšem času vsem arabskim pre-stolicam. Govori se celo, da bo ministrski predsednik sam osebno obiskal vse arabske prestolice in predložil svoj načrt. Za enkrat je predvidena samo ozka trgovska zveza, ojačena s političnimi in vojaškimi pogodbami, toda v zamisli je, da se stvori ena politična enota pod vodstvom kakega
arabskega princa, kateremu bi bil dodeljen zastopnik Velike Britanije v činu podkralja ali guvernerja.
Iz Hedžasa se poroča preko Bagdada, da bi ta predlog ne bil slabo sprejet, ker na eni strani zasigura Arabcem neodvisnost, na drugi strani jim pa nudi gospodarsko pomoč Velike Britanije in pa garancijo za varnost.
Dozdeva se, da je nova palestinska politika londonske vlade, ki je popolnoma v nasprotju z deklaracijo lorda Baliourja, ki jc rezervirala Palestino izključno za Žide, v skladu s to velikopotezno in angleškega kolonijalnega ženija res vredno akcijo. Odločen nastop MacDonaldove vlade za pravice arabskih domačinov v Palestini je imel velikanski odmev pri vseh arabskih plemenih od Rdečega morja pa do araraškega gorovja. Nove volitve, ki so se ravnokar končale v Iraku, so lo tudi pokazale, ker so dale velikansko večino vladni stranki, tako da je ratifikacija pogodbe z Anglijo sedaj postala gotova stvaT.
Po tukajšnjih vesteh namerava Anglija izvesti na ta način protiofenzivo proti grupaciij, katero je povzročila italijanska diplomacija, t:i ie dosegla ravno sedaj v Ankari, ko se bodo podpisale razne pogodbe med Grčijo in Turčijo, svoj politični višek. Angliji je italijanska politika proti Orijentu neprijetna, ker jo moti v njenih načrtih.
Velika zedtnfena arabska država bi za vedno onemogočila vsak inozemski vpliv na te že od nekdaj za evropske velesile tako zaželjene pokrajine.
Na drugi 9trani pa slišim nasprotujoča mnenja, češ da Anglija je prav za prav vzrok grško-
turškemu prijateljstvu, ker hoče maloazijsko nevarnost odstraniti. Čast je pa prepustila italijanski diplomaciji, ki se niti nc zaveda, da je pomagala kovati Veliki Britaniji orožje proti njej sami. Najsi bodo resnične te ali one vesti, dejstvo je, da nam bo orijenlska zemlja prinesla še mnogo novih odkritij v pogledu mednarodne politike.
London, 28. okt. or. Reuter poroča iz Bagdada, da namerava iraški ministrski predsednik potovati v London, da predloži angleški vladi gotove načrte za obrambo arabskih interesov v bližnjem Orijentu,
Beyriith, 28. okt. or. Iz Pariaca poročajo, da jc prišlo do sporazuma med angleško in trancosko vlado radi cevi-edvodnikov za odtekanje iraškega petroleja. Petrolej bo deloma tekel v Haifo, deloma v Tiberias. Arabska plemena, ki živijo ob novi odvodni progi, so izrazila svoje zadovoljstvo nad to rešitvijo.
Kairo, 28. okt. or. Stranka wafdistov je imela tukaj zborovanje, na katerem se je med drugim sprožilo vprašanje združitve vseh arabskih dežela pod pokroviteljstvom Egipta.
Črna smrt
Z usodno naglico koraka po Nemčiji črna smrt. V soboto so ob udeležbi 50.000 ljudi pokopavali v Alsdorfu pri Aachenu 260 žrtev rudarskega poklica. V Alsdorfu, ki šteje 11.000 prebivalcev, skoraj ni družine, v kateri ne bi obžalovali smrt dragih svojcev, očetov, sinov, mož, bratov. Toda ob isti opoldanski uri, ko so v Alsdorfu odmevale pogrebne pesmi in cerkvene molitve za ponesrečence in so se množice v nemem molku poslavljale od grobov, se je ob Saari pripetila nova strašna nesreča, ki je zahtevala dosedaj 99 mrtvih, ki jih je v temnem rovu doletela usoda in so pomrli strašno opečeni od ognja ali zadušeni od strupenih jamskih plinov.
