Pomurski MURSKA SOBOTA, 12. OKT. 1961 Leto XIII. — Štev. 40 Cena 15 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE K 20-letnici revolucije in občinskemu prazniku G. Radgona čestitajo delovnim kolektivom in prebivalcem radgonske občine: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR GORNJA RADGONA OBČINSKI KOMITE ZKS GORNJA RADGONA OBČINSKI ODBOR SZDL GORNJA RADGONA OBČINSKI KOMITE LMS GORNJA RADGONA OBČINSKI ODBOR ZB GORNJA RADGONA OBČINSKI SINDIKALNI SVET GORNJA RADGONA OBČINSKI ODBOR ZVVI GORNJA RADGONA OBČINSKI ODBOR RK GORNJA RADGONA OBČINSKA GASILSKA ZVEZA GORNJA RADGONA ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO G. RADGONA VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO KAPELA KZ GORNJA RADGONA KDZ ŽEPOVCI ELRAD GORNJA RADGONA AVTOREMONT GORNJA RADGONA OPEKARNA GORNJA RADGONA MESOIZDELKI GORNJA RADGONA GRADBENO PODJETJE GORNJA RADGONA KOMUNALNO PODJETJE GORNJA RADGONA GOSTINSKO PODJETJE GORNJA RADGONA TRGOVSKO PODJETJE »SLOGA« G. RADGONA TRGOVSKO PODJETJE »DOM« GORNJA RADGONA TRGOVSKO PODJETJE »IZVIR« VIDEM OB ŠČAV. PEKARNA GORNJA RADGONA PEKARNA SLATINA RADENCI KROJAŠTVO-ŠIVILJSTVO »MODA« G. RADGONA KOMUNALNA BANKA GORNJA RADGONA TER OSTALE DRUŽBENO POLITIČNE IN GOSPODARSKE ORGANIZACIJE RADGONSKE OBČINE. KOMUNA GORNJA RADGONA OR 20-LETNICI REVOLUCIJE Dne 15. oktobra bo minilo 20 let od dneva, ko sta odšla v. partizane Franc Pintarič in Jakob Vreča, znanilca upora proti okupatorju in domačim izdajalcem, prva aktivna borca za socialistično družbeno ureditev z našega področja. Ta dan pomeni za radgonsko občino mnogo več kot običajna obletnica važnega dogodka iz zgodovine. Pomeni prelomnico v zgodovini tega področja. Ta dan pomeni afirmacijo preprostega delovnega človeka, ki se je dvignil iz viničarske pokorščine v borca za narodno in socialno osvoboditev. Ta dan je še toliko pomembnejši, če upoštevamo, da se je vse to zgodilo v izredno težkih okoliščinah, ki so takrat vladale in so se izražale v narodnostni razedinjenosti, pripadništvu »novemu redu, terorju in razseljevanju, nasedanju okupatorjevi propagandi itd. 15. oktober pomeni za našo občino dan, ko sta Franc Pintarič in Jakob Vreča v imenu nas vseh raztrgala okove suženjstva ter pokazala mesto in pot zatiranim do svobode in socialne pravice. Organizacijske predpriprave, ki so bile že od avgusta 1941 dalje s sestanki 13. in 14. avgusta 1941 na Kapeli in v G. Radgoni, pomenijo predvsem določeno zbiranje naprednih sil in ustanavljanje osvobodilne fronte v teh krajih. 15. oktober pa je zunanja manifestacija teh priprav in s tem izrednega pomena za nadaljnji razvoj NOB na tem področju. Dosedanji občinski praznik, katerega smo slavili 14. avgusta je pomenil važno prelomnico za Gornjo Radgono kot mesto, manj pa je bil to praznik gornjeradgonske komune kot celote. Pred združitvijo je imela vsaka občina svoj praznik, ki pa v nobenem primeru ni sovpadal z radgonskim. Odločitev našega ljudskega odbora, da se občinsko praznovanje prenese na datum, ki bo vsem občanom bližji in zanje pomembnejši, je bilo s tem tudi upravičeno, saj pomeni 15. oktober 1941 najrevolucionarnejšo odločitev naših delov- nih ljudi, odhod prvih partizanov z našega področja v aktivno borbo proti okupatorju in domačija izdajalcem, v borbo za socializem. Letošnje praznovanje je še toliko pomembnejše, ker sovpada v jubilejno leto 20-let-nice vstaje jugoslovanskih narodov, torej v čas, ko že močno občutimo sadove pridobitev EDO KRANJČEVIČ sekretar Obč. komiteja ZKS Gornja Radgona narodnoosvobodilnega boja, sadove nase narodne in socialne osvoboditve. V sorazmerno kratkem ob-, dobju dvajsetih let smo skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodi uspeli rešiti skoraj vse osnovne probleme našega delovnega človeka in mu omogočili, da se je dvignil iz dna na vrh družbene lestvice,. na mesto, ki mu zgodovinsko pripada. Naša ožja in širša družbena skupnost je lahko dosegla take rezultate le v pogojih popolne narodnostne in socialne svobode, ki so omogočili sprostitev vseh skritih sil našega delovnega človeka in njegov vzpon od viničarja in hlapca, želarja in dekle v svobodnega upravljalca, ■človeka, ki sam odloča o delitvi viška svojega dela. Nedvomno je, da bi bili naši uspehi še večji, če ne bi po- dedovali tako velike gospodarske in kulturne revščine, kot smo ji bili priča. Prav to nam danes nalaga dolžnost, da se še bolj energično spoprimemo z vsem tistim, kar zavira naš še hitrejši materialni in kulturni napredek. Zdrave ljudske sile so pokazale svojo ustvarjalno moč že v dosedanjem razvoju in gre uspehe pripisati le njim. Tudi v bodoče se bomo morali še vedno zelo energično boriti z o-stanki preteklosti, ki tiči v nas samih in se pojavlja v samovolji in kratenju pravic delovnih kolektivov in družbenih organov po posameznikih. To smo delali tudi doslej in dokaj uspešno premagovali spone preteklosti, zato lahko z zaupanjem zremo v bodočnost, trdno prepričani, da smo jih sposobni in pripravljeni reševati tudi v bodoče. V tem pa je tudi ključ za rešitev in kar čim htirejšo pridobitev materialnega blagostanja za slehernega delovnega človeka pri nas. 15. oktobra ob našem lokalnem prazniku, se živo spominjamo vseh težav in uspehov, ki smo jih na naši poti doživeli. Ponosni smo na prehojeno pot. saj smo v tem kratkem obdobju dvajsetih let storili več kot prej cele generacije, več kot so nam dala prejšnja stoletja in čas, v katerem se položaj delovnega človeka ni spremenil, saj je bilo izkoriščanje enega gospodarja prav tako boleče kot drugega. Temu obdobju, naši oboro(Konec na 2. strani) Praznovanje v Murski Soboti Praznovanje občin, praznika občine Murska Sobota bo od 15. do 22. oktobra 1961. Dne 15. oktobra ob osmi uri zjutraj bodo strelske družine priredile meddružinsko občinsko strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško na novem strelišču ob kanalu. Na stadionu pri gimnaziji se bodo ob deveti uri pomerili pripadniki Ljudske milice v lahkoatleti-ki. Nato pa bo ob deseti uri predaja novega strelišča občinskemu strelskemu odboru, popoldne ob 13. uri pa bo otvoritev razstave o razvoju strelskega športa v občini, v dvorani občinskega odbora SZDL. Naslednji dan, to je 16. oktobra, bo v kinu »Park« v M. Soboti proslava obletnice delavskega samoupravljanja Tovarne perila »Mura«. Dne 17. oktobra bo prav tako v kinodvorani svečana seja Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota v počastitev 20-latnice revolucije. Istega dne dopoldan bo prihod in sprejem partizanskih patrulj in polaganje vencev na spomenike in spominske plošče padlih borcev na pokopališču. Otvoritev in ogled novozgrajenega obrata težke konfekcije Tovarne perila in pletenin »Mura« bo ob 11. uri. Delovni kolektiv Tovarne perila in pletenin »Mura« ter občinski ljudski odbor bosta priredila gledališko predstavo »Samorastniki« — v uprizoritvi SNG Maribor, v domu TVD »Partizan«. Dne 18. oktobra bo zvečer ob 20. uri javna mladinska oddaja »Pokaži, kaj znaš«, v dvorani kina »Park«. Naslednjega dne ob 15. uri se bosta pomerila v nogometu sindikalni podružnici »Mura« in »Trgovci«, na nogometnem igrišču NK »Sobota«. Ob 18. uri zvečer bo poulični tek z baklami, nato pa bo ob 19. uri razglasitev rezultatov in predaja pokalov zmagovalcem delavsko-športnih iger, v dvorani hotela »Zvezda«. Dne 20. oktobra bodo na komemorativni svečanosti ob spominski plošči pri gimnaziji- priredili kratek program dijaki učiteljišča in gimnazije. Naslednjega dne ob 20. uri bo v dvorani kina »Park«, proslava obletnice delavskega samoupravljanja CZP »Pomurski tisk« z gostovanjem Slovenskega okteta. Zadnji dan občinskega praznika Murska Sobota bo na strelišču ob kanalu strelski dvoboj med okrajnima strelskima odboroma Maribor in Murska Sobota. Ob 10. uri bo otvoritev društvenih prostorov »Radiokluba« Murska Sobota. Kot zadnja prireditev bo ob 13. uri na aerodromu v Rakičanu, kjer bodo predali novozgrajene objekte Aerokluba Murska Sobota svojemu namenu. Prikazali pa bodo tudi tehniko letenja. Na leji ObLo Ljutomer 0 DELU LJUDSKE UNIVERZE Na seji Občinskega ljudskega odbora Ljutomer šo odborniki v začetku poslušali poročilo o delu sodnika za prekrši ke in Zavoda za zaposlovanje delavcev. Poročilo sodnika za prekrške je poudarjalo, da se je v letošnjih devetih mesecih povečalo štervilo prekrškov, saj je bilo vloženih kar 120 predlogov za kaznovanje več kakor lansko leto. Največ prekrškov so zabeležili v prometu. Iz drugega poročila se je dalo razbrati, da so uspehi ljutomerskega Zavoda za zaposlovanje delavcev zelo zadovoljivi. Preko njega se je namreč doslej zaposlilo že 652 oseb, večina v ljutomerski občini. Razen tega je bilo pri poklicnem usmerjanju mladine vključenih 43 vajencev, in 18 vajenk. Delo zavoda je treba še toliko bolj pohvaliti, saj TEŽAVE Z ZAPOSLOVANJEM INVALIDOV V soboto je bilo na Jeruzalemu posvetovanje predstavnikov zavodov za zaposlovanje delavcev iz murskosoboškega, mariborskega in celjskega okraja. Udeleženci so najprej poslušali referate o družbeni vlogi zavodov za zaposlovanje delavcev v komunalnem sistemu ter o pravilnikih o delitvi dohodka. V obširni razpravi so po- svetili največjo pozornost zaposlovanju invalidov. Kakor so ugotavljali, ima glede tega še najbolje urejeno zavod v Ljutomeru, ki je večini invalidov iz ljutomerske in sosednjih občin zagotovil zaposlitev v Zavodu za zaposlovanje invalidov. -js- je posredoval zaposlitev tudi številnim invalidom. Na seji so nato analizirali še delo Ljudske univerze, ter ugotovili, da se pri svojem delu močno uveljavlja. Doslej dela preko 11 izobraževalnih centrov, ki so razporejeni po vsej občini. Omenjena ustanova je preko svojih centrov priredila že 158 raznih predavanj, katera je poslušalo preko šest tisoč ljudi. Za tem so na seji še imenovali novi upravni odbor LU. -js- V PONEDELJEK SEJA OK ZKS V ponedeljek dopoldne bo v dvorani lovskega doma v Murski Soboti seja Okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota. Člani OK ZKS bodo razprav- ljali o osnutku programa za ideološko delo v zimski sezoni 1961-62 in o nekaterih organizacijskih in drugih vprašanjih. GOSTI IZ AVSTRIJE Preteklo soboto je predsednik OLO Rudi Čačinovič sprejel na mednarodnem bloku v Gornji Radgoni okrajnega glavarja Radkersburga g. Walterja Liebenwema, okrajnega glavarja iz Leibnitza g. Hansa Pamerja in okrajnega glavar- ja iz Feldbacha g. Fridericha Niederla. Avstrijski okrajni glavarji so obiskali Mursko Soboto in si ogledali rotundo v Selu, freske v Martjancih, kmetijski obrat v Rakičanu in Vinogradniško gospodarstvo Kapela. V delavnici Avto remont a v G. Radgoni. Več o Avtoremontu in ostalih radgonskih podjetjih berite na 5., 6., 7., 8. in 9. strani. (Tekst za te strani je pripravil Rudi Jaušovec — Slike: Milan Klemenčič in R. Jaušovec) VREMENSKA NAPOVED ZA ČAS od 13. do 22. oktobra Zopet bo pretežno suho oz. lepo vreme. Kratkotrajne padavine še pričakujemo okrog 12. oktobra in morda še sredi oktobra. Kulturni dom v Rogašovcih pred otvoritvijo Pred nekaj dnevi je Krajevna organizacija SZDL Rogašovci na svoji redni seji sprejela program za proslavo 20-letnice vstaje, v okviru katere bo tudi otvoritev kulturnega doma v Rogašovcih. Prebivalci iz Rogašovec in okolice so začeli že pred šestimi leti pripravljati gradbeni material za gradnjo kulturnega doma. Poleg tega pa so u-vedli krajevni samoprispevek, namenjen za gradnjo. Hkrati z gradnjo kulturnega doma so gradili tudi stanovanjski blok za učitelje, ki je že predan svojemu namenu, a V novem domu bo dvorana, ki bo služila za kulturne prireditve itd. Svoj prostor v kulturnem domu bosta imeli Ljudska knjižnica in krajevna organizacija SZDL. Na predvečer otvoritve bo v novi dvorani kino predstava. Naslednji dan dopoldne bo pred novim domom svečana proslava, popoldne pa kulturni program. V' Gornji Radgoni razstava - Naš kraj včeraj, danes in jutri Radgonski pionirji so priredili v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger in v počastitev Tedna otroka razstavo Naš kraj včeraj, danes in jutri. Mladi razstavljalci so se pripravljali na razstavo že dalj časa, saj odkrivanje zgodovine nekega kraja ni tako majhna reč. Zato njihov trud ni bil zaman. Obiskovalci razstave se čudijo, od kod so dobili pionirji toliko materiala, največ seveda fotografij; ena od slik kaže G. Radgono pred tri sto leti. Pri tovarišu Čušu pri Vidmu so -dobili mamutovo kost, kamnito sekiro, turško podkev in turško sabljo, tako da kaže razstava tudi območje naše občine še v predzgodovinski dobi in čase mnogo pred današnjim dnem. Seveda pionirji-zgodovinarji vsega dela sami ne bi zmogli. Zato so prosili starejše tovariše in tovarišice za pomoč. Vse razumevanje je pokazalo gradbeno podjetje s svojim tehnikom tov. Kranjcem; od učiteljstva je najbolj vneto sodelovala tovarišica Hojsova. Z razstavo Naš kraj včeraj, danes in jutri so radgonski pionirji pravzaprav začeli z občinskim praznikom, UGODNI VTISI NAŠE GOSPODARSTVO NA MINULEM GRAŠKEM JUGOVZHODNEM VELESEJMU 1961 V nedeljo zvečer so se zaprla vrata graškega jugovzhodnega velesejma 1961, ki se je začel 30. prejšnjega meseca, ko je bil predan svojemu namenu tudi novi jugoslovanski paviljon. Minuli graški velesejem si je ogledalo nad 122.000 ljudi, njegovi slovesni otvoritvi pa je prisostvoval na povabilo graškega župana g. Scherbauma tudi predsednik OLO M. Sobota. Tov. Čačinovič se je udeležil tudi svečanega sprejema, ki sta ga priredila deželni glavar Štajerske g. Josef Krainer in predsednik graškega velesejma g. dr. Rupert Roth. Med obiskovalci minulega graškega velesejma niso bili redki tudi obiskovalci iz Jugoslavije in posebej Pomurja To toliko bolj, ker sta na tem velesejmu trgovinski zbornici LR Slovenije in LR Hrvatske priredili kolektivno razstavo v novem lastnem reprezentativnem paviljonu. Notranjo ureditev razstave je oskrbel »Eksportprojekt« iz Ljubljane, projektant pa je inž. arh. Marko Šlajmer. S tem se je že pred leti zgrajenemu paviljonu v CelovGU pridružil, graški paviljon, ki je rezultat aktivnega sodelovanja Zbornic v Gradcu, Insbrucku in Celovcu z zbornicama LR Slovenije in LR Hrvatske. S tem so podane materialne osnove, da bodo naše kolektivne razstave vsako leto kvalitetnejše in za avstrijski trg vedno bolj zanimive. Znano je, da je naše gospodarstvo sodelovalo na graškem velesejmu od vsega začetka in sicer najprej reprezentativno, pozneje pa se je tudi aktivno vključilo v poslovanje na tem sejmu. Sejemski zaključki minulega graškega velesejma pa govorijo o obojestranski izmenjavi v višini 20 milijonov šilingov. Vtisi jugoslovanskega obiskovalca v našem paviljonu na minulem graškem velesejmu so nedvomno ugodni, čeprav je umesten pomislek naših gospodarstvenikov, da je bila razstava še vedno preveč reprezentativna in premalo komercialna. Vsi obiskovalci te mednarodne gospodarske prireditve v Gradcu enodušno priznavajo, da je naš paviljon na vsem sejmišču najlepši. V rednem dnevnem stiku so se naši predstavniki v jugoslovanskem paviljonu prepričali, da so za avstrijske kupce najbolj privlačni naši kmetijski pridelki, nekateri sadni sokovi in plemenite pulpe. Tudi naši industrijski izdelki so vzbudili veliko zanimanje in to predvsem proizvodi tovarne »Impol« iz Slov. Bistrice, intarzirano pohištvo »Slovenija les«, narodne vezenine, radijski sprejemniki »Telekomunikacije«, izdelki celjske »Emajlirke«, zlasti nekatere velikosti posebnih loncev, ki jih ni na avstrijskem tržišču. Lete bi si avstrijske gospodinje najrajši vzele s seboj, vendar jih v svojih trgovinah , ne bodo našle, ker visoki proizvodni stroški izključujejo konkurenčnost. Z veseljem so avstrijski obiskovalci pozdravili tudi nove devizne predpise, ki bodo začeli v turizmu veljati z novim letom in jim bodo omogočili ugodnejši nakup dinarjev. Za naše obiskovalce pa je v jugoslovanskem paviljonu najbolj zanimivo to, da izdeluje tekstilna tovarna Bača-Podbrdo blago, ki ga lahko primerjamo s tujim vrhunskim blagom, vendar ga v naših trgovinah, a tudi v avstrijskih nikoli ne bo. Enako velja tudi za odeje tovarne odej Škofja vas pri Celju, ki so po kakovosti in desenih konkurenčne v vsakem merilu. Med razstavljenimi ostalimi izdelki smo lahko videli tudi Tomosove ladijske motorje za mo-torne čolne, izdelke tovarne »Brus« iz Maribora in ruške tovarne dušika, nekatera blaga Tovarne volnenih in vigog-ne izdelkov iz Maribora, številne pletene okrasne in druge predmete, steklo, izdelke kroparskih kovačev in drugo V paviljonu »Slovenija vino« je bila vsak dan od jutra do večera gneča pri točilnicah za dingač in plavac, čeprav so se cene teh vin v primerjavi z lani povečale. Velik drenj je bil vse dni tudi v zabavnem parku velesejma in na modnih revijah. Sicer’ pa je bilo na velesejmu največje zanimanje za razne stroje in pripomočke, ki olajšujejo in skrajšujejo delo v delavnicah, na polju, v gospodinjstvu in drugod. Največ poslov je bilo sklenjenih za kmetijske stroje in naprave, za radio in električne aparate, za pisarniške stroje in drugo. Prireditelji so ob koncu izjavili, da se je razstava po posameznih panogah gospodarske dejavnosti zelo obnesla. Bojan Sinko VEČ ZAVZETOSTI PREDSEDNIK OLO RUDI ČAČINOVIČ O POMENU GRAŠKEGA VELESEJMA GLEDE NA GOSPODARSKE IN TURISTIČNE MOŽNOSTI SEVEROVZHODNE SLOVENIJE IN POSEBEJ POMURJA V zvezi z minulim graškim jugovzhod, velesejmom 1961 je na vprašanje našega sodelavca o pomenu in namenu tega velesejma predsednik OLO M. Sobota Rudi Čačinovič odgovoril, na so posebni sejemski kontigenti med našo državo in Avstrijo pripomogli, da je zanimanje za graški velesejem pri nas stalno naraščalo. Posebno velja to za Slovenijo in Hrvaško. To dokazuje dejstvo, da je od skromnih začetkov dosegla letos obojestranska zamenjava blaga že 40 milijonov šilingov. Otvoritev novega in modernega stalnega razstavnega paviljona Jugoslavije na graškem velesejmu bo vsekakor pripomogla k nadaljnji krepitvi blagovne izmenjave, boljšemu medsebojnem seznanjanju med gospodarstvi sosednjih držav, prav posebno pa še neposrednih obmejnih področij. Za turistične informacije o Jugoslaviji je bilo že na prejšnjih velesejmih veliko zanimanje, minuli jesenski velesejem pa je izredno popularnost naše države kot turistične dežele še bolj stopnjeval. Na nadaljnje vprašanje je tov. predsednik Čačinovič odgovoril, da bi lahko graški ve- lesejem in novi jugoslovanski paviljon omogočila, da se sosednje avstrijsko območje po-bliže seznani tudi z gospodarskimi in turističnimi možnostmi severovzhodne Slovenije in seveda še posebej Pomurja. Zahvaljujoč vse večjemu razvoju maloobmejnega prometa, za sosednje avstrijske turiste meja praktično ni več nobena ovira. Tak razvoj maloobmejnega prometa pa bo vsekakor imel pozitivne posledice tudi pri blagovni izmenjavi obmejnih območij, ki jih bodo morali upoštevati bodisi pri sejm-skih sporazumih ali kako drugače. Ne moremo biti zadovoljni, je rekel tov. Čačinovič, če pri velikem izvozu sad-ja in zelenjave v svežem in predelanem stanju, nikjer nismo zastopani. Če naša predelovalna industrija, neposredno pred graškimi vrati, ni imela nobenega razstavljenega izdelka, prav tako ne naši košarski izdelki, čeprav so bili sicer bogato zastopani tovrstni izvozni artikli »Pletexporta*. Poleg najrazličnejših vin Slovenije in Hrvatske ni bilo razstavljene niti ene steklenice z ljutomersko-radgonskega območja. Poleg rogaške mineralne vode je bilo tukaj nekaj steklenic radenske, vendar brez sleherne reklame in brez kakršnegakoli prospekta, čeprav bi morali prav v tej sredini reklamirati radensko vodo in radenski zdraviliščni in turistični center. Naposled pa je vsekakor nujno, da posebno zainteresirane gospodarske organizacije, okrajna trgovinska zbornica, turistične organizacije in vsi skupaj na tem področju več naredimo — je zaključil tov. predsednik Čačinovič. Bj. S. Ljudske univerze v novi sezoni Občinske ljudske univerze so za sezono 1961/62 pripravile pester program izobraževanja. Uresničitev programa bodo občinske univerze zmogle le na ta način, če jim bode pri delu pomagala vodstva sindikalnih organizacij, izobraževalne komisije, organizacije SZDL in prosvetna društva na podeželju. Občinska ljudska univerza v Murski Soboti je za zimsko sezono organizirala vrsto seminarjev, tečajev in predavanj. Za idejno-vzgojno izobraževanje je pripravila: večerne politične šole, ki so namenjene tistim članom ZK, ki že aktivno delajo v političnih organizacijah, ter mlaniske politične Šole. Dalje je Obč. LU v Murski Soboti pripravila še ideološko-politične seminarje: seminar za novo sprejete člane ZK, seminar za člane vodstev SZDL. Program za omenjene seminarje bo izdelal občinski odbor SZDL. Poleg navedenih seminarjev pa bo LU v Murski Soboti organizirala še predavanja po kolektivih, izobraževalnih centrih na terenu, o zunanji in notranji politiki naše države, zlasti v zvezi z beograjsko konferenco. Obširen program je soboška občinska ljudska u-niverza pripravila tudi za družbeno-ekonomsko izobraževanje. S to vrsto izobraževanja bo delovne kolektive preko najrazličnejših seminarjev seznanjala o nalogah in pomenu delavskega samoupravljanja, o organizaciji dela ter o ekonomskih problemih v podjetjih. V zvezi s tem bo organizirala seminar za vodilni kader v gospodarskih organizacijah, seminar za organe družbenega upravljanja in seminar za člane zadružnih svetov. Splošno in strokovno izobraževanje je namenjeno pripravam za sprejemne izpite na višje ali visoke šole. V ta namen je LU organizirala: jezikovni tečaj, tečaj iz knjigovodstva in strojepisja. V okvir poljudno-znanstvenega izobraževanja skuša LU vnesti take oblike dejavnosti, da bo pritegnila zanimanje slehernega državljana. Državljani bodo imeli možnost obiskovati: šolo za življenje in šolo za starše. Poleg že navedenih seminarjev in tečajev je LU v M. Soboti organizirala še predavanja o kmetijstvu, zlasti o sadjarstvu, živinoreji in poljedelstvu ter zdravstvena predavanja. Program izobraževanja, ki ga je pripravila Občinska LU v Ljutomeru, je podoben programu LU v M. Soboti. V mesecu septembru je LU v Ljutomeru že organizirala predavanja o beograjski konferenci : v Križevcih, Veržeju, Ljutomeru in na Razkrižju. V letošnji sezoni pa bo LU organizirala med drugim seminar za predsednike DS, UO in sindikalnih podružnic. Dalje seminar ža kadrovsko-socialno službo in za vodilni kader v gospodarskih organizacijah. Ljudska univerza v Ljutomeru bo organizirala tudi predavanja za delovne kolektive in sicer v 16 gospodarskih-organizacijah. V okviru tega sektorja bodo imeli seminar za člane stanovanjske skupnosti. Priredili bodo tudi tečaja iz administracije in knjigovodstva, dalje strojepisni tečaj, tečaj slovenskega jezika in nemščino. V Ljutomeru bodo ob petkih prirejali javno tribuno v klubu Ljudske univerze. Na teh javnih tribunah bodo razpravljali o gospodarskih in komunalnih vprašanjih Ljutomera in okolice. -ml___ Širite in čitajte POMURSKI VESTNIK! SKLADNO RAZDELJEVANJE SREDSTEV Današnji pomenek bo za marsikakšen kolektiv presenetljiv. Napovedana je namreč nova uredba o delitvi čistega dohodka, ki jo pripravlja Zvezni izvršni svet. Cilj nove uredbe o delitvi čistega dohodka je, kot je moč razbrati iz dosedanjih obvestil, onemogočiti rast osebnih dohodkov na škodo produktivnosti in doseči uravnoteženje med dohodki skladov in drugimi rezultati gospodarjenja. Uredba naj bi vsebovala določene sankcije proti gospodarskim organizacijam, ki ne bi upoštevale načel, ki jih bo vsebovala uredba. Ena izmed sankcij je, omejiti podporo gospodarski organizaciji pri njeni kreditni in investicijski politiki. Ta načela so bila sicer vsebovana tudi že v dosedanjih predpisih, vendar jih zbori proizvajalcev — ti so namreč bili poklicani uresničevati ta določila — niso dosledno uresničevali. Seveda bo marsikdo vprašal, čemu nova uredba o delitvi čistega dohodka, ko je vendar komaj pred časom bil spremenjen zakon o delitvi sredstev gospodarskih organizacij. Dosedanje gibanje osebnih prejemkov, (delitev sredstev gospodarskih organizacij na sklade in osebne dohodke), skratka razdeljevanje sredstev po načelu »skrbnega gospodarja«, kot ga vsebujejo posamezni predpisi, se je marsikje in v marsičem izmaličila. Recimo samo en podatek. Čeprav naj bi gospodarske organizacije do zaključka letošnjega leta sprejele nove pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka, so s tem odlašale. Do septembra je sprejelo nove pravilnike o delitvi čistega dohodka v naši republiki le 184 gospodarskih organizacij, o delitvi osebnega dohodka pa jih je sprejelo le 196 gospodarskih organizacij. Toda ni moč z gotovostjo reči, da so načela v že sprejetih pravilnikih' takšna, da bi povsem ustrezala gospodarjenju, namreč gospodarjenju, kakršno je zamišljeno, to je, da bi se oblikovali osebni dohodki le v skladu s produktivnostjo in da bi bil hkrati zagotovljen nadaljnji razvoj gospodarske organizacije V posameznih, že sprejetih pravilnikih je namreč moč zaslediti osebno oceno kot odločujoči element pri oblikovanju tako imenovanega »stalnega dela osebnega dohodka«, preostali del pa naj bi razdeljevali po različnih količnikih, formulah im podobno. Tako v dosedanjih kot v novih pravilnikih o delitvi osebnega dohodka je moč zaslediti načela, ki naj favorizirajo le del ljudi njihovi osebni dohodki pa niso v neposredni odvisnosti od gospodarjenja na delovnem mestu, učinka, ki ga tamkaj dosegajo, uspeha ekonomske enote im uspeha podjetja kot celote. Ti im podobni razlogi so bili vzrok, da osebni dohodki na splošno vzeto niso bili vselej vsklajeni z rastjo produktivnosti, da so marsikje porazdelili dobršen del dohodka na prejemke, za sklade pa je o-stalo le toliko, kolikor je pač »ostalo«. Takšnih primerov bi lahko našteli še več. Toda ti dokaj pogosti razlogi so terjali in terjajo tudi na tem področju učinkovitejšo družbeno usmeritev. Usmeritev, kako naj bi v bodoče razdeljevali dohodek, naj bi dosegli s prej omenjeno uredbo. Izdelava omenjene uredbe seveda terja rešitev tudi nekaterih temeljnih vprašanj, med drugim recimo, kako ugotavljati povprečno produktivnost. Merilo za to, ali gospodarska organizacija skladno z načeli uredbe razdeljuje svoj dohodek, (to je, da ga razdeljuje na sklade in osebne dohodke), naj bi bila tudi določena povprečna produktivnost im povprečni osebni dohodki panoge oziroma gospodarske organizacije. Tega doslej še niso dosegli. Dosedanje merjenje produktivnosti glede na fizični obseg proizvodnje s številom zaposlenih delavcev je zelo primitiven. Ta metoda ni prav v ničemer pripomogla, da bi prišli do res, kot pravijo strokovnjaki, egzaktnih podatkov na tem ali onem področju. So mnenja, da bi veljalo pri primerjavi sorodnih podjetij spremljati razmerje med čistim dohodkom in vloženimi družbenimi sredstvi in prav tako razmerja med čistim dohodkom in številom zaposlenih..delavcev. Takšno merilo za produktivnost naj bi bilo po tem mnenju eno izmed tistih, ki bi stvarno in objektivno pokazalo, ali je kolektiv v razdeljevanju skladov nad ali pod povprečjem, ki velja za določeno gospodarsko panogo So mnenja, maj bi glede merjenja produktivnosti in ekonomičnosti v okviru same gospodarske organizacije (v pri-merjavi s prejšnjim letom) upoštevali kot osnovo ne čisti dohodek, temveč dohodek na vložena sredstva na delavca. Rečeno je, da-bi lahko na ta način prišli do točnih podatkov o resničnem gibanju produktivnosti. Skratka, uredba, ki je na vidiku, nam obeta tudi raz-čiščenje teh temeljnih vprašanj, kako meriti produktivnost. To razčiščen je in usmeritev, kako naj gospodarske organizacije v bodoče dele svoj dohodek, pa bo nedvomno koristilo hitrejšemu. razvoju produktivnosti, kajti samo od te je odvisen nadaljnji razvoj gospodarstva, nadaljnja rast življenjske ravni. P. D. KOMUNA GORNJA RADGONA OB 20-LETNICI REVOLUCIJE (Nadaljevanje s 1. strani) ženi vstaji, njenim borcem in žrtvam, našemu dosedanjemu socialističnemu razvoju in zmagam, bomo 15. oktobra odkrili spomenik revolucije v G. Radgoni, kot priznanje vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali v zakladnico naše revolucije Spomenik naj bo hkrati opomiri vsem onim, ki so kakorkoli posegali po naši zemlji in naši svobodi v daljnji ali bližnji preteklosti. Opominja naj jih, da živi tukaj slovenski delovni človek, ki je raztrgal spone preteklosti in postal na svoji zemlji svoj gospodar, go- spodar svojega dela in ustvarjanja. Kakor odklanjamo hlapčevanje v naši hiši, tako ga odklanjajmo tudi do drugih narodov. Ne želimo drugim ukazovati, toda tudi ukazovanja od drugod ne sprejemamo. Ne samo opomin, ta spomenik naj bo tudi spomenik zbližan ja med prebivalstvom obeh strani državne meje, desnega in levega brega Mure. Maloobmejni promet, kot rezultat naše politike miroljubnega sožitja med narodi in državami z različnimi družbenimi sistemi, naj bo most k zbližanju slovenskega in avstrijskega prebivalstva. Sloni naj na načelih dobrih sosedskih odnosov in prijateljstva, na temeljih enakopravnosti in pravici, da si vsak narod oblikuje življenje tako, kakor njemu najbolj ustreza. Dosedanji ugodni razvoj odnosov na meji je garancija, da se bo naše sodelovanje tudi v bodoče razvijalo v korist prebivalca obeh strani državne meje in privedlo do večjega medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Ne samo narodna, slovenska zavest, tudi zavest državljana naše socialistične skupnosti, zavest Jugoslovana in socializ- ma naj bo tudi v bodoče največja svetinja slehernega državljana na tem obmejnem področju, ki predstavlja hkrati branik socializma ter ■most za zbližan je med narodi. Uspehi zadnjih dvajsetih let nam dovoljujejo, da zravnamo hrbtenico in ponosno zremo svetli bodočnosti nasproti. 