Grozna nesreča v Maybachu je po izjavi jamske komisije posledica eksplozije jamskega plina. 1'remogokopui rovi v Maybachu so sploh znani kot jako nevarni radi eksplozivnega jamskega plina (treskavice). Poleg tega so ti premogokopnt revirji zelo globoko ležeči in zahtevajo obširen in dobro delujoč aparat za zračenje. Že leta 1885. se °j6" pripetila nekoliko južneje od Maybacha velika rudniška nesreča v rovu Camphausen, ki je zahtevala življenje 175 rudarjev. Tudi tedaj je eksplodiral jamski plin. Leta 1907. pa je v rovu Reden se zadušilo 150 rudarjev. Rov Reden leži nekaj sto metrov severno od Maybacha.
Tehnika se že desetletja z vso silo bori proti zahrbtni morilki v temnih rovih. Do eksplozije v rovih more priti na ta način, da se velike množine sproščenega jamskega plina združijo z atr^|s-feričnim zrakom. Kot učinkovito protisredstvo. da se eksplozija ne razširi, ampak ostane omejena na čim manjši sektor, se že mnogo let uporablja kamniti prah. Glavni rovi so ob straneh obloženi z vrči. napolnjenimi s prahom. V hipu, ko se eksplozija primeri, se radi zračnega pritiska vrči prevrnejo in iztresejo velikanske množine prahu, ki radi svoje obilice in gostote ustvari nekakšno steno, ki oteži nadaljnje prodiranje strupenih plinov in eksplozije. Tako ostanejo smrtonosne posledice eksplozije omejene na manjši prostor. To napravo pa je potreba seveda večkrat izpopolnili in kontrolirati, če dobro funkcionira. Rudniško vodstvo v Alsdorfu trdi, da grozne katastrofe ni povzročila eksplozija jamskih plinov. Toda, ker se noben drug vzrok ne more navesti, je vse prepričano, da gre za jamske pline, da pa se le noče priznati, ker so bile varnostne naprave pomanjkljive in nezadostne in jih je pred komaj dobrim tednom nek komunistični poslanec v parlamentarni interpelaciji omenil.
Tudi v Maybachu gre brez dvoma za eksplozijo jamskega plina. Maybach leži v zasedenem ozemlju in so Francozi, ki eksploatirajo rudnike. Tudi slovenskih in jugoslovanskih rudarjev je nekaj v Posaarju. Iz ondolnih premogokopnih revirjev so često prihajale tožbe, kako silno pomanjkljive so varnostne naprave, a kako gre vse za tem, da se spravi za vsako ceno čim več premoga na svetlo.
Alsdorfska in Maybaška rudniška nesreča spadata med največje v zgodovini. Ena največjih, ki jo je povzročilo vnetje in eksplozija jamskih plinov, se je zgodila v tnarcu 1. 1006 v severni Franciji na prernogokopnem revirju Courrieres, ki je zahtevala 1200 življenj. Večje premogokopne nesreče pa so bile v Nemčiji v poslednjih letih. Eksplozija jamskega plina v rudniku Radbod je leta 1903 zahtevala 341 žrtev, na rudniku Lothringcn pri Bochumu je 1. 1912 izgubilo življenje 117 rudarjev, in blizu tam v rudniku minister Stein leta 1925 zopet 135.