20-letnico vstaje in občinski praznik slavimo v letu globokih in za našo revolucijo izredno pomembnih gospodarskih in družbenih dogajanj. Od hitre, energične in dosledne uveljavitve načel o formiranju in delitvi dohodka v našem gospodarstvu, šolstvu, zdravstvu in drugod je odvisno, ali bomo v bodoče napredovali hitreje ali bomo zaostajali. Dosedanji uspehi naj bodo garancija, novemu revolucionarnemu zagonu pri odpravljanju mezdnih odnosov v proizvodnji in delitvi. Dosledna ih hitra ureditev takih odnosov bo največji prispevek slehernega kolektiva k 20-let-nici vstaje jugoslovanskih narodov in vsaj delna oddolžitev tistim, ki so vgradili svoja življenja v temelje naše socialistične revolucije. Naj živi 15. oktober 1941 najsvetlejši dan v zgodovini prebivalstva gornjeradgonske komune! FESTIVAL V RADENCIH V nedeljo dopoldne je občinska GZ Gornja Radgona priredila II. občinski gasilski festival v Slatina Radencih. Kljub slabemu vremenu se je festivala udeležilo precejšnje število gasilcev in domačega prebivalstva. Med drugimi so se festivala udeležili tudi predsednik GZ LR Slovenije Matevž Hace, predstavniki gasilskih organizacij sosednjih občin, predstavniki avstrijske gasilske organizacije iz Rad-kersburga in drugi. Festival je otvori predsednik Občinske GZ Gornja Radgona Jože Stelcl, ki je v kratkem orisal pomen II. občinskega festivala z ozirom na to, da ga letos slavijo prav ob občinskem prazniku in 20-letnici revolucije. Nato je občinska GZ razvila svoj prapor, gasilski organizaciji Slatina Radenci pa predala gasilski avtomobil. Slovesnost je lepo zaključil radgonski gasilski oktet, ki je zapel nekaj pesmi. Popoldne je bilo v Slatina Radencih športno tekmovanje gasilskih društev in ljudsko rajanje. V torek: so v Gornji Radgoni odprli tudi razstavo NOB Pomurja, zvečer pa je tamkaj gostovalo Mariborsko gledališče s »Samorastniki« Prežihovega Voranca v dramatizaciji Miloša Mekelna. Ves teden so na sporedu tu- di razna športna tekmovanja Prebivalci radgonske občine pa se še posebej vneto pripravljajo na osrednjo proslavo občinskega praznika in 20-letnioe revolucije. To bodo slovesno proslavili v nedeljo dopoldne. Po povorki, v kateri bodo sodelovali kolektivi radgonskih gospodarskih organizacij, športna in druga društva, bo sledila osrednja proslava s slavnostnim govorom in odkritjem spomenika revoluciji. Popoldne bodo na sporedu moto-dirke, uprizoritev ljudske igre »Prleško gostuvanje«, nato pa ljudsko veselje. POMURSKI VESTNIK, 12. okt. 1961 2 RAZGOVOR DVEH VELIKIH Ameriško-sovjetski razgovori v »prvi fazi«, kota uradno trde v Washingtonu, so doživeli svoj višek v razgovorih Kennedy-Gromiko konec prejšnjega tedna. Kaže, da ameriški predsednik in sovjetski zunanji minister nista našla skupne podlage o pogojih za poznejše dejanske razgovore. Srečanja Gromiko-Rusk in srečanje sovjetskega diplomata s Kennedyjem so torej služila kot uvod za poznejše »resno« srečanje.. S Oba zunanja ministra sta razgovore ocenila kot koristne. Kennedy ni izgubil poguma, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Selinger. To je sedaj tudi vse. Zato pa so konkretnejši v Parizu in Bonnu. Francoski uradni krogi menijo, da ne kaže preveč hiteti s pogajanji s SZ o nemškem in berlinskem vprašanju. Trde, da razgovori v Washingtonu in poprej v New Yorku niso uspeli. Za-hodnonemški veleposlanik v Washingtonu je pa celo izjavil, da so bili stiki na koncu po svojem ozračju slabši kakor na pričetku. V tej izjavi, ki so jo pozneje v Bonnu o« milili, se kaže strah bojevitih bonnskih krogov pred kakršnimkoli popuščanjem ameriške diplomacije .Sovjetski zvezi. Vsekakor je resnica, da spričo razvoja dogodkov ne moremo biti posebni optimisti. V Moskvi opozarjajo na resnico, da so ZDA prav v času, ko so se pogajale s SZ, odobrile razširitev programa radia RIAS v Zahodnem Berlinu, ustanove, ki predstavlja pravo avantgardo zahodne propagan- za minuto ali dve. To osrednje jedro je povsem ločeno od ostalega oporišča. Ima svoje spalnice, svojo knjižnico, svoj kino itd. Oboroženi čuvarji preprečujejo ostalim Američanom v tem oporišču, da bi prišli do njih. Približno vsak mesec odide celotno o-sebje s poveljnikom v ZDA, drugi pa ga zamenjajo. Posadka ne sme priti v stik z ostalimi pripadniki oporišča. Kakor kaže, je namen take prepovedi, da bi Angleži ničesar ne zvedeli in da bi pri letalcih ohranili refleks čiste mehanične poslušnosti pri izpolnjevanju ukazov. Ti ukazi pa mimogrede ne prihajajo od poveljnika oporišča, temveč neposredno iz Washlngto-na. Cista domišljija je soditi, da bi v primeru krize britanska vlada lahko imela vsaj majhno nadzorstvo nad ukazi iz Washingto-na. Očitno pa je, da lahko iz Wa-shingtona vedno pošiljajo ukaze, ki bi povzročili represalije na sovjetski strani in uničenje britanskega prebivalstva v manj kot eni uri. Položaj teh »jeder« je, kot kaže, podoben položaju v atomskih podmornicah »Polaris«. Spomnimo se, da je premier sporočil, da bo prišlo do posvetovanj med britansko in ameriško vlado, preden bodo izstrelili raketo »Polaris« in da je to izjavo ameriška vlada zanikala. In vendar tega večji del javnosti ne ve. Opozoriti na dejstva, ki govore o tem, kako izpostavljajo življenje vseh prebi- de proti SZ in deželam vzhodnega tabora. Na drugi strani so zahodno-nemške emigrantske organizacije poslale v ZDA svoje predstavnike, vsekakor z odobritvijo in soglasjem Adenauerjeve vlade, da bi tam odločno zahtevali, naj Zahod ne popušča glede Berlina. Takega mnenja je seveda tudi sedanja vlada, predvidena konferenca vodilnih predstavnikov Adenauerjeve krščanske unije, socialnih demokratov in liberalcev pa naj bi utrdila enotno stališče teh strank do berlinskega in nemškega vprašanja, še preden se sestane Bundestag in odloča o novi koaliciji krščanskih demokratov in liberalcev. Če so sovjetsko-ameriški predhodni razgovori zares doživeli neuspeh, kakor skušajo nekateri dokazati, potem se bo hladna vojna«, ki je zajela o-ba bloka, nadaljevala, z njo vred pa oboroževalna dirka Svet bo še naprej vznemirjen zasledoval posamezne diplomatske poteze, ki v ozračju nezaupanja in strahu pomenijo lahko samo korak bliže dejanski vojni. Uvodnik v moskovskem dnevniku »Izvesti-ja« dokazuje, da sovjetska vlada ne bo trpela kakršnegakoli pritiska in da bo svojo grožnjo o enostranskem priznanju Vzhodne Nemčije tudi uresničila. Preostane torej le obojestransko popuščanje. Vsak nov incident, nova zaostritev v odnosih samo priliva ogenj na razvnete, bojevite duhove, ki žele oborožen spopad in z njim tudi uničenje vsega človeštva. STOTA ČLANICA OZN - Pred dnevi je Generalna skupščina soglasno sprejela afriško državo Sierro Leone na priporočilo Varnostnega sveta kot stoto članico med Združene narode. Tako je ta mednarodna organizacija naredila korak naprej proti svojemu končnemu cilju — univerzalnosti. Zal, še mnoge dežele, med njimi Koreja, Vietnam in Nemčija, ne morejo postati članice OZN, ker so zaradi blokovske politike razdeljene na dvoje, ali pa so še pod skrbniškim ali kolonialnim režimom. Na sliki: razpored sedežev držav v GS. Na rob popisa prebivalcev v Italiji Ponarejena stvarnost Petnajstega oktobra nameravajo v Italiji popisati prebivalstvo. Ta odločitev je v bistvu povsem naravna, saj opravljajo popise povsod po svetu. Vendar kažejo obrazci, katere naj bi izpolnili na območju Trsta, svojo menda »folklorno« — posebnost. V rubriki 11 naj bi družinski glavar označil »občevalni jezik«, t. j. jezik, ki ga navadno govore, pri čemer naj bi tako zbrani podatki pokazali — nacionalno pripadnost. Uradni Rim namerava tako dobiti podatke o slovenski manjšini, s katerimi bi potem operiral. Služili naj bi kot merilo, kako daleč naj bi izvajali določbe znane londonske spomenice o manjšinskih pravicah, ki so jo v Rimu podpisali, toda doslej še ne potrdili v skupščini. Predstavniki slovenskih političnih in drugih organizacij so odločno odklonili tak način ugotavljanja manjšin. (Sila podoben je podobnemu ugotavljanju na Koroškem, onstran jugoslovanskih meja!) Čeprav Združeni narodi priporočajo vsem državam, ki i-majo opravka z nacionalnimi manjšinami, naj pri ugotavljanju števila manjšin uporabljajo pri popisih izraz »materinski jezik€, se obe deželi na to ne ozirata. Kaj tiči za »občevalnim jezikom«? Nobena skrivnost ni, da mora večina zaposlenih Slovencev v Italiji — kolikor niso kmetje — na službenem mestu govoriti italijanski, ker to od njih zahteva delodajalec. V upravnih službah ne najdeš Slovencev, kar več kot zgovorno priča o »enakopravnosti« slovenske manjšine v Italiji. Razumljivo je, da zaposleni Slovenci večji del dneva uporabljajo italijanščino. Prav tako je razumljivo, da bodo »primerni« popisovalci znali pri popisu tudi izkoristiti to dejstvo in družino popisati tako, kakor bo to »primerno«. željam tistih, ki so tak način uradno zahtevali. Toda to še ni vse. V mešanih zakonih, kjer slovenska večina govori iz solidarnosti do očeta oziroma matere italijanski, bodo popisovalci »znali« pre-■ pričati domačine, kateri je pravzaprav »občevalni jezik«. Ne pozabimo tudi številnih slovenskih služkinj, ki delajo pri italijanskih družinah, nadalje dejstva, da bodo n. pr. v bolnicah in drugih humanitarnih ustanovah dajali te podatke za vse nadrejeni, t. j. direktorji oziroma drugi predstojnikih Skratka: ves sistem je urejen tako, da lahko čimbolj popačijo s tako zbranimi podatki dejansko stanje. V tem je tudi namen takega načina popisa. Značilno je nadalje, da tak način popisa ne predvidevajo za Goriško in za Beneško Slovenijo, kjer prav tako živi slovenska manjšina. Po mnenju uradnih krogov tu torej sploh ni več — Slovencev. Upravičeno se sprašujemo, pred kom si bodo v Rimu upali nastopiti s številkami, zbranimi na tako podel pačin. POLOŽAJ V SIRIJI BEJRUT — Novi režim v Siriji je te dni priznalo več držav, med drugimi tudi SZ in Kitajska. Pravijo, da se je sovjetska vlada odločila za ta korak zato, da bi podprla KP Sirije, ki je priznala u-porniško vlado. Po najnovejših vesteh sodeč pa režim predsednika Kuzbarija ne bo dovolil delovanje strank, temveč bo volitve izvedel na podlagi osebnih kandidatur mimo strank. O usodi strank naj bi odločal novoizvoljeni parlament. Kaže, da se bo tudi del arabskega sveta odločil za mirno priznanje neodvisnosti Sirije. Sam Kuz-bari je zaprosil že tajništvo OZN za sprejem v to organizacijo. ZDA NE DOVOLE USTANOVITEV KUBANSKE BEGUNSKE VLADE -WASHINGTON - Vlada ZDA je sporočila predsedniku »začasne kubanske vlade« v emigraciji, da ne bo dovolila ustanovitve »vlade kubanskih beguncev« na ameriškem ozemlju. Ustanovitev take vlade bi bila v nasprotju z »ameriško suverenostjo« in bi »predstavljala kršitev mednarodnih obveznosti«. ZDA bodo na drugi strani tudi naprej podpirale »stvar Kube«, to je kubanskih emigrantov. GANSKO—JUGOSLOVANSKI RAZGOVORI BEOGRAD — V Beogradu so se v ponedeljek pričeli gansko-jugoslovanski gospodarski razgovori. Proučujejo možnosti o tem,' kako bi zboljšali gospodarsko in teh- nično sodelovanje ter povečali jugoslovanske dobave investicijske opreme na posojilo. Menili se bodo tudi o ureditvi medsebojnih plačil v trgovinski zamenjavi in o posebnih dobavah. SREČANJE V BELI HIŠI Predsednik Kennedy (levo) v razgovoru s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. S tem so zaključili prvo fazo sovjetsko-ameriških pri- pravljalnih razgovorov. „ČEMU SEM BIL V JEČI ?“ Pred nedavnim-so britanske oblasti za 7 dni zaprle znanega filozofa in borca proti atomskemu orožju Bertranda Russella, ker je s »svojim ravnanjem kršil javni red«. Znano je, da je organiziral protestne shode in z njimi napadal britansko oboroževalno politiko do tega. za usodo človeštva tako pomembnega vprašanja. Priobčujemo sestavek, ki ga je napisal Russell in v njem pojasnil svoje odločno stališče do britanske oboroževalne politike. »Svetujem optimistom, naj prouče poročilo izvedencev, ki jih je določilo vseučilišče v Ohiu z namenom, naj ocenijo možnosti vojne po naključju, ter dokumente drugih uglednih znanstvenikov. G. Oscar Morgenstern, ameriški izvedenec za obrambna vprašanja, politično zelo pravoveren, je napisal v časopisu »Survival«: Vse bolj kaže, da bo jedrska vojna izbruhnila, kakor narobe.« Sir Charles Snow je izjavil: »Lahko trdimo z vso odgovornostjo, da od danes dalje pa najpozneje čez deset let ena teh bomb eksplodira. To je zanesljivo«. (»Times« 28. dec. 1960). Ti dve izjavi opozarjata prav tako na možnosti slučajnih vojn kakor tudi na možnosti vojn, ki jih bodo zavestno objavili. — Vzroki vojne po naključju so lahko številni. Doslej je bilo potrebno le še malo, pa bi lahko povzročile katastrofo. Mesec je dobil vsaj enkrat, let divjih gosk pa že večkrat obrise sovjetskih raket na radarskih ekranih. Pred nedavnim je britanski premier s papeškim dogmatizmom izjavil, da zaradi napake ne more priti do vojne. Ne vem, če je bil prepričan v to, o čemer je govoril. Če je bil prepričan, tedaj na vedel za stvari, ki bi jih moral vedeti. Ce ni verjel v to, tedaj je storil strašen zločin, ker je silil človeštvo v propad s tem, ko ga je hranil z lažnimi iluzijami. Zadržimo se na problemu enostranske britanske razorožitve! Obstajajo povsem realistični dokazi v korist take politike, toda njeni nasprotniki, ki nadzirajo velike organe informacij, so tako močno ponaredili dejstva, da je zelo težko seznaniti se z argumenti take politike. Tako je n. pr. dopisnik nekega dnevnika, ki se smatra za najliberalnejšega v Angliji, napisal v članku, da predstavlja nasprotovanje »enostranosti« — »glas razuma«. Napisal sem odgovor, v katerem sem pojasnil, da je bil razum nasprotno na stra- ni »enostranih«, histerija pa na strani nasprotnikov. Časnik ni hotel objaviti mojega odgovora. Tudi drugi pristaši enostranske razorožitve niso imeli več sreče. Preidimo na problem ameriških oporišč v Veliki Britaniji! Ali vedo vsi, da v vsakem izmed teh oporišč obstaja jedro letalcev, ki so pripravljeni takoj, -rea-. girati na vsak alarm ter vzleteti valcev Velike Britanije, mladih in starih, mož, žena in otrok, vsako sekundo nevarnosti in kako so to nevarnost izzvali s tem, za kar trde, da gre za obrambo, ter otežkočili z ukrepi, ki jih vlada namerava reducirati; opozoriti na to, se je zdelo nekaterim med nami imperativna naloga, katere se moramo lotiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Kampanja za jedrsko razorožitev je povzročila in še povzroča zelo učinkovite stvari v tem smislu. Vendar se je tisk že navadil na njene akcije in dvomi v njen novinarski interes. Nekaterim med nami se je zdelo nujno, da to kampanjo izpopolnimo s postopki, ki bi jih tisk ne mogel zamolčati. Obstaja še en razlog, morda najpomembnejši, ker se lotevamo državljanske neposlušnosti v času velike nevarnosti. Zelo razširjeno je prepričanje, da je individuum brez moči proti vladam in da posamezniki ne morejo ne glede na to, kolikor bi njihova politika utegnila biti slaba, storiti nič učinkovitega. To je resna zabloda. Če bi vsi, ki se ne strnijajo z vladno politiko, sodelovali v množičnih manifestacijah državljanske neposlušnosti, bi onemogočili vladno norost in prisilili tako imenovane državnike, da sprejmejo u-krepe za ohranitev človeškega rodu. Tako gibanje, ki ga-navdihuje nezadovoljno javno mnenje, je mogoče...« (Po »New Statesmanu«) POMURSKI VESTNIK, 12. okt. 1961 3 JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE ZLATA MEDALJA TUDI V M. SOBOTI Pionirji Osnovne šole II. Murska Sobota so takoj v začetku leta začeli z izvajanjem programa, ki so si ga sestavili v okviru »Jugoslovanskih pionirskih iger«. Raziskovali so nastanek in razvoj mesta Murska Sobota skozi stoletja. Tako so na primer pisali o nastanku imena Murska Sobota, o političnem in gospodarskem položaju Murske Sobote v času madžarske vladavine, o povodnji v Murski Soboti leta 1925 itd. Posebno so se pionirji zanimali za zgodovino NOB v Prekmurju. O tej zgodovini jim je na posebnih predavanjih govoril Miro Štubel. Učenci so z velikim zanimanjem sledili njegovemu pripovedovanju. Iz zapiskov, ki so si jih pionirji naredili na teh predavanjih iz pridobljenega znanja pri pouku zgodovine ter drugih predmetih, so napisali sestavke o dogodkih iz NOB v Prekmurju. Tako so pisali o prvih dneh madžarske okupacije, o odporu prekmurskega ljudstva proti okupatorju, posebno pa so se pionirji zanimali za oktobrske dni leta 1941. Mimo tega so njihova raziskavanja našla izraz tudi na likovnem področju. Poleg risb s tematiko iz NOB so predvsem pri pouku tehnične vzgoje pokazal precejšnje zanima- nje, saj so tako na primer izdelali celo maketo Murske Sobote 1901. Njihovo ustvarjalno delo je našlo svoj izraz tudi na literarnem področju. Pisali so pesmi in prozne sestavke. V tem letu so vestno pripravljali tudi šolske proslave. Priredili so samostojno akademijo v Murski Soboti v počastitev 20-letnice revolucije. Pripravili so razstavo likovnici del in nekaj slik poslali na okrajno razstavo pionirskih risb. Povsod so želi priznanja, posebno še na zadnji razstavi, ki je bila posvečena 20-letnici revolucije in zaključku pionirskih iger v Ljubljani, kjer je pionir Štefan Flisar dobil za razstavljeno risbo »Obešenje v gradu« zlato medaljo, Pavel Gyorek pa za risbo »Streljanje v »Črnih mejah« pismeno priznanje. Pohvalno pa je tudi to, da so si učenci srednje stopnje dopisovali z drugimi šolami v Sloveniji in se tako seznanjali s kraji in delom pionirjev v raznih krajih Slovenije. Prejšnjo soboto pa so skupno z učenci Osnovne šole I. M. Sobota priredili zaključno proslavo »Tedna otroka«. V tem času pa se že skrbno pripravljajo na praznovanje 17. oktobra, ko bo soboška občina slavila svoj praznik. -rj- Izdelava polizdelkov opečnih enot na stiskalnici »Hadle v radgonski opekarni. Stroj je eden novejših in je velikega pomena za delovni kolektiv V OKRAJU PET MLADINSKIH POLITIČNIH ŠOL Idejno-vzgojno delo med mladino v Pomurju je bilo v preteklem obdobju kar uspešno. Poleg različnih predavanj, ki so jih organizirali aktivi LMS sami, ali pa s sodelovanjem občinskih komitejev LMS, je razveseljivo zlasti to, da je šole za življenje in mladinske politične šole obiskovalo precej mladincev, ki so ob koncu pokazali dobre uspehe Uspehi na področju idejne vzgoje, predvsem pa izobraževanja mladih družbenih delavcev v mladinskih političnih šolah bi bili lahko še večji, če bi občinski komiteji LMS posvečali tem oblikam več načrtne pomoči, predvsem pa iskali več pomoči in sodelovanja z občinskimi komiteji ZKS in tudi z ljudskimi uni- verzami v občinah. Tudi slušatelji v MPŠ se bodo morali v prihodnje z večjo odgovornostjo posvetiti študiju gradiva, ki ga obdelujejo v MPŠ. Na podlagi izkušenj bodo občinski komiteji LMS v zimskih mesecih lahko organizirali MPŠ, ki bodo kvalitetno nedvomno dosegle še večji uspeh. Mladinske politične šole bodo organizirali občinski komiteji LMS v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru, Beltincih in v Gornji Radgoni. Zanimanje za MPŠ med mladino je veliko. Občinski komiteji LMS so že začeli s pripravami za nemoteni potek šol. Mladinci in mladinke, ki žele obiskovati MPŠ se lahko prijavijo na vseh občinskih komitejih LMS osebno do 25 tega meseca. Predvsem bi se naj prijavili mladinci in mladinke, ki že. delajo v vodstvih LMS in v drugih organizacijah, ki vključujejo ‘mladino, kajti gradivo, ki ga bodo predelali v MPŠ jim bo bogato koristilo, v njihovem družbe-no-političnem udejstvovanju. Organizacije in aktivi LMS na šolah, v podjetjih in ustanovah, na vasi in drugod naj v času do 25. oktobra pošljejo prijave mladink in mladincev za MPŠ občinskim komitejem LMS. Mladinske politične šole bodo začele z delom v posameznih občinah v začetku novembra, trajale pa bodo predvidoma štiri mesece. -ič- POVEČANA PROIZVODNJA PLETENIN Strojno pletiljstvo v Beltincih se je kar čez noč spremenilo v industrijsko podjetje, ki bo že letos doseglo proizvodnjo v višini 65 milijonov dinarjev, medtem ko je bila prejšnja vrednost letne proizvodnje komaj 13 milijonov dinarjev. Vrednost brutoproizvoda bi bila še nedvomno višja, vendar so začeli z industrijsko proizvodnjo šele v sredini letošnjega leta. Pletiljstvo, ki se je sedaj preimenovalo v Tovarno pletenin »Beltinka«, je namreč letos adaptiralo dvorano zadružnega doma in jo spremenilo v primeren proizvodni obrat. Vanj so, razen prejšnjih sedem, namestili še 40 novih pletiljskih strojev. Tako močno povečanje proizvodnih zmogljivosti pa je prineslo kadrovske težave, zato so morali prirediti dvomesečni strokovni tečaj za priučevanje Delavke 'so se precej hitro seznanile s strokovnimi veščinami in danes že spretno ravnajo s stroji, v katerih se oblikujejo najrazličnejši pletilj- ski izdelki, od jopičev do puloverjev; 116 jih dela v novem obratu, že prihodnje leto pa jih bo zaposlenih okrog 180. Za novo zaposlene bodo prav tako kot za prejšnje pri- redili tečaj. Podjetje ima kljub hudi konkurenci dobre perspektive, kar kaže tudi dejstvo, da imajo letošnjo proizvodnjo že v celoti prodano. Svoje izdelke raz- pošiljajo po vsej Jugoslaviji, razen Makedonije. Verjetno -bodo že prihodnje leto začeli dajati skoraj polovico proizvodnje v izvoz. J. Stolnik Mladina pomaga pri trgatvi niso zabeležili skoraj že deset let, medtem ko s količino niso najbolj zadovoljni. V teh dneh bodo začeli trgati tudi ostale sorte in. računajo, da se bo pri njih gibal odstotek sladkorja v glavnem nad 20 stopenj. Tudi na ljutomerskem Vinogradniškem gospodarstvu so pred kratkim začeli s trgatvijo. Do sedaj so potrgali šipon, laški rizling, muškatni silvamenem muškatu pa so zabele- nec in traminec. Pri večini grozdnih sort se je odstotek sladkorja v moštu gibal med 18 in 21 stopnjami, pri tramincu ponekod celo 22, pri ru- žili tudi 23 sladkornih stopenj. Do torka so natrgali grozdja že ža okrog 15 vagonov vina.. S trgatvijo bodo morali pohiteti, saj imajo precejšnje površine vinogradov. Prav zaradi tega bodo tudi letos najeli za trgatev šolsko mladino. Pri trgatvi bodo tako sodelovali u-čenci obeh ljutomerskih osnovnih šol ter gojenke gospodinjske šole. Če bo lepo vreme, pravijo na posestvu, pričakujejo do bodo imele nekatere sorte tudi do 25 sladkornih stopenj. S trgatvijo so začeli tudi na VG Kapela, kjer prav tako omenjajo zadovoljiv pridelek. RIBEZ IN POVRTNINE Pionirji — zadružniki na o-snovni šoli »Ivan Cankar« v Ljutomeru so se pred dnevi pomenili o proizvodnem planu za prihodnje leto. Sklenili so, da ne bodo več sejali različ- nih kultur, ampak bodo svoje površine v celoti zasadili s črnim ribezom, med ribezom pa nameravajo pridelovati povrtnine za šolsko 'kuhinjo. Vinogradniški nasad v Murščaku Obisk na poslovni enoti KZ na Cankovi JESENSKI DELAVNIK SE KONCA ZVEČER Jesenska setev se počasi bliža h kraju, vendar je v zadrugah prav zdaj največ dela. Zlasti strojna in strokovna služba sta v mnogih zadrugah zavzeti ves dan. Sicer pa je življenje v posameznih zadrugah in poslovnih enotah med seboj precej podobno, zato poglejmo kakšen je v teh dneh delavnik na poslovni enoti kmetijske zadruge »Ledavski dol« na Cankovi. Bilo je v petek zjutraj. Čeprav je bila ura šele okrog pol šestih, je imel upravnik poslovne enote Ignac Stanjko že pripravljen razpored dela za ves dan: traktorist Rudi bo sejal na zadružnih njivah v Skakovcih, Polde bo nadaljeval mlačev v Korovcih, Tonček pojde z vprego branat na že zasejano parcelo... Tako nekako je izglodal razpored in še preden je bila ura šest, so se osti traktorskih priključkov že zagrizle v zemljo. Vreme je bilo lepo in Rudiju je šlo delo hitro od rok. Naključje pa je hotelo, da je prišlo že v zgodnjih dopoldanskih urah do okvare na motorju in preden je lahko zamenjal pokvar-jeni del, sta minili skoraj dve uri. Prav zato je moral pohiteti. Priključke je moral večkrat menjati. Čeprav ga je o-kvara precej zamudila, je izgubljeni čas, ne da bi utrpela kakovost storitev, v veliki meri nadoknadil. Sicer pa Rudi baje noče biti površen, če pa bi to skušal biti, bi ga na to hitro opozoril tehnik Karel Barber, ki je delo ves čas nadziral. Ta je moral tu in tam pregledati še nekaj parcel, ki so v pogodbenem sodelovanju. Okrog petnajstih, ko že večina delavcev odhaja domov, je Rudi odšel orat h Karlu Molnarju in Štefanu Caru na Cankovo. Delo je šlo kot »po loju« in še preden se je zmračilo, se je napotil domov. Še kratek pregled stroja in tudi njegov delavnik je bil pri kraju Medtem, ko je Rudi oral, je bil Polde pri mlačvi. Čeprav je pri eni hiši mlatilo več gospodarjev, so tega dne mlatilnico selili kar trikrat. Selitev je povzročila zamudo, ni pa mu napravila težav. Zvečer mu je na mlatilnici sicer počila vzmet, vendar je okvaro hitro popravil. Momlaeje mlatilnice je potihnilo šele okoli 22. ure zvečer, kajti z mlačvijo morajo hiteti: Tudi traktorist Tonček je končal s set- venimi deli nekaj pred nočjo. V pisarni poslovne enote pa so medtem, ko so traktorji brneli v svojem vsakodnevnem tempu, nabrali nova naročila: Jože Benko iz Gornjih Črnec je naročil oranje in brananje s 'krožno brano, Ljudmila Šadl iz Cankove oranje ... Več se jih je oglasilo za semena, gnojila. Tako je bilo v petek življenje na poslovni enoti zadruge na Cankovi, podobno pa marsikje drugje. Čas jih sili, da hitijo, zato se često ne morejo ozirati na okvir povprečnega delavnika, ampak delajo tudi ponoči. To pa še zlasti zato, ker so površine lastne proizvodnje in pogodbenega sodelovanja številnejše kot prejšnja leta. Razen setve pa so tu še mlačev, prevozi in tudi teh je precej. IZOBRAŽEVANJE V LJUTOMERSKIH KOLEKTIVIH Pred dnevi je bila v Ljutomeru seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o polletnih konferencah in o programu izobraževanja za zimsko sezono. KONCERT UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA SLAVKO OSTRC V LJUTOMERU Na povabilo podružnice Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev v Ljutomeru je bil pred kratkim koncert Učiteljskega pevskega zbora Slavko Ostre iz Maribora v Ljutomeru v Domu kulture. ■ Pevski zbor učiteljev mariborskega okraja je že nekajkrat nastopil v Pomurju ter dosegel lep uspeh, ki tudi tokrat ni izostal, saj je zbor pripravil za prijatelje lepe pesmi novi program, ki ga je naštudiral pod vodstvom dirigenta prof. Jožeta Gregorca. IZLET PO JUGOSLAVIJI Glavni odbor Počitniške zveze Slovenije je organiziral 10-dnevno potovanje po važnejših krajih in ogled večjih in pomembnejših gospodarskih objektov Slovenije in ostalih republik. - Tega potovanja so se udeležili tudi štirje člani iz Murske Sobote. Na. območju občine so polletne konference že zaključene. Na njih so ugotavljali, da se je družbeno upravljanje že močno uveljavilo in da delavci zlasti budno spremljajo u- spehe nagrajevanja po učinku. Glede izobraževanja se sklenili, da ga bodo izvajali po posameznih kolektivih. Ljudska univerza je že izdelala izobraževalni program. DR. SILVIE BRANDIEU 80-LETNIK Pred nekaj dnevi smo obiskali dr. Silvia Brandieja, ki nam je o svoji dolgoletni zdravniški praksi, zlasti v Murski Soboti, kjer dela kot zdravnik 53 let, povedal naslednje: — Rodil sem se 1881. leta v Ciuguzelu v Romuniji. Svojo zdravniško pot sem začel leta. 1906 v Koložvaru, sedanjem Cluje v Romuniji. Pot me je vodila na Madžarsko v Budimpešto, kjer sem delal na otroški kliniki kot brezplačni praktikant. Po odsluženju vojaškega roka na Dunaju sem se zaposlil v Szombathelyu in delal kot zdravnik v porodnišnici. V Mursko Soboto sem prišel 10. oktobra 1908. leta, kjer sem opravljal svojo zdravniško prakso že 53 let. V Murski Soboti sem delal vse do prve svetovne vojne kot privatni zdravnik. Med tem časom sem tudi nadomeščal zdravnika v Križevcih in pri Gradu. Med prvo svetovno vojno sem delal kot namestnik krajevnega zdravnika v Murski Soboti, Križevcih, pri Gradu in na Cankovi. Nato sem nekoliko časa vodil tudi vojaško bolnišnico rdečega križa v Murski Soboti. Po prvi svetovni vojni šem se zaposlil v Splošni bolnišnici v Murski Soboti, kot sekundarni zdravnik in tekom časa napredoval v asistenta, primarija, in šefa bolnišnice. že takoj od začetka, ko je bila ustanovljena, sem vodil bolniško blagajno. Leta 1938 sem bil upokojen, toda še naprej sem delal zaradi pomanjkanja zdravnikov Med tem časom šem bil tudi železni- čarski zdravnik. Od leta 1948 sem delal samo honorarno. Sedaj trenutno delam v ambulanti tri ure na dan. Svoj prosti čas prebijem ob prebiranju knjig doma in v študijski knjižnici ali pa na vrtu. Ob skorajšnji 80-letnici, našemu jubilantu iskrene čestitke! M. Luthar Dr. Silvie Brandieu LEP USPEH PIONIRSKIH IGER Pred dnevi je imel Okrajni odbor jugoslovanskih pionirskih iger v Murski Soboti redno sejo. Na njej so analizirali dosedanje uspehe ter sprejeli okvirni program za zaključek jugoslovanskih 'pionirskih iger. ki bo 31. decembra. Na seja so ugotavljali, da je bilo v prvi in drugi etapi pod naslovom »Moj kraj včeraj, in danes« zabeleženih v Pomurju mnogo prireditev ih razstav. Opaziti je bilo veliko razgibanost pionirjiv in tudi večjo skrb odraslih. To velja zlasti za