Za zadnje slučaje vsaj je dognano, da so nesrečo povzročile pomanjkljive varnostne naprave. V vsej gololi se nam v tej perspektivi kaže moderni kapitalizem, kateri je gnan od same dobičkaželj-iiosti. Človek mu je samo še kupčijsko blago, nič več. Da prihrani nekaj tisočakov, kar bi stala boljša oprema rudnikov, riskira življenje stotine ljudi. Proti temu brezdušnemu kapitalizmu kli-čcio mrtve žrtve v nebo za maščevanje. Proti tej
Sestanek državnikov v Angori
Pred podpisom važnih mednarodnih pogodb
Ankara, 28. okt. AA. Predsednik grške vlade Venizelos in minister zunanjih zadev Mihalakopu-los sta ee davi sestala s turškim ministrom zn zunanje zadeve s Tevčik-Ruždi-bejrm. Sestanek je trajal celo uro in je potekel v jako prisrčni atmosferi. Na nem se je govorilo o vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Nato je bilo kosilo, ki ga je priredil minister Tevčik-Ruždi-bej obema grškima ministroma Venizelosu in Mihalakepulosu na čast Venizelosn in Mihalakopulosa je nato sprejel predsednik turške republike Gazi-Mustafa-Kemal-paša. Temu sprejemu je prisostvoval Tevčik-Ruždi-bej.
Ankara, 28. okt. AA. Grško-tunška pogodba o prijateljstvu in ureditvi vprašanja omejitve pomorskega oboroževanja na temelju statusa quo bo podpisana 30. t. m.
Ankara, 28. oklobra. A A. Na banketu. Id ga je priredil snoč.i na čast predsedniku grške vlade Venizelosu predsednik lurške vlade Izmet paša, jo imel poslednji govor, v katerem je izrekel do-, brodošlico Venizelosu in izrazil svoje veliko zado-vol stvo ter dejal, da obisk ni delo slučaja, temveč posledica naravnih in logičnih skupnih naporov v cilju politike miru in sporazumevanja, ki se vrši navzlic težkočam z vso odločnostjo, zaupanjem in močjo s strani obeh držav. Zbližanje med obema narodoma izhaja od lauesanske konference, kjer so
Angleški prestolni govor
Zgodovinski certmonifel
London, 29. okt. AA. Danes je kralj osebno otvoril parlament. Solnčno vreme je privabilo izredno velike množice, ki so g edale sprevod in kraljevo dvojico, ko se je pel ala v stari državni kočiji iz buckinghamške palače do Weslminstra. Kočijo je vleklo osem konj. Postiijoni so nosili kraljevo livrejo.
Na vsaki strani kočije so jahali kraljevi konjušniki in telesni stražaji. Razen kraljeve kočije je bilo v sprevodu pet kočij, v kateri so se vozili uradniki kraljevega dvora. Voz s kraljevo krono je vozil proti Westminstru pred kral evim sprevodom. Prihod kralja v lordsko zbornico je pozdravilo 41 topov. Kralja so sprejeli visoki uradniki, nnkar je stopil k prestolu v lordski zbornici, kjer je imel prestolni govor.
London, 28. okt. as. Danes opoldne ob 12 je angleški kralj prečital prestolni govor in s tem otvoril jesensko zasedanje angleškega parlamenta. Bil je to prvi prestolni govor, ki ga je kralj po svoji bolezni sam imel, in je to tudi prvi prestolni govor kralja pod socialističnim kabinetom. Kralj je izrazil svoj up, da bo parlament uspešno po-
Poljska votivna borba
Varšava, 28. okt. a«. Postopanje poljskih oblasti proti opozicijonalriim politikom in parlamentarnim kandidatom zavzema vedno ostrejše oblike. V Lodzu je bil aretiran vodja nemških socialistov, dosedanji poslanec Zerbe in obsojen na šest inese. cev zapora, ker je na nekem volivnem shodu spravil iz dvorane tajne policijske agente. Predsednik poljskih svobodnih strokovnih zvez in dosedanji poslanec Kvapinski, lei je bil v carskih časih bojevnik za poljsko svobod in obsojen tudi na smrt, je dobil eno leto zapora, češ da je na nekem shodu hujekal ljudi proti vladi.