tiste kraje, kjer so sedeži višje organiziranih osnovnih šol. Doslej so imeli po občinah uspele revije pevskih zborov, likovne razstave in več knjiž- nih sejmov. Zbrali so tudi precej gradiva iz NOB ter organizirali več pohodov po partizanskih poteh. V tem času je bilo še vrsta raznih krožkov, razširilo pa se je tudi dopiso- vanje med pionirji. Okrajni odbor Jugoslovanskih pionirskih iger je na seji sklenil, da bo priredil ob zaključku več športnih m kulturnih prireditev. PREMALO STROJNIKOV Kmetijske zadruge v Pomurju iz leta v leto večajo svoj strojni park. Tako imajo danes zadruge 226 traktorjev, 12 silo-kombajnov, 94 mlatilnic, 21 kombajnov ter večje število drugih strojev. Največ sredstev za nabavo kmetijskih strojev je bilo v zadnjem letu porabljenih za kombajne in silo-kombajne. Vendar pa še najdemo pri nekaterih KZ precej kmetijskih strojev nezavarovanih, čeprav. je bilo letos porabljenih za gradnjo strojnih lop precej sredstev. Zadruge tudi nimajo dovolj strojnikov, ki ■ bi lahko vsa manjša popravila opravljali sami. Tega kadra zadruge tudi izredno malo štipendirajo. POMURSKI VESTNIK, 12. okt. 1961 Vinogradniška gospodarstva so začela v zadnjih dneh trgati prvo grozdje. Ni nova u-gotovitev, da je letošnja letina izredno dobra, zlasti kar zadeva kvaliteto, medtem ko količina letošnjega pridelka ne bo najvišja. Na to je, deloma vplivalo neprimerno vreme v spomladanskih mesecih, ponekod pa je vinograde napadel oidij. Na Vinogradniškem gospodarstvu v G. Radgoni so doslej potrgali samo ranino ih rizvanec. Pri ranini so zabeležili 20 do 25 sladkornih stopenj, medtem ko se je sladkorna stopnja pri rizvancu gibala med 17 in 21. Na posestvu pravijo, da take kvalitete 4 RADGONSKA KOMUNA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 20-LETNICI REVOLUCIJE RADGONSKA KOMUNA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 20-LETNICI REVOLUCIJE — RADGONS RADGONSKA KOMUNA VČERAJ, DANES IN JETRI Sedem let je preteklo, odkar slavimo vsako leto dan, ki povezuje zgodovinsko najtežji, a obenem najslavnejši čas narodno-osvobodilnega gibanja in ljudske revolucije na tem obmejnem predelu. Občinski praznik naj ne bo 'le spoštljiv spomin na žrtve, ki jih je terjala doba narodno-osvobodilnega boja, in na splošni prispevek, ki ga je dalo ljudstvo v tej občini za zmago revolucije, temveč naj -bo obenem tudi vsakoletni praznik veselja, delovnih zmag in splošnega napredka, ki ga dosegamo na področju naše ožje skupnosti v okvirih in ob pomoči širše jugoslovanske skupnosti, naj bo dan, ko se zazremo v prihodnost, na nove naloge, katere hočemo uresničiti, da bi bilo življenje obogateno z novimi stvaritvami v dobro vseh delovnih ljudi v komuni. Živimo in delamo v dobi najrevoluoionarnejše preobrazbe naše dežele, v času, ko so že postavljeni čvrsti temelji za pospešeni ekonomski, kulturni in socialni razvoj. Uresničevanje teh smotrov pa temelji v glavnem na komuni, ki je osnovna družbenopolitična in ekonomsko-socialna skupnost ter skupnost proizvajalcev, ki so si dolžni sami urejati svoje življenjske pogoje in odločati o rezultatih svojega dela. Komunalni sistem, ki smo ga začeli uveljavljati pred šestimi leti, je danes že močno razraščen, obogaten tako po svoji moral-no-politični vsebini ter izredno uspešen v pogledu materialnih stvaritev. Na tej osnovi strnimo še bolj naše vrste, trdno odločeni, da v prihodnjem obdobju petih ali desetih let obračunamo z obstoječo zaostalostjo zlasti na našem podeželju in da izkoristimo vse možnosti za čim večjim splošnim napredkom. V tej zvezi želim na tem mestu v grobih obrisih obdelati našo prehojeno pot v zadnjih nekaj letih, opozoriti na najbolj žgoče probleme in težave, s katerimi se srečujemo, ter nakazati nekatere naloge in cilje, ki jih obravnava novi petletni program naše komune, ki bo sprejet dokončno še pred krajem tega leta. Pri taki obravnavi seveda ne moremo mimo številk, ki nam najbolj nazorno povedo rezultate dosedanjega dela. S prvim petletnim planom, ki ga je sprejela naša komuna za obdobje 1957—1961, smo si zastavili dokaj zahtevne naloge tako na področju gospodarstva, kakor na ostalih področjih družbenega razvoja. Že po štirih letih izvajanja tega plana, (znano je, da je bil prejšnji petletni plan v vsedržavnem merilu zaključen v štirih letih) t. j. ob koncu 1960. leta, smo lahko ugotovili, da so bile uresničene osnovne smernice in temeljne postavke oz. naloge po začrtanem programu. Tako že od začetka tega leta dalje nadaljujemo v glavnem z istimi smotri, ki pa že spadajo v okvir novega petletnega programa 1961—1965. V zadnjih štirih letih je porastel obseg in vrednost celotne proizvodnje za 72 odst., narodni dohodek pa za 68 odst. Planirane investicije v gospodarstvu so bile izpolnjene s 96 odst., investicije za družbeni standard pa s 84 odst. Ti pokazatelji o vrednosti proizvodnje v celotnem gospodarstvu in o narodnem dohodku nam povedo, da je bil v tem kratkem času dosežen velik porast proizvodnje v vseh panogah gospodarstva in da so razen kmetijstva vse ostale gospodarske dejavnosti svoj plan v celoti dosegle ali celo presegle. Obseg kmetijske proizvodnje je v enakem obdobju porastel za 41. odst. namesto planiranih 61 odst., to pa predvsem iz razloga, ker so bile sorazmerno majhne površine privatnih kmetovalcev zajete v organizirani proizvodnji, oz. obdelovane na sodobni način. Ne glede na to, nas lahko doseženi uspehi v kmetijstvu do neke mere zadovoljujejo, kar velja še prav posebej za organizirana kmetijska socialistična gospodarstva, ki obsegajo že dobro četrtino obdelovalnih površin v občini. Skupne gospodarske investicije so znašale v zadnjih štirih letih 1231 milijonov din, od katerih odpade na kmetijstvo pretežni del ali 729 milijonov din. Pri razporejevanju relativno majhnih novih investicijskih sredstev, ki so pa dale pomembne rezultate, se je stremelo za kolikor mogoče vsklajenim eko-nimskim razvojem, čeprav so bile določene gospodarske dejavnosti, kot so trgovina, gostinstvo in turizem tudi nekoliko prizadete. Nedvomno, da je celotno naše gospodarstvo v razvoju in kot tako potrebno neprimerno večjih investicijskih naložb za osnovna sredstva, od katerih je v nemajhni meri odvisen nagel skok v količinskem obsegu proizvodnje. Toda finančnih sredstev za razširjeno reprodukcijo ali novih investicij, se lahko vlaga toliko, kolikor jih je naše gospodarstvo v stanju ustvariti ter izdvojiti v te namene, pri čemer smo seveda računali tudi na pomoč širše družbe, ter deloma tudi uspeli, kar velja predvsem za investicije v kmetijstvu. Zaradi občutnih podražitev gradenj, strojev in opreme je moralo biti marsikje odloženo na poznejši čas, odnosno korigirano glede na prvotne plane. Kljub vsem tem težavam, so zrasli nekateri novi pomembni gospodarski objekti, kot je slatinski obrat Boračeva, popolna rekonstrukcija opekarne, hala za proizvodnjo penečih vin, sodobna klet na Kapeli, vrsta ostalih gospodarskih objektov na kmetijskih gospodarstvih, obnovljenih precej desetin hektarov vinogradov in sadovnjakov, rekonstruirana in razširjena je bila klavnica, zgrajena hala za popravila avtomobilov ter izvedena cela vrsta manjših razširitev in obnovitev posameznih obratov oz. delavnic, kar vse že daje pričakovane rezultate. Prejšnji narodni dohodek na prebivalca, ki je znašal pred šestimi leti komaj 57.000 din, se je povzpel v lanskem letu že na 129.000 din, kar je seveda še vedno pod povprečjem doseženega narodnega dohodka na prebivalca v LR Sloveniji. Vendar nam je tak dohodek omogočil, da smo že nekaj več sredstev lahko uporabili tudi za namene družbenega standarda. Skupne investicije na področju stanovanjske graditve, šolstva in kulture, zdravstva in socialnega varstva ter komunalne dejavnosti so znašale v zadnjih štirih letih 378 milijonov din ali povprečno letno 94,5 milijonov din. Pretežni del teh sredstev ali v absolutnem znesku 232 milijonov din odpade na stanovanjsko izgradnjo, s čimer je bilo zgrajenih okrog 100 novih stanovanj. Iz prednjega jasna izhaja, da komuna ni imela na razpolago najnujnejših sredstev za potrebe Šolskih, kulturnih, zdravstvenih in komunalnih ustanov ter da je vse to vplivalo na sorazmerno počasno rast občega družbenega standarda, kar lahko povzroča tudi določene negativne politične, kulturne in socialne posledice. Toda stalno moramo imeti pred očmi, da je tako splošno-družbena raven, kot osebni standard, odvisen edino od gospodarske prosperitete odnosno od dohodka, ki ga dosegamo v gospodarstvu, ter od pravilne delitve tega dohodka. Ker pa smo še vedno na začetnih stopnicah hitrejšega gospodarskega vzpona in bo terjal bolj vsklajen in pospešen gospodarski razvoj še nekaj let precejšnja sredstva, tudi v bližnji bodočnosti ne moremo pričakovati, da bomo že lahko rešili vse' najbolj pereče probleme na področju družbenega standarda. Pričakujemo pa lahko bolj vsklajen in enakomeren razvoj negospodarskih dejavnosti, kajti končno so tudi uspehi v ekonomiki v veliki meri odvisni od kulturne, socialne in zdravstvene ravni prebivalstva in osebnega počutja delovnega človeka. Med pomembne probleme uvrščamo zelo počasno zaposlovanje za delo sposobnih ljudi, ki si želijo kakršnekoli intenzivne zaposlitve v občini. Zlasti gre tu za žensko delovno silo, dostikrat tudi za mladino ter ostale ljudi, ki se neradi zaposlujejo na oddaljenih deloviščih izven občine ali celo okraja ali pa nimajo za to tudi možnosti. Vsa ta takozvana odvisna delovna sila, ki si občasno išče manj pomembna dela in skromen zaslužek, ali pa še tega ne uspe dobiti, v procesu družbenoekonomskega razvoja komune ne more kdo ve koliko prispevati, povzroča pa zlasti na podeželju socialne in druge probleme. Žal komuna takega položaja ni v stanju rešiti. Delna ali popolna rešitev pa bi bila dosežena, v kolikor bi katero izmed velikih podjetij izven našega okraja odprlo kak proizvodni obrat na teritoriju naše občine; Prepričan sem, da bi se želelo takoj zaposliti 800 do 1000 ljudi sposobnih za delo, morda še celo nekaj več. Kaj pa bi to pomenilo za njih in družbeno skupnost, nam je lahko vsem jasno. Vsi napori v tej smeri so bili doslej brez uspeha. Bilanca zadnjih petih let pa nam pove, da smo v občini uspeli na novo zaposliti komaj 300 oseb, od tega v proizvodnji okrog 200. Dokler pa bo na vasi toliko delovne sile, ki dela več ali manj še vedno za plačilo v naturi, tudi ni potrebe, da bi se hitreje pristopalo k mehaniziranemu obdelovanju zemljišč, kjer je to mogoče, in istočasno uvajale sodobnejše oblike kmetijske proizvodnje, od česar je končno odvisno izboljšanje e-konomsko-socialnega položaja ljudi na vasi. Problem pomanjkanja strokovnih kadrov v gospodarstvu in družbenih službah je v občini izredno pereč. Gospodarske organizacije so se tega dejstva vse premalo zavedale, kar jim sedaj povzroča precejšnje težave. Verjetno v občini ni gospodarske organizacije ali zavoda, kjer bi bilo to vprašanje zadovoljivo rešeno, četudi se je na to pravočasno opozarjalo. Čeprav je v tem oziru v zadnjih letih storjenih nekaj resnih naporov, ter je v osnovi dosežena preorientacija pri večini kolektivov, pa menim, da je še ponekod ostalo zastarelo gledanje glede usposabljanja ter šolanja potrebnih ljudi; še več, ponekod obstoji neka ljubosumnost ali strah, da ne bi novi, mladi, šolani kadri izpodrinili kakega zaprašenega birokrata ali zastarelega strokovnjakarja. Zato naj gospodarske organizacije in nekateri samostojni zavodi še bolj intenzivno skrbijo za svoje kadre, občinski ljudski odbor pa naj nadaljuje s politiko štipendiranja in pridobivanja manjkajočih strokovnih ljudi za naše šole, zdravstvene zavode, upravo itd. Novi gospodarski sistem je našel naše gospodarske organizacije premalo pripravljene. Samoupravni organi v gospodarstvu in gospodarsko-upravna vodstva v mnogih primerih niso proučila novega položaja ter na osnovi globljih analiz preorientirala ali prilagodila gospodarjenja novim načelom. Pravilniki o delitvi čistega dogodka ter o delitvi osebnih dohodkov, ki morajo biti sprejeti povsod v najkrajšem času, a najkasneje do konca tega leta, morajo temeljiti na skrbni proučitvi splošnega stanja vsake gospodarske organizacije, kar zahteva vsestransko obravnavo dokumentacij, ki so lahko podlaga za pravilnike. Enako pomembno je, da se o teh vprašanjih temeljito razpravlja z vsemi proizvajalci oz. člani kolektiva, ki morajo dati kot najvišji zbor v podjetju svoje soglasje pred sprejetjem pravilnikov. Nova Gornja Radgona Branko Zadravec, predsednik ObLO V tem letu je zašla večina podjetij v precejšnje težave glede obratnih sredstev, kar že povzroča določene resne motnje pri proizvodnji. prodaji in zlasti nabavi materiala. Sedanje stanje glede pomanjkanja finančnih sredstev za obratovanje sili kolektive, da usmerijo več lastnih sredstev v ta namen, s tem pa zmanjšujejo lastne investicije za osnovna ali proizvodna sredstva. Banke, ki še v glavnem vedno vodijo centralistično politiko, rešujejo ta problem prepočasi in premalo življenjsko. Skrajni čas je že, da postane komunalna banka v občini v resnici osnovna banka za kreditiranje gospodarstva. Delovni kolektivi v občini naj bi si medsebojno še bolj pomagali pri premagovanju teh težav s tem, da bi posojali svoja prosta sredstva tistim, ki jih trenutno potrebujejo. Ne glede na naštete težave in probleme, katerih je še cela vrsta in ki jih povzroča naš nagel razvoj, pa je pred nami široko odprta pot novih načrtov in nalog, ki jih obravnava novi petletni perspektivni program občine. Ta program je zasnovan po široki in vsestranski proučitvi z delovnimi kolektivi v gospodarstvu in družbenih službah. Lahko bi trdili, da je zelo smel, morda celo zahtevnejši od prvega petletnega plana komune, vendar temelji v glavnem na realnih osnovah naših zmogljivosti. S tem planom je podana; splošna orientacija in o-snovne smernice nadaljnjega razvoja, četudi ga bo splošni razvoj v državi in razvoj v komuni nedvomno deloma korigiral. Glavni pokazatelji tega plana predvidevajo, da bi naj obseg in vrednost celotne proizvodnje naraščala povprečno letno za 11,6 odst. ali v petih letih za 74 odst. Družbeni proizvod in narodni dohodek naj bi se povečala letno za okrog 12 odst. ali v petih letih za 75.odst. Tako bi naj vrednost družbenega proizvoda narasla od 2.714 milijonov v letu 1960 na 4 794 milijone v letu 1965, približno v enakem obsegu pa bi naj porastel tudi narodni dohodek, ki bi naj znašal leta 1965 na enega prebivalca 232.000din, s čimer bi se približali povprečju, ki ga predvideva perspektivni program LR Slovenije. Družbeni sektor gospodarstva, na katerem je glavno težišče razvoja, bi naj večal letni obseg proizvodnje za 17,2 odst. Če vzamemo, da predstavlja izvršena proizvodnja v letu 1960 indeks 100, potem predvideva petletni program naslednji porast po posameznih' gospodarskih dejavnostih: industrija 290, kmetijstvo 168, gradbeništvo 127, promet 164, trgovina 140, gostinstvo 165, obrt 236 in Zdravilišče Radenci s proizvodnimi obrati vred 170. Tako povečanje proizvodnje in s tem celotnega dohodka temelji na popolnejšem izkoriščanju obstoječih proizvodnih zmogljivosti in povečani produktivnosti dela, kakor tudi na novih investicijskih naložbah v gospodarstvu. Petletni plan predvideva, da bi naj znašale skupne gospodarske investicije 4.392 milijonov din, od tega za osnovna sredstva 3.367 in za obratna 1.025 milijonov din. Po namenu odpade na industrijo 628 milijonov, kmetijstvo 1.465 milijonov, gradbeništvo 48 milijonov, promet 100 milijonov, trgovino 82 milijonov, gostinstvo in turizem (zdravilišče) 937 milijonov in na obrt 107 milijonov din. Verjetno bodo nastale prav glede ustvaritve teh investicijskih sredstev največje težave, saj bi morali povprečno letno za osnovna sredstva gospodarstva vlagati 637,4 milijone din ali za 119' odst. več kot v obdobju 1957—1960. Pretežni del teh sredstev bo moralo ustvariti gospodarstvo samo, prav-tako sredstva za obratovanje, na kar bodo morali kolektivi računati pri razporejanju čistega dohodka. Že v prejšnjem delu sem omenil, da bo treba za službe družbenega standarda nameniti sorazmerno precej več sredstev, kot v prejšnjem obdobju. Program predvideva, da bi naj v petih letih v te namene vložili skupaj 1.767 milijonov din; od tega za stanovanjsko graditev 908 milijonov, za komunalno dejavnost 333 milijonov in za kulturno, zdravstveno in socialno dejavnost 526 milijonov din. Poleg teh družbenih finančnih sredstev je pričakovati sorazmeren prispevek državljanov, ki so dolžni materialno prispevati pri urejanju svojih splošnih življenjskih razmer. Odmerjeni prostor mi ne dovoljuje, da bi podrobneje našteval investicijske naloge oz. objekte in ostalo, ki so na vidiku v gospodarstvu, kot za obče družbene namene. V glavnem so delovni kolektivi, družbeni organi in zbori volivcev s tem seznanjeni ter so tak program tudi odobrili. Od vseh delovnih ljudi v komuni pa je odvisno, da bo tudi izpolnjen. Realizacija vsakoletnih družbenih planov po predvidevanjih petletnega programa omogoča letni porast družbenega standarda za okrog 12 (Konec na 6. strani) V novem obratu v Boračevi AVTOREMONT GORNJA RADGONA K ORGANIZACIJI SERVISNIH SLUŽB Vse večji motorni promet na cestah zahteva tudi dobro organizirano servisno službo. Izkušnje kažejo, da je okvare na motornih vozilih moč hitro in poceni popraviti le, če je ta služba specializirana za posamezna vozila. Tak primer je obrtno podjetje Avto-remont v Gornji Radgoni, ki je v Sloveniji prvo specializirano podjetje izključno za popravila avtomobilov znamke TAM in motorjev Tomos. Podjetje, ki je lani slavilo šele 10-letnico svojega obstoja, se je po zaslugi kolektiva razvilo iz nepomembne avtomehanične delavnice v sodobno urejen in mehaniziran servisni obrat. Podjetje je v začetku zaposlovalo le 6 ljudi. Šte- vilo zaposlenih se je povečalo, ko so zgradili nove delavniške prostore in razširili predmet poslovanja. Leta 1955 je podjetje preusmerilo 80 odst. vseh popravil na popravila avtomobilov znamke TAM. Čeprav je kolektiv štel tega leta. samo 12 ljudi, so že opravili 48 servisnih pregledov, 8 generalnih popravil, 7 srednjih popravil, 27 generalnih popravil strojev in 435 ostalih manjših popravil. Tri leta kasneje je podjetje uvedlo nove oddelke in sicer za avtokaroserijska in avtotapetniška dela. Tega leta je podjetje prevzelo tudi servisno službo za popravilo motornih koles znamke Tomos, leto dni kasneje pa še servis za popravilo akumulatorjev. Število zaposlenih je zdaj naraslo na 18 ljudi. V tem času je znatno narasla tudi storilnost dela, saj je ustvarjena vrednost na posameznega zaposlenega znašala več kot dva milijona dinarjev letno. Z ozirom na pomanjkanje prostorov se je kolektiv Avtomateriala odločil predvsem z lastnimi sredstvi opraviti vsa razširitvena dela in zgraditi novo montažno halo. S pridobitvijo novih delavniških prostorov in z ustanovitvijo ličarskega oddelka je naraslo število zaposlenih na okrog 90 ljudi. Podjetje danes sestoji iz avtomehanike, avtokaroserije, avtokleparstva, avtoličarstva, avtotapetništva, vulkanizacije, prevozništva in oddelka za popravilo akumulatorjev. Tako je podjetje po ustanovitvi servisnih služb in po reorganizaciji v oddelke začelo z uvajanjem obračuna dohodka po obračunskih enotah ter začelo nagrajevati zaposlene po njihovem vloženem delu. Podjetje svojo nalogo uspešno opravlja, kar lahko sklepamo po vedno večjem številu naročnikov iz Slovenije in Hrvaške. Lastniki in vozniki kamionov so z uslugami Avtoremonta zelo zadovoljni. Dobra organizacija dela namreč o-mogoča podjetju hitro opravljanje servisnih opravil. Podjetje velja v pogledu servisnih popravil kot eno najcenej-šdh v državi. Avtoremont je tudi eno izmed redkih tovrstnih podjetij v državi, ki lahko z lastnimi kadri opravi generalni remont vozil brez zunanjih sodelavcev. Posebej je treba omeniti pomembnost najmlajše veje dejavnosti — avtoprevozništva. Podjetje je s tem, da je začelo vzdrževati avtobusno zvezo Apače — Gornja Radgona — M. Sobota omogočilo šolski mladini iz Apač, Radgone, Ra-(Konec na 8. strani) Opekarna Gornja Radgona POMURSKI VESTNIK, 12. okt. 1961 5 RADGONSKA KOMUNA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 20-LETNICI REVOLUCIJE — RADGONSKA KOMUNA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 20-LETNICI REVOLUCIJE — RADGONSK Gornjeradgonsko opekarniško podjetje ODSLEJ - KAKOVOST IZDELKOV Malo je pri nas podjetij, ki imajo za seboj tako dolgo dobo obstoja, kot opekarniško podjetje v Gornji Radgoni. Minilo je polnih 120 let, odkar računajo, da je nastalo to podjetje. Točnih podatkov o ustanovitvi podjetja ni. Znan ni tudi ustanovitelj. Ekonomske krize, razne politične spremembe in konkurenčni boji skozi desetletja niso mogli uničiti tovarne. Vse do leta 1888 je tovarna obratovala samo na ročni pogon. Tega leta pa je bilo nabavljenih že nekaj prvih strojev, predvsem za izdelavo polne zidne opeke. Tedaj je bilo podjetje, kakor pričajo nekateri uradni spisi, ki obstajajo v podjetju, pod upravo mestne občine Radgona (Radkersburg). Nekoliko več je znano o podjetju od leta 1908, ko je občina mesta Gradec zgradila v Borečih pri Križevcih novo in za takratne čase najmodernejšo opekarno na Balkanu. Takrat je občina, mesta Gradec obnovila tudi obrat v Gornji Radgoni in nabavila nekaj opreme in strojev. Zanimivo je to, da je od teh strojev še danes nekaj takih, ki so še v pogonu. Med obema vojnama sta bili obe opekarni — v Borečih in G. Radgoni — združeni v eno podjetje — v Gornjeradgonsko občinsko podjetje. Znano je, da sta obe opekarni prav v tem času preživljali težke krize, posebno še v letih od 1932 do 1937. Druga svetovna vojna ni prizanesla tudi radgonski opekami, saj je bila posebno še zadnji dve leti vojne v sila klavrnem stanju. Tovarno so vsa vojna leta le izkoriščali, ne da bi vanjo vložili potrebna sredstva za vzdrževanje. Zato naloge kolektiva v prvih povojnih letih niso bile lahke. Opekarno so prevzeli delavci, ki so bili zaposleni v tovarni že prej, in ti še danes tvorijo jedro delovnega kolektiva. V rokah delavcev po osvoboditvi, zlasti še po uveljavljanju delavskega samoupravljanja, so tovarno iz leta v leto vse bolj širili, izpopolnjevali delovni proces in nabavili vrsto modemih naprav in strojev za izdelovanje najrazličnejših opečnih elementov. Napak bi bilo, če ne bi omenili sadov večletnih prizadevanj delovnega kolektiva O tem naj povedo za približno predstavo le nekateri številčni podatki. Leta 1939 so imeli le 2 asortimana in 1 milijon 997 tisoč žganih opečnih enot, leta 1960 pa že 22 asortimanov in 10 milijonov 150 tisoč žganih opečnih enot ali za 408 odst. več. Tudi število zaposlenih se je v zadnjih letih močno povečalo, saj je naraslo v primerjavi z letom 1939 za 120 odst. Delovni kolektiv je mnogo pomagal tudi pri rekonstrukciji obrata, za kar je vložil več tisoč prostovoljnih delovnih ur in o-krog 80 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Z nabavo novih strojev in z modernizacijo obrata so sčasoma odpravili v glavnem vsa težja fizična dela. V podjetju imajo že nekaj let tudi obratno delavsko menzo, ki se je poslužuje velika večina zaposlenih delavcev. Poleg 5 stanovanjskih hiš z 18 družinskimi stanovanji so v letu 1960 Zgradili še nov 9-stanovanjski blok, kjer imajo delavci primerna stanovanja. Delovni kolektiv tudi vsako leto žrtvuje milijonska sredstva za ureditev komunalnih in drugih naprav. Vsi ti uspehi niso uspavali kolektiva. V načrtih sicer nimajo več povečanja proizvodnje, temveč skrb za dvig kakovosti opečnih gradbenih e-lementov, ureditev okolice tovarne, zgraditev potrebnih sanitarnih naprav, tako da se bo vsak delavec tega podjetja čim ugodneje počutil pri delu in doma. Radgonska komuna včeraj, danes in jutri (Prenos s 5. strani) odst. in osebne potrošnje za 7,4 odst. Novi program, ki ga sprejemamo po 20 letih začetka ljudske revolucije, je v bistvu nadaljevanje vseh dosedanjih naporov naših delovnih ljudi, da bi si ustvarili boljše življenjske pogoje, kar je v bistvu tudi program našega splošnega socialističnega družbenega razvoja. V iskreni želji, da bi na tej poti krepko napredovali in pritegnili k upravljanju komune prav vse proizvajalce, čestitam vsemu prebivalstvu k 20. obletnici ljudske revolucije in občinskemu prazniku! Seznam aktivistov in žrtev fašističnega terorja gornjeradgonskega območja 1. Antolin Franc, Hrastje-Mota 2. Boezio dr. Lenart, Gornja Radgona 3. Borko Ivan, Kraljevci 4. Budja Franc, Janžev vrh 5. Budja Karl, Očeslavci 6. Cigut Janez, Hrastje-Mota 7. Cremošnik dr. Vinko, Gornja Radgona 8. Domajnko Alojz, Kapela 9. Domajnko Alojz, Sp. Ivanjci 10. Domajnko Franc, Hrastje-Mota 11. Fašalek Maks, Lastomerci 12. Fekonja Franc, Stavešinci 13. Ferenc Stanko, Turjanski vrh 14. Ferš Janez, Lomanoši 15. Gaberc Martin, Gornja Radgona 16. Golinar Alojz, Hrastje-Mota 17. Golnar Anton, Sovjak 18. Gomzi Alojz, Kupetinci 19. Grosman Franc, Lastomerci 20. Gruškovnjak Ignac, Turjanski vrh 21. Gubič Janez, Ivanjševci 22. Hamler Mihael, Ivanjševski vrh 23. Hojs Franc, Ivanjševski vrh 24. Hojs Friderik, Rodmošci 25. Holc Martin, Kapelski vrh 26. Horvat Alojz, Turjanci 27. Horvat Anton, Paričjak 28. Horvat Franc, Spodnja Ščavnica 29. Horvat Ivan, Police 30. Iskra Ivan, Police 31. Jemc Oto, Gornja Radgona 32. Jurkovič Janko—Jovo, Turjanci 33. Jurkovič Janko, Hrastje-Mota 34. Jurkovič Jakob, Hrašenski vrh 35. Kaučič Konrad, Radvenci 36. Kerenčič Jože, Jastrebci 37. Ketiš Franc, Radvenci 38. Kežmah Tončka, Gornja Radgona 39. Klaneček Stanko, Videm ob Ščavnici 40. Klemenčič Danica, Gornja Radgona 41. Klemenčič Franc, Rački vrh 42. Knafelc Franjo, Videm ob Ščavnici 43. Kocuvan Ida, Gornja Radgona 44. Kolmanič Ivan, Janžev vrh 45. Korošak Drago, Videm ob Ščavnici 46. Korošec Alojz, Murščak 47. Korošec Karl-Brzi, Cakova 48. Korošec Maks, Gornja Radgona 49. Kovačič Jožef, Police 50. Kampuš Jakob, Hercegovščak 51. Kraner Franc, Sp. Ščavnica 52. Krempl Maks, Očeslavci 53. Križanič Viktor, Hrastje-Mota 54. Križan Matilda, Sp. Ščavnica 55. Lapi Kristina, Murščak 56. Lotrič dr. Franjo, Gornja Radgona 57. Marič Ljudmila, Gornja Radgona 58. Marič Marija, Gornja Radgona 59. Njivar Jakob, Grabonoši 60. Novak Franc, Očeslavci 61. Obran Rozalija, Stavešinski vrh 62. Pihler Feliks, Očeslavci 63. Pintarič Franček, Spodnja Ščavnica 64. Poštrak Franc, Videm ob Ščavnici 65. Potočnik Franc, Kapela 66. Rantaša Jožef, Hrastje-Mota 67. Raščan Franjo, Videm ob Ščavnici 68. Rotovnik Karl, Gornja Radgona 69. Rožman Ivan, Police 70. Rožman Marija, Police 71. Satler Alojz, Lastomerci 72. Satler Ivan, Sp. Ivanjci 73. Satler Jakob, Spodnja Ščavnica 74. Satler Marica, Spodnji Ivanjci 75. Senger Anton, Plitvički vrh 76. Semenčič Franc, Lomanoši 77. Seršen Franc, Očeslavci 78. Sinko Jožef, Videm ob Ščavnici 79. Strajnšak Anton, Kapela 80. Sabec dr. Karl, Gornja Radgona 81. Šafarič Ivan, Slaptinci 82. Sandor Karl, Rihtarovci 83. Seroni Vinko, Gornja Radgona 84. Skrlec Anton, Ivanjševci 85. Slamberger Ferdinand, Gornja Radgona 86. Stelcer Ivan, Murščak 87. Stelcer Jožef, Janžev vrh 88. Strajher Milan, Hrastje-Mota 89. Talany Jože, Gornja Radgona 90. Toth Jože, Očeslavci 91. Trajbarič Franc, Hrastje-Mota 92. Trstenjak Filip, Police 93. Veberič Jože, Zbigovci 94. Velel Edvard, Stavešinci 95. Verzel Alojz, Dragotinci 96. Volf Franc, Zbigovci 97. Vogrinec Anton, Sp. Ščavnica 98. Vogrinec Anton-Lenc, Kunova 99. Vrbnjak Anton, Selišči 100. Vreča Jakob, Crešnjevci 101. Vrščaj Črtomir, Plitvički vrh 102. Zadravec Alojz, Rožički vrh 103. Zadravec Anton, Rožički vrh 104. Zadravec Franc, Rožički vrh 105. Zamuda Jožef, Spodnji Ivanjci 106. Zenger Alojzija, Janžev vrh 107. Zenger Franc, Janžev vrh 108. Zemljič Terezija, Crešnjevci 109. Zorger Marija, Očeslavci 110. Zorko Marija, Stavešinci 111. Zver Franc, Kraljevci 112. Žinkovič Jože, Janžev vrh 113. Žižek Franc, Lokavci pri Negovi V nedeljo, 15. oktobra bodo v Radgoni odkrili spomenik revolucije UVOD V PRAZNOVANJE 80. OBLETNICE ZDRAVILIŠČA Menim, da je prav, da obelodanimo 80. obletnico rojstva Zdravilišča Slatina Radenci, ki ga praznujemo prihodnje leto, prav ob priložnosti, ko praznujemo velik praznik naše komune, praznik socialistične revolucije v tem skrajnem kotičku naše ožje. in širše domovine. Čeprav tu na vzpored-rednih vratih vhoda v centralno Evropo ni bilo vseh tistih oblik boja in obsega teh oblik kot v geografsko in politično ugodnejših pokrajinah naše dežele, smo kljub temu lahko ponosni, da smo iz Radence in okolice že 1941. leta imeli prve ljudi v odborih OF in na borbenih položajih. Nikjer kot tukaj ni okupator tako prefinjeno izkoristil socialno stisko kmečke- ga proletariata, ki je predstavljal edino realno silo za vsebino našega boja. V teh okoliščinah je bil boj sila težaven. Ne glede na to pa odpor ni nikoli povsem ponehal. Iskra je tlela dalje, dokler se ni razgorela v mogočno baklo. Radenski delovni kolektiv, ki je pred vojno štel do 170 sezonsko zaposlenih ljudi, ni šel molče skozi našo revolucijo. Med njimi je večina starejših na ta ali oni način sodelovala z NOB, med njimi so tudi taki, ki so se s puško, v roki borili širom naše domovine. Ti so vnesli nov duh v svoj kolektiv, ki se je od osvoboditve sem razvil od prejšnjih 170 članov na 540 članov in ki je visoko dvignil storilnost svojega dela po osebi. Skladno s tem se je menjal tudi