Nemiri v Porarju
Aachcn, 28. okt. as. V več rudnikih essenskc-ga premogovnega revirja je prišlo včeraj in danes do divjih delnih stavk, ker so uprave rudnikov ponekod odpustile člane upravnega sveta, ki so ob priliki pogreba alsdorlskih žrtev pozivali na stavko. Aachenska policija je bila poklicana na pomoč in se ji je tudi posrečilo, preprečiti nemire. Do večjih izgredov je prišlo tudi v Palenbergu, .;jer je množica divje napadla mestnega župana.
brezvestni dobička žel jnosli, ki seje smrt med delavstvo, bi morala nastopiti vsa družba, ki ima čut s sočlovekom.
državniki obeh narodov imeli priliko, da se razumejo in sporazumejo, da ugotovijo, da to zbližanje ni samo rezultat razgovorov, temveč neobhodna po. treba oboli držav. Konvencija z 10. junija t. 1. je črtala z dnevnega reda vprašanja finančne prirode ter napravila pot za častno skupno sodelovanje na Balkanu in vzhodnem bazenu Sredozem. morja med obema narodoma, katerih potrebe so v vseh točkah skupne. Na kraju je Izmet paša dejal, da vidi v obisku velik ponrm in da bodo bodoča po-koljenja obeh držav morala biti hvaležjia onim, ki so delovala za grško-turško prijateljstvo.
Slovesen sprejem
grofa Bethlena
Angora, 28. okt. as. Ministrski predsednik grof Bethlen je danes ob 12 prispel semkaj in sta ga pri sprejemu pozdravila minis rski predsednik Izmet paša in turški zunanji minister Tevlik Ruždi bej. Velika množica ljudi je navdušeno sprejela madjar-skega gesta. Pred hotelom »Palače« je bil postavljen slavolok. Grof Belhlen je nastanjen v islem hotelu kakor grški ministrski predsednik Venizelos in zunanji minister Mihalokopulos. Na slavoloku prod »Palače« hotelom je bila napisana dobrodošlica v madjarskem jeziku.
sloval. Nato je kralj v preslolnem govoru pozdravil v Ženevi doseženi sporazum v zadevi pomoči drugih držav v slučaju napadalne vojne. V notranjepolitičnem delu svojega govora zagotavlja kralj, da bo vlada nadaljevala svoje prizadevanje proti brezposelnosti in jo bo skušala ublažiti s tem, da bo pomagala zunanji trgovini, da poveča kapaciteto industrije. Na koncu napoveduje kralj volivno reformo, ki jo tako dolgo že zahtevajo liberalci, in pa načrt za ratifikacijo vvashingtonskega dogovora o osemurnein delavniku. V tem prestolnem govoru, katerega vsebina je merodajna za usodo kooperacije delavske stranke z liberalci, ni nikake konccsije liberalcem.
London, 28. okt. as. Par minut, predno se je angleški kraljevski par pripeljal parlamentarno palačo, da prisostvuje otvoritvi parlamenta, je nenadoma zadela kap \vorcesterskega škofa, ki se je nahajal na cesti med gledalci. Bil je 65 lel star in je bil od 1. 1919. worcesterski škof.
Novi divizijski poveljnik dospel v Ljubljano
Ljubljana, 28. okt. Danes zvečer se Je pri-peljal iz Belgrada z brzovlr.kom, ki prihaja ob 20 v Ljubljano, novi vršilec dolžnosti komandanta dravske divizijsko oblasti, goneral.štabui bri-gadni general gospod Jovan Veselinović.
Ljubljana pozdravlja novega vršilca dolžnosti komandanta dravsko divizijske oblasti gospoda generala Veselinoviiia v trdnem prepričanju, da bo tudi na novem mestu v polni meri uporabil svoje veliko strokovno znanjo in odlične sposobnosti v korist našega mesta, kol so to storili do sedaj vsi njegovi predhodniki. Prepričani smo, da si bo v najkrajšem času pridobil simpatije in zaupanje ter ljubezen Ljubljančanov.