socialni in družbeni BOGOMIR VERDEV položaj zaposlenega delavca. Danes je naš proizvajalec ne le deležen splošne socialne zaščite, ki jo uživamo pri nas, tudi njegov osebni dohodek je osvobojen mezdnih odnosov in odvisen od njegove volje in sposobnosti. Naš kolektiv je upravičeno ponosen, da je med prvimi v Pomurju pričel odpravlja mezdno miselnost in s tem dosegel nepričakovane rezultate dela. Odsotnost mezdnih odnosov s hitrimi koraki odpravlja mezdno miselnost in tako deluje na hitri prehod v novo kvaliteto upravljanja. Mezdni odnos je protisloven delavskemu upravljanju. Ta odnos je delna konzervacija delavčeve sposobnosti. Tako kot je ljubezen do domovine odvisna od človekovega osebnega počutja in od njegovega razuma, tako je tudi proizvajalčeva zavest do dela odvisna od njegovega osebnega, standarda in vrednotenja njegove osebnosti. Naš družbeni red je do zakona o delavskih svetih na splošno, v družbenih razmerah vrednotil proizvajalca. Delavsko upravljanje je prineslo novo kvaliteto s tem, da je proizvajalec ob (Konec na 8. strani) 6. aprila 1941. leta so Nemci udarili že v zgodnjih jutranjih urah po Gornji Radgoni. Odpor maloštevilnih vojakov je kmalu splahnel, saj so popivali njihovi oficirji vso noč v kleti največjega hitlerjanca v Gornji Radgoni; to je bil bogat vinogradnik Bouvier, ki je že za stare Jugoslavije zvesto služil Hitlerju. Na pol omamljeni oficirji žalostne jugoslovanske armade sploh niso vedeli, kaj se dogaja, ko je prisijalo jutro, in kakšno trnjevo pot je začelo hoditi slovensko ljudstvo. Samo 6 Nemcev je padlo pri obrambi tega obmejnega mesteca, čeprav so računali sovražniki, da prehod čez mejo ne bo tako lahek. Klavrna podoba stare jugoslovanske vojske! No, pa tako je bilo povsod; izdajalski petokolonaši so or-pravili svoje, saj so imeli svoje pajdaše celo v generalštabu. Sicer smo napad na Jugoslavijo slutili že vsi, saj po 27. marcu tudi ni moglo biti drugače, ko so spregovorili jugoslovanski narodi brez botrovanja žalostnih figur kraljevega dvera in kraljeve vlade. Vsi smo čakali samo še dneva, ko bodo zarjoveli tanki in zatulili kljukasti avioni nad našo zemljo. Napad na Jugoslavijo so čakali tudi v Gornji Radgoni, saj so bila izzivanja nacistov na drugi strani Mure vedno bolj očitna. Pri belem dnevu so merili nemški topničarji na jugoslovanske utrdbe in njihove štuke so strmoglavljale na jugoslovanske bunkerje, seveda tokrat še brez bomb; toda to je bila že živčna vojna, uspešen uvod v pravo vojno. Vest o vedno bolj napetih odnosih med Jugoslavijo in Nemčijo so prinesli iz Ljubljane in tudi od drugod radgonski študentje, ki so se vr- nili domov že proti koncu marca. Med njima sta bila tudi Skojevca Ivo Hojs in Jože Holz, prvi doma iz Radgone, drugi pa iz Kobilščaka pri Radencih. Že takoj po prihodu sta sklerlila — izkušnje sta dobila že kot ilegalca v Ljubljani — da bo treba vsekakor nekaj ukreniti in da naša domovina ne more hiti kar tako na prodaj, kot so mislili nacisti. In ko so se začele valiti 6. aprila nemške horde čez most in se razlivati po naši trpeči zemlji, je mladinec Ivo Hojs že naročil takratnemu dijaku Meščanske šole v G. Radgoni Milanu Klemenčiču, naj prešteva nemške kamione, saj bodo podatki o njih verjetno še komu služili. In tako je mladi Milan ostal blizu mosta in vneto prešteval sive pošasti, ki so se plazile z onkraj mostu na naša tla. V Radencih pa je mladinec Jože Holz s svojim prijateljem Jožetom Dibelčarjem skrbno stikal po zapuščenih bunkerjih stare jugoslovanske vojske; vsekakor sta našla nekaj raunicije in jo zakopala nekje na Dibelčarjevi njivi. V tistem času ni bilo na tem predelu niti partijske niti skojevske organizacije, čeprav je delal v tem pogledu že v stari Jugoslaviji profesor Jože Kerenčič, ki je poučeval na radgonski meščanski šoti. Zato sta Sklenila Holz in Hojs, da bo treba tudi na tem predelu Slovenije ustanoviti trdno politično organizacijo, ki bo lahko vodila ljudski odpor. Že čez nekaj dni sta se odločila, da bosta vključila v to organizacijo Milana Klemenčiča, Bojana Gorenca, oba iz Gor. Radgone in Vojka Brajnika, prometnika na radgonski železniški postaji. Tako je na- stala v Gornji Radgoni prva Skupinica mladih ljudi s silno željo in voljo, postaviti se po robu strahotnemu stroju Hitlerjeve armade, ki je teptala naša izmučena tla. Ta Skupinica je torej postala žarišče, sicer še skromno, ki pa je že oddajalo plamen, ki je raznetil kmalu v odpor vso pokrajino ob Muri. Mladi ljudje so se sestajali predvsem na domu mladinca Hojsa, saj je imel njegov oče ugledno mizarsko delavnico, kamor je zahajalo mnogo različnih ljudi; zato ti sestanki niso bili Nemcem sumljivi. Ker je bil oče Hojs v nemškem ujetništvu, je vodil delavnico nekaj let starejši A- Radenec. Tako je skupina širila svojo dejavnost iz Gornje Radgone proti Slatina Radenceni. Holz jo je širil še dalje proti Turjancem, Franček Pintarič pa je prenašal uporniški duh v Spodnjo Ščavnico in še dalje proti Benediktu. Najbolj uporniški je bil Franček Pintarič, ki se je spravil kar h kopanju bunkerja za partizane. Radgonska skupina mladine je tudi pridno poslušala tuja radijska poročila, jih širila med Radgončane in celo med nemške vojake, kar je bilo za tiste čase resnična predrznost. Takoj po okupaciji je radgonska mladina tudi reševala slovenske knjige, ki jih je ple- Radgona v borbi KRI JE BILA lojz Vreča, mizarski pomočnik. Tudi ta je bil že seznanjen z naprednim gibanjem v stari Jugoslaviji in pomagal mladim ljudem. Sprva se je sestajala mladina v idiličnem okolju: pod brajdo, kasneje pa so se preselili kar v mizarsko delavnico. Že na prvih sestankih, ki so jih začeli v drugi polovici aprila 1941. leta, so zasnovali razne akcije. Tako je mladinec Bojan Gorenc s podstrešja občine s pomočjo ostalih mladincev »zaplenil« nemški vojski plinske maske. Hoteli so se lotiti tudi orožja, pa jim akcija ni uspela. Tej skupinici se je pridružil še kasneje Franček Pintarič iz Spodnje Ščavnice in Alojz Horvat, ki je bil doma blizu nila nemška soldateska z domačimi izdajalci; mladi ljudje so organizirali na nekem podstrešju pravcato knjižnico, ki je več ali manj redno poslovala. Najbolj pridni bralci so bili Leo Kaučič, Ivan Jaušovec, Tonček Štrakl, Marjan Ravnikar in drugi. Med starejšimi Radgončani je čutil gnev do Nemcev dr. Čremošnik, ki se ni hotel vpisati v Štajersko domovinsko zvezo in ni pustil svoje hčerke Žive, študentke, da bi stopila v vrste Hitlerjeve mladine. Pač pa je Živa iskala zvezo z ljudmi, ki bi se hoteli upreti nemškim divjakom. Tako je skojevec Holz vključil v uporniška druščino še to ponosno radgonsko dekle. Prve aretacije 6. aprila 1941 v Gornji Radgoni POMURSKI VESTNIK, 12. okt. 1961 6 RADGONSKA KOMUNA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 20-LETNICI REVOLUCIJE — RADGONSKA KOMUNA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 20-LETNICI REVOLUCIJE ____________________________ RADGONSI DR. Miron Orel: VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO G. RADGONA V PRIHODNJIH LETIH ZA STANDARD Ko praznujemo 20-letnico vstaje v naši občini, je prav, da se spomnimo pridobitev, ki nam jih je dal naš novi družbeni red in na gospodarski razvoj naše okolice, kjer živimo in delamo. Novi družbeni sistem je globoko posegel tudi v gospodarsko življenje našega obmejnega mesteca, kjer je sedež našega Vinogradniškega gospodarstva. Takoj po osvoboditvi je nastalo Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona iz zaplenjenih zemljišč veleposestnikov, ki so bili predvsem nemške narodnosti. Posestvo je bilo takrat še malo in slabo organizirano. Vendar se je sčasoma močno razvilo in razširilo, tako da je danes eno največjih v Sloveniji. Ima preko 4.000 ha površin, od katerih je 3.000 ha obdelovalne zemlje in 1.300 ha gozdov. Struktura površin, podnebje in oddaljenost od večjih potrošniških središč, so vplivale na usmeritev proizvodnje k živinoreji in vinogradništvu. Bogata apaška polja ustrezajo za proizvodnjo žit in krmnih rastlin, sončne gorice radgonskega predela pa za proizvodnjo visokarodndh vin. Danes usmerjamo poljedelstvo k proizvodnji krmnih rastlin zaradi naglo razvijajoče se živinoreje. Do nedavnega je bila živinoreja zanemarjena tako v vinogradniških, kakor tudi na poljedelskih predelih. Sedaj i-ma gospodarstvo Okrog 1.500 glav goveje živine, 200 plemenskih svinj in 1.000 beko-nav. Novi farmi baby-beefa in betonov bosta že letos dali na trg 270 tisoč kg govejega in 120 tisoč kg svinjskega mesa. Vendar je ta proizvodnja še nizka v primerjavi z velikimi površinami in z naraščajočimi hektarskimi donosi. V Apaški dolini smo letos prvič dosegli na 1 ha 56 q pšenice sorte Leonardo. Prav tako smo za več kat 30 odst. presegli planirano proizvodnjo sena in za 50 odst. silažne koruze. Že prihodnje leto bomo proizvedli 2-krat več svinjskega in dva in pol krat več govejega mesa — skupaj 700 tisoč kg mesa. Petletni perspektivni načrt predvideva povečanje te proizvodnje na 1,5 milijona kg mesa letno. Tako bo postala živinoreja . najvažnejša panoga našega gospodarstva. Ker vse potrebne količine proizvajamo sami, bo naša proizvodna cena nižja kot drugod, kjer kupujejo krmo. Na 300 ha vinogradniških površin, od katerih je le nekaj nad 200 ha rodnih, proizvajamo letno okrog 80 vagonov kvalitetnih vin. Letošnji pridelek bo izredno dobre kakovosti zaradi ugodne jeseni. Mošt ranine, ki smo ga letos že vkletili, ima do 27. odst. sladkorja. Čimprej bomo morali obnoviti vinograde in u-vesti samo strojno obdelavo. V naslednjih 5 letih bomo obnovili okrog 120 ha vinogradov Gospodarstvo ima tudi okrog 180 ha sadovnjakov, od katerih je 46 ha plantaž. Letos smo začeli z izdelavo načrtov za veliko klet za proizvodnjo penečih vin. Nadaljevati hočemo preko sto let staro tradicijo pri proizvodnji šampanjca. Nova klet, ki bo zgrajena v Gornji Radgoni, bo imela 300 vagonov kapacitete. Letno bomo v njej proizvedli pol milijona steklenic raznih biserov in pol penečih vin. Ostala Vina bomo v glavnem vstekleničili. Vzporedno z naraščajočo proizvodnjo narašča tudi dohodek podjetja. Le-ta bo že letos presegel eno milijardo dinarjev. Po perspektivnem načrtu bo dohodek znašal leta 1965 že dve milijardi dinarjev. Spričo novega gospodarskega sistema smo tudi v našem podjetju začeli z uvajanjem ekonomskih enot, z decentralizacijo delavskega samoupravljanja. Prizadevamo pa si, da bi pri naši proizvodnji našli vse skrite rezerve in tako pocenili proizvodnjo. Naš delovni kolektiv, ki mu gre vsa zasluga za dosežene uspehe v proizvodnji, je v 15 letih od ustanovitve podjetja do danes postal tako enoten, da mu lahko družba zaupa tudi najtežje naloge. Delavci so postali vestni upravljalci družbene lastnine, kar so že večkrat dokazali, ko so bila potrebna sredstva za nove investicije. V bodoče bomo predvsem skrbeli, da bomo vložili čim-več sredstev za družbeni standard — za dvig življenjskih pogojev naših delavcev, ELRAD G. RADGONA Nasadi VG Gornja Radgona Zaposliti čim več žena INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA IZDELOVANJE ANTEN IN ANTENSKEGA PRIBORA SE JE RAZVILO IZ SKORAJ NEPOMEMBNE OBRTNE DELAVNICE »ELEKTRO—RADIO«, KI JE POPRAVLJALO RAZNE ELEKTRIČNE IN RADIJSKE APARATE TER OPRAVLJALO ELEKTRIČNE INSTALACIJE. Prvi pomembnejši Elradovi proizvodi so bile elektro-magnet-ne svetilke, električni aparati za vulkanizerje, dvoploščni kuhalniki, električni grelci in električne klešče za omamljanje prašičev. Tehnični razvoj radia in televizije je vedno bolj prihajal do izraza tudi v Sloveniji. Pokazale so se potrebe po UKV in TV antenah ter antenskem priboru. Tako so že leta 1956 začeli z izdelavo UKV in TV anten. V letu 1957 so v podjetju, kjer je bilo takrat zaposlenih le 10 ljudi, že izdelali okrog 100 UKV in TV anten. Hitro so osvojili tudi strokovna popravila TV sprejemnikov, istočasno pa sproti uveljavljali elektro-instalaterstvo, avtoelektričarstvo, polnjenje akumulatorjev in drugo. V letu 1958 se je takratno obrtno podjetje popolnoma preusmerilo na izdelavo anten in antenskega. pribora. Brutoproizvod se je povečal v letu 1958 od 19 milijonov dinarjev na 165 milijonov dinarjev v letu 1961. Proizvodnja se je v zadnjih treh letih povečala za 870 odst., število zaposlenih pa za 550 odst. Letos je podjetje tudi izpolnilo proizvodni plan za prvo polletje 1961. Obrtno podjetje Elrad se je v tem letu z ozirom na povečano proizvodnjo in bodoče naloge preimenovalo v industrijsko podjetje. Zaradi hitrega razvoja radia in TV tehnike si podjetje prizadeva urediti sodobne delavniške prostore, pripomočke in uvedbo ekonomičnega ter mehaniziranega načina proizvodnje. Osvojili so že tudi postopek galvaniziranja, tako da za eluksiranje anten in cinka-nje pribora niso več odvisni od tujih uslug. Lepo so uredili novo galvaniko, orodjarno in veliko novo halo, v kateri imajo že montirane tudi nove stroje. Vsak obiskovalec Elrada se zlasti zanima za stroje, s katerimi bodo v kratkem začeli izdelovati visokofrekvenčne kable, ki smo jih do sedaj v celoti uvažali. Na tem področju bo proizvodnja domačih kablov prispevala znaten delež k osamosvojitvi domače industrije v TV tehniki. Vzporedno z osvajanjem novih proizvodov radio in TV tehnike ter nabave modernih strojev, skrbi podjetje tudi za strokovni kader. Strokovnjaki prihajajo v podjetje z velikim zanimanjem, saj jim je tu omogočeno zanimivo znanstveno delo. Nekvalificirana delovna sila si- je deloma s prakso in z. obiskovanjem raznih tečajev in seminarjev pridobila polkvalifikacije za določena delovna mesta. Elrad ima v soboškem o-kraju procentualno največje število štipendistov, ki bodo po končanih Študijih izpopolnili prosta delovna mesta. Znano je, da je v radgonski občini pereč problem zaposlitve žena. To pa uspešno rešuje Elrad, saj je v podjetju od vseh zaposlenih kar 38 odst. žena. Predvideni razvoj podjetja bo ta odstotek še pOVečal. Člani kolektiva v Elradu imajo lepe uspehe tudi na kulturnem in športnem področju. Sindikalna podružnica je že večkrat organizirala razna športna tekmovanja. V podjetju imajo nogometno, odbojkarsko in rokometno ekipo ter strelce in šahiste. Organi delavskega samoupravljanja skrbijo po- (Nadaljevanje na 8. strani) Elradove antene Montaža strešnih nosilcev v opekarni Lukavci, ki jo je opravilo Gradbeno podjetje Gornja Radgona GRADBENO PODJETJE GORNJA RADGONA ŠTEVILNE GRADNJE Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1947. Kolektiv, ki je bil takrat še maloštevilen, je je bil skoraj brez poslovnih prostorov, brez opreme in strojev. Razpolagal je le z nekaj Skromnim ročnim orodjem. Tri leta so večino del opravljali ročno, saj je vsa njihova mehanizacija obstajala le v mizarskem skobelniku, krožni žagi in starem mešalcu za beton. Kolektiv je kmalu spoznal, (Nadaljevanje na 9. strani) za svobodo KLENO SEME... Kdo bi mogel našteti še celo vrsto mladih ljudi, ki niso mislili tako, kot bi prijalo nemškim okupatorjem. To so nacisti dobro čutili in se začeli bati tudi v Gornji Radgoni. Še nekaj časa so delali sami ti uporniški samorastniki, strašili Nemce in delali skrbi Gestapu, dokler jih ni povezal njihov najstarejši tovariš Jože Holz, ki je iskal stik s prekmursko partijsko organizacijo, kar se je tudi zgodilo nekje v začetku avgusta 1941. leta., Bilo je mnogo težav in bilo je treba mnogo mladeniške vneme, dokler se niso vključili tudi mladi Radgončani v Osvobodilno fronto. O prvih začetkih organiziranega odpora govori tov. Holz tako: »Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo sem se hotel obrniti na partijsko organizacijo v * Murski Soboti, da dobimo zvezo in navodila za naše nadaljnje delo. Zato sem prekoračil madžarsko mejo pri Žetincih in se napotil v Mursko Soboto. Tam sem iskal Mirka Bagerja, bivšega sekretarja Partije na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Ker ga nisem našel, sem prosil študenta medicine Kardoša, naj mu sporoči, da bi rad govoril z njim. Predlagal sem, naj bi se sestali nekje ob Muri, ki je niti Nemci niti Madžari še niso zastražili. To se je tudi zgodilo, toda šele ob koncu julija oziroma prve dni avgusta 1941. Ob tej priliki sem prvič slišal o Osvobodilni fronti in njeni vlogi v narodnoosvobodilnem boju. Stik s partijsko organizacijo je bil vzpostavljen. Treba je bilo še čimprej najti Štefana Kuharja, ki do takrat še ni delal na radgonskem področju. Prvič sem srečal tega revolucionarja 10. avgusta 1941. leta v Radencih, kjer mi je naročil, naj skličem prvi sestanek pristašev naprednega gibanja na Kapeli. Zastavljeno nalogo smo opravili 13. avgusta. Bil je v prostoru bivše trgovine Štajnbauer.