G. general Veselinovič si je v dolgih in težkih lotih svojega službovanja zadobil zadostnih sposobnosti za tako težavno in odgovorno mesto, kot ga nastopa sedaj. Rodil so jo v Smederevu 1. 1882. kot sin ugledne trgovske rodbine. Poleni, ko je z odličnim uspehom absolviral srednjo šolo v Belgradu, so je posvetil vojaškemu stanu. Obiskoval je v 1. 1899. do 1901. vojno akademijo v Belgradu, v kateri je bil ves čas med najboljšimi gojenci. Že tedaj je pokazal izredno sposobnoe'i za tehnično stroko in je bil zato kot podporočnik pride!ien inžonjerskemu bataljonu. L. 1907. pa je dovršil še višjo vojno akademijo, nakar je bil premeščen k prometnemu oddelku generalnega štaba. Vendar so s tein še ni zadovoljil. Velika pridnost in znaliželjnoet ga jo gnala naprej, tako da si je vee čas epopolnjeval svoje znanje, kar mu jo prineslo mnogo priznanj in naglo napredovanje. Usposobil se ie za strokovnjaka v vseh prometnih vprašanjih in problemih utrjevanja. Da pokaže svoje zmožnosti in izredno znanie, se mu je kaj hitro ponudila prilika, ko je v obeh balkanskih vojnah načeloval čeli donavskega pionirskega bataljona. V svetovni voini pa ie 1. 1915. postal že kot podpolkovnik poveljnik inženjerskega oddelka ti-moške divizije. Prestavljen je bil nato k štabu drinske divizije in z. njo pretrpel strašni umik preko Albanije. Na Krfu pa je bil imenovan za pomoč,lika načelnika štaba donavske divizije. Koncem 1. 1918. je bil premeščen k operativnemu oddelku vrhovnega poveljstva, kjer je uspešno deloval do preboja solunske fronte. Po premirju je napredoval za šefa generalnega šlaba donavske divizije. V polkovnika je bil povišan 1. 1921., nakar je postal vršilec dolž-nos.i načelnika šlaba 11. arinijske oblasti. L. 1927. jo bil poklican v glavni generalni štab v Belgrad, kjer Je kot brigadni general prevzel vodstvo prometnega oddelka in čez leto dni pa je prevzel vodstvo inženjersko-tehničnega oddelka v vojnem ministrstvu, od koder prihaja k nam v Ljubljano.
Kjerkoli je doslej deloval g. general, so ga vedno spremljale simpatije ljudstva in zaupanje oficirjev in moštva. Isto bo užival pri nas, ki ga danes prvič pozdravljamo meti nami in mu želimo čim več uspehov na njegovem odličnem in odgovornem mestu.
Bolgarski hraHevshi par ima
nemirno vožnjo
Atene, 28. okt. AA. Danes ob 4 popoldne je bolgarski parobrod »Ferdinand«, s katerim se vozita bolgarska kraljevska dvojica, plul skozi Korinlski kanal. »Ferdinand« je dospel zaradi viharja na morju v Atene z zamudo. Bolgarska kolonija v Atenah sta pozdravila kraljevski par ter predal« kraljici Ivani lep šopek cvetja.
Rim. 28. okt. AA. Bolgarski kralj Boris je odlikoval italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija z redom sv. Cirila In Meloda. Tu red je Mueeoliniju predal v Assisiju kraljevi adjutaut polkovnik Markov.
Snežni orhan nad Čcfoosiovaško
Praga. 28. okt. AA. Velik snežni orkan je prizadejal veliko škodo v jugovzhodnih krajih Češkoslovaške. Mnogo telefonskih linij je pretrganih. Nekaj most jc brez elek:rične razsvetljave. Vsi železniški vlaki prihajajo z velikimi zamudami, ker je železniška proga pokrila z visokim snejtom in polomljenimi brzojavnimi drogovi, ki jih je orkan vrgel na tračnice. Veliko cest je sploh nesposobnih 7.n venkrSrn nrnmet.