« Sestanku so prisostvovali poleg Kuharja in Holza še Joško Talany, Tonček Strajnšak, Franjo Štajnbauer in Jože Dibel- čar. To je bil vsekakor prvi sestanek Osvobodilne fronte na območju občine Gornja Radgona. Dan kasneje je bil enak sestanek v Gornji Radgoni v poslopju Murske regulacije. Tudi tu sta bila navzoča Kuhar in Holz, poleg tega še Ivo Hojs, Oto Jemc in Zora Kovačec. Na obeh sestankih so zvedeli zborovalci o vlogi Osvobodilne fronte in o potrebnem boju za osvoboditev domovine. Da bi sestanek nemoteno potekal, sta čuvala zborovalce Anica Jemc in pa Martin Tkalec. S tem se je začelo novo obdobje v zgodovini narodnoosvobodilnega gibanja v radgonskem predelu. Kasneje je postal kot vodilna osebnost v tem predelu tudi Jože Keren- čič, ki je sicer prej poredko prihajal v Gornjo Radgono. Tako je imelo osvobodilno gibanje v pokrajini ob Muri že vodstvo, ki je bilo povezano s celotnim narodnoosvobodilnim gibanjem v Sloveniji. Odpor proti okupatorju se je vedno bolj širil. V vrste upomikov je stopil tudi takratni občinski tajnik Franc Kur-bus, ki je bil predstavnik slovenskih fantov; predstavnik komunistov je bil v tem odboru Jože Holz, Oto Jemc je zastopal radgonske nacionaliste, Ivo Hojs in Zora Kovačec pa sta odbor vezala z mladino. V mesecu oktobru je bil drugi sestanek Osvobodilne fronte na Kapeli. Tokrat so bili navzoči še Maks Korošec, ki je bil ubit kot talec, Ciril Grosičar, Janko Jurkovič, ki je padel v hudi bitki v Očeslavcih in Ferdo Magdič. Kot povsod, tako so tudi v Gornji Radgoni zaslutili Nemci, da Radgončani niso tako krotki ljudje, kot je sprva kazalo. Čisto instiktivno so čutili, da se dogaja tudi nekaj v Gornji Radgoni, saj so prihajali v Gornjo Radgono tudi že mladi ljudje, ki niso bili običajni gosti. Tako se spominja še danes tov. Ivo Hojs zanimivega dogodka: bilo je najbrž v začetku septembra, ko se Je peljal s kolesom proti Hrasteljevi trgovini. Za njim se je peljalo dekle in Hojs je imel občutek, da ga to dekle opazuje in mu sledi. Zato je stopil v trgovino, kjer je kupil škatlo vžigalic. Toda tudi neznanka je stopila za njim v trgovino in čakala tov. Hojsa, da bi plačal. Takoj je šla za njim, ga ustavila na cesti in rekla: »Tov., prosim te, pelji, me k Zori Kovačecovi!« Njene besede so me zmedle in nisem vedel, kaj naj napravim. Vendar sem rekel, da Zore Kovačec ne poznam in sem se naglo odpeljal s kolesom proti domu. Šele kasneje sem zvedel, da je bila ta tovarišica sekretarka SKOJ iz Ptuja Slavica Zemljič, ki Je iskala stika z radgonskimi aktivisti.« Na podoben način so prihajali v G. Radgono še razni kurirji in ilegalci, prinašali in odnašali razne vrste materiala. Mnoga teh stvari je bilo spravljenih v Pintaričevem bunkerju, ne- kaj pa tudi v skladišču Murske regulacije, kjer je bil skladiščnik Martin Tkalec. Iz Gornje Radgone se je odporniška organizacija širila na vse območje občine Gornja Radgona. V Turjancih sta delala Jovo Jurkovič in Alojz Horvat, v Radencih Jože Di-belčar in Ciril Grosičar, v Ter- begovjih ing Miloš Vuk, nanj je navezal stike kmet Franc Knez, ki je postal kasneje narodni izdajalec. V Žihlavi je deloval mlinar Jože Kuplen, v Moravcih pa Ciril Špindler, ki je bil 1944 obglavljen v Celovcu. Od tu je tekla nit k Šonaju v Veržej, od tod zopet nazaj v Bolehnečice k Alojzu Senčarju, Francu Jelenu in Zamudi; šla je mimo Ivanje od Slogoviča v Negovo k Vrbančiču. Pri vseh teh so bile trdne postojanke osvobodilnega gibanja že v drugi polovici 1941. leta, ki sta jih stalno o-biskovala Kerenčič in Kuhar. Vsepovsod so dobivali uporniki navodila, naj; izvršujejo sabotaže v vseh oblikah, kar so uporni ljudje tudi izvrševali. Tako lahko govorimo že o precej obširnem osvobodilnem gibanju v svetu ob Muri, kjer so zasejali prvo seme že v stari Jugoslaviji člani Zveze kmečkih fantov in deklet, ki so kasneje povečini pristopili v vrste zvestih pristašev Osvobodilne fronte in Komunistične partije... Kljub skrbni konspiraciji so Nemci vendarle nekaj slutili, toda kaj otipljivega še niso imeld v rokah. Vendar so že vedeli za ljudi, ki naj bi po nacističnem mišljenju delali v odporniškem gibanju. Pridno so poskušali priti do prave podobe odporniškega stanja v G. Radgoni. Zato je že v avgustu 1941. leta poklical na razgovor Clathar Bouvier Zoro Kovačec, nato še Bojana Gorenca in Ivana Hojsa. Vsem tem je grozil na enak način, da jih bo aretiral in izselil njihove družine. Ker pa ta znani hitlerjanec ni imel nobenih dokazov o početju teh treh mladih ljudi, jih je odslovil. Vsi trije pa groženj niso jemali resno in sp delali pridno dalje. Kljub prizadevanju, da bi svoje delo čimbolj skrivali, so bili pid svojem početju nespretni in so Nemci le spoznali, kaj se dogaja okrog njih, kajti nemška obveščevalna služba, o kateri so vedeli uporniki še zelo malo, je bila že na delu. Zato se ne moremo čuditi, če so se obetale tudi že v Gornji Radgoni prve aretacije. Prvi je bil na vrsti Ivo Hojs, ki se spominja svoje aretacije takole: Bilo je 15. oktobra 1941. leta. Dan je bil mračen in dolgočasen, zato so šli pri Hojsovih zgodaj spat. Ivotova sestra je prišla malo kasneje iz kina. Okrog 11. ure zvečer zasliši udarce na vežna vrata. Na pol oblečena steče po stopnicah navzdol, odklene vrata — pred njo je stala policija. Njen brat Ivo je spal v zadnji sobi; ko je zaslišal ropot, se je zbudil. Za rame ga je držal že nemški vojak. Ivo pogleda proti vratom, tam je stal močan in visok Prus z brzostrelko, pri oknu drugi vojak s pištolo v rokah Ivo je vstal, se brž oblekel — moral je na pot. Nemški vojaki so dobro pretresli vse sobe in podstrešje. Toda skritih Poročevalcev niso našli. Edino kar se je zdelo Nemcem sumljivo, je bilo računalo, za katerega so mislili, da predstavlja skrivnostne šifre. Sprva je šlo Ivanu na smeh. Ko pa je videl, da so Nemci odkrili njegov dnevnik, v katerem je pisal o sestankih, mu je zledenela kri. Toda na srečo je bil dnevnik pisan na tako zvit način, da niso zvedeli Nemci iz njega prav ničesar. Na cesti je moral Ivo v osebno avto; šofer požene avto proti hiši Milana Klemenčiča, toda Ur zdrči mimo. Kmalu se obstal pred Kurbusovim do-(Nadaljevanje na 8. strani) Franček Pintarič POMURSKI VESTNIK, 12. okt. 1961 7 RADGONSKA KOMUNA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 20-LETNICI REVOLUCIJE — RADGONSKA KOMUNA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 20-LETNICI REVOLUCIJE ______________________________ RADGONS. POMENKI Z UPRAVLJALCI ALOJZA KNEZA, predsednika obratnega delavskega sveta v slatinskem obratu Boračevi smo našli pri topli malici, ki jo imajo slatinski delavci v lepo urejenih prostorih novega obrata. V krajšem razgovoru o problemih, ki jih obravnava obratni delavski svet, je Alojz Knez dejal: »Obratni delavski svet se redno sestaja vsak mesec, po potrebi pa tudi večkrat. Na sejah obravnavamo vse probleme, ki so tesno povezani z našim delom v obratu. Na eni izmed zadnjih sej smo podrobno razpravljali o realizaciji polletnega plana, o novem pravilniku o odpuščanju in sprejemanju delavcev, o HTZ pravilniku in o pravilniku o delitvi čistega dohodka.« V razgovoru je Alojz Knez omenil tudi interno glasilo Zdravilišča »Radenski vestnik« in dejal: »V našem obratu si delavci želimo, da bi »Radenski vestnik« več poročal o vseh važ- nejših sklepih, ki jih sprejemajo organi samoupravljanja na svojih sejah. Tako bi imeli boljšo povezavo z ostalimi obrati, bili pa bi tudi bolj podrobno seznanjeni s problemi v Zdravilišču.« Alojz Knez V Mesoizdelkih v G. Radgoni je predsednik delavskega sveta JOŽE KAUČIČ povedal o problemih, ki jih obravnava delavski svet v podjetju, takole: »Letos je naš kolektiv uspešno uredil stvari glede izr voza naših izdelkov. Prejšnja leta smo bili odvisni le od domačega trga. Poleg tega smo letos odprli v Ljubljani lastno mesnico, drugo pa še namera- vamo. Prizadevamo si tudi, da bi naše podjetje čimbolj mehanizirali, saj je nujno potrebna nabava novih strojev za mešanje in mletje mesa, Naša želja pa je, da bi postali industrijsko' podjetje.« Jože Kaučič Predsednik poslovne enote KZ G. Radgona v Slatini Radencih MATIJA IVANUŠA nam je o delu poslovne enote povedal: Matija Ivanuša »Poslovna enota v Radencih ima dve, ekonomiji: eno v Radencih, drugo v Hrastju-Moti. Ekonomijo v Hrastju-Moti smo ustanovili šele pred tremi meseci. Omembe vredno pa je - to, da tesno sodelujemo s šolsko zadrugo na Kapeli, 'kateri smo odstopili 1 ha zemlje. Člani zadruge bodo s pridelki na tej zemlji lahko v precejšnji meri pomagali šolski kuhinji.« Matija Ivanuša je nato med drugim omenil še to, da so v teh dneh že začeli z odkupovanjem grozdja od kmetovalcev. Z razliko od prejšnjih let, se je KZ Gornja Radgona letos odločila, da namesto mošta odkupuje le grozdje in si s tem zajamči kvaliteten pridelek vina. SLAVKO PRAH, predsednik delavskega sveta na Vinogradniškem gospodarstvu Kapela je v razgovoru z našim sodelavcem dejal: »V kolektivu zadnje čase razpravljamo o arondacijah, ker smo dobili kredite za obnovo 50 ha vinogradov. Dalje posveča delavski svet precej pozornosti strojni obdelavi vinogradov. V ta namen bomo nabavili tudi vinogradniški traktor z vsemi priključki in druge potrebne stroje.« Na vprašanje, kako delajo posamezne komisije pri delavskem svetu, je Slavko Prah odgovoril: »Komisije, ki jih imamo pri delavskem svetu, sproti rešujejo probleme, ki spadajo v njihovo pristojnost. Tako ha primer stanovanjska komisija obravnava prošnje za dodelitev stanovanj delavcem in prošnje za popravila nekdanjih viničarskih hiš. Sicer pa smo že okrog 80 odst. viničarskih hiš prodali našim delavcem v obrokih za dobo 20 let. Zato zdaj lastniki hiš že v večini primerov sami skrbijo za popravila.« Slavko Praih UVOD V PRAZNOVANJE (Prenos s 6. strani) svojem delu pričel razmišljati tudi o delu svojega soseda in naprej o delu svojega kolektiva. To je sprožilo v njem nove-pobude in sprostilo njegovo energijo. Posledica te spremembe je bila nova količina in kvaliteta proizvodov oziroma storitev. V takem sistemu upravljanja je proizvajalec spoznal, kaj vse deluje na rezultate njegovega dela. Videl je, da ne gre samo za izboljšanje tehnoloških procesov in drugih tehničnih in hi-gieskih problemov, temveč je spoznal, da je uspeh njegovega dela odvisen tudi in predvsem od njegove prehrane, od dolžine poti na delo, od njegovega znanja in fizičnih spor sobnosti, od urejenosti življenja. doma in še od drugih sličnih elementov. Ob tem spoznanju ga je pričel motiti mezdni odnos. Ni se počutil povsem dobro v svojem kolektivu in zato to njegovo, ni bilo povsem njegovo. Postavljalo se je vprašanje, zakaj si svoj dohodek ne meri s svojim delom, temveč mu ga meri, nekdo drugi za njega po nerazumljivih načelih, in zakaj sam ne sodeluje pri določanju o kriterijih delitve dohodka in sklepanju delovnih razmerij v pristojnih oblikah. Oddaljeno posredništvo ga je vedno bolj motilo. Proizvajalec je spoznal, da je od njega samega odvisno, da si izboljša pogoje življenja, potrebno je odpraviti mezdne odnose in pot bo odprta. Korak za korakom bo izboljševal svoje življenje, korak za korakom bo spoznaval, kaj je pravzaprav standard, komuna in družbena skupnost. Ko kupi radio aparat, spoznal, kako važen je za njega električni tok, ko dobi električni štedilnik, spozna, da ga nevidna energija osvobaja od mučnega kopanja drevesnih panjev po gozdovih, ko dobi kolo ali moped, spozna, kaj pomeni dobra cesta, ko se oče in mati zaposlita, spozna, kako je važen otroški vrtec, da ima kam z otrokom itd. Da, resnično — preko osebnega standarda raste spoznanje, da je potrebno gledati širše, videti komuno in dalje, če hočeš boljše živeti. Do tu sem je prišel doslej naš delovni kolektiv. Rezultati so tu in ne da se jih oporekati. To seveda ne pomeni, da že vse gladko teče. V kolektivu vse vre, križajo se mnenja in menjavajo se izkušnje. Kako važno je. da se v ta proces aktivno vključujejo družbene in politične organizacije, nadvse važno je, da se vsestranski vzgoji posveti kar največ pozornosti. Kaj pomeni domača obratna in zobna ambulanta, kaj pomeni socialni delavec, psiholog, center 'za izobrazbo, solidna in pregledna evidenca, kaj pomeni za proizvajalca visoko organizirano podjetje, lahko najbolj prepričljivo ve tisti, ki to občuti in ki to spremlja v številkah. Mi že imamo pretežni del tega, za ostalo pa se še borimo. Te institucije ne oklepajo proizvajalca, one ga osvobajajo nerazumljivih pojavov, pomagajo mu na poti premagovanja vseh spon, ki ga tlačijo in mu tako vzbujajo občutek manjvrednosti, osvobajajo ga in na ta način še kako delujejo na proizvodnjo. V takih razmerah postaja izraz »neproduktiven« nevzdržen in žaljiv. V produktivnosti dela in notranjih odnosih je naš kolektiv v zadnjih 80 