S Slovaškega in srednje Moravske prav tako poročajo o podobnih viharjih in veliki škodi. Nekaterim mestom v bližini Oslrovir grozi novudeni.
Konec stavke kovinarjev v Berlinu
Berlin, 28. okt. as. Stavka 140.000 berlin-škili kovinskih delavcev je bila danes končana. Danes oh 11 »večer so se pogajanja končala. Jutri se prične delo ob starih pogojih.
Protirevotucija v Braziliji
Rio de J: neiro, 28. okt. AA. Protirevolucijo-narni poizkus konjeniških polkov in vojaškega re-darstva se je ponesrečil. Bilka je trajala več ur in je bila sila krvava. Dr. Julijo Prestes se je zatekel v britski konzulat v Sao Paolu, ki ga varujejo močni vojaški oddelki.
Pred revolucijo v Egiptu?
Jeruzalem, 28. okt. as. Včerajšnja pogajanja med Vafd stranko in liberalci so se končnoveljavno razbila. Vafd isti pripravljajo odločen napad na vlado. Nalias paša je sklical za pelek kongres Vafd stranke v Kairo, da sklepajo o konslilucijski spre-i niembi kralja. Listi Vafd stranke poveličujejo v ostrih člankih zgled južnoameriških republik in pripravljajo razpoloženje za spopad v petek, ki naj bi dal povod revoluciji. Ministrski predsednik Sidki paša je mobiliziral policijo iz Kaire in province.
Starhemberg „čisti"
Dunaj, 28. okt. as. Notranji minister кпел Starhemberg, vodja Heimvvehra, ostro nastopa proti dunajskemu Schobrovemu policijskemu aparata Imenovanje dr. Brandla za namestnika policijskega predsednika je izgledalo prvotno kot kompromis vendar se je sedaj izkazalo v veliko resnejši luči Verjelno je, da bo prišlo v vsem vodstvu državne policije in orožnišlva do važnih sprememb, ki bodo imele namen izgnali pri varnostnih oblastvih »Scho-brov duh«.
15 milijonov brezposelnih
Ženeva, 28. okt. AA. Mednarodni urad za de. Io sodi, da znaša število brezposelnih na vsem svetu 12 do 15 milijonov, od lega odpade na Francijo samo 964 brezposelnih.
Otvoritev bonvihia bh Krizina
Zagreb, 28. okt. p. Dante je bila slovesna blagoslovitev novega konvrkta bi. Krizina. To je najmodernejši konvikt ne samo v Jugoslaviji, temveč v Evropi sploh. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki oblasti, ban dr. Šilović, general Marič, nadškof dr. Bauer, župan dr. Srkulj, rektor Belobrk ter drugi odlični zastopniki javnih korporacij. Posvetitev je izvršil bclgrajeki nadškof dr. Rodič.
Belgrajske vesti
Belgrad, 28. okt. AA. Na predlog ministra za pol,edelstvo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta jc odobren kredil 45.000 Din zadružni šoli v Zagrebu za njeno vzdrževanje.
Belgrad, 28. okl. AA. Poljedelsko ministrstvo je vinogradni zadrugi v Metliki nakazalo podporo 50.000 Din.
Belgrad, 28. okt. AA. Na dan 29 in 30. t. m. bodo v ministrstvu za gozdove in rudnike strokovni izpiti uradnikov II. kategori,e.
Zagreb, 28, akt. p. Včeraj popoldne se je ▼ Tuškancu udria zemi;a, pri čemer se ie porušiia baraka poštnega uradnika Jerančiča in pod sabo pokopala n egovega sina, ki pa je »"'aJ nenoško-dovan. lldrl se ie l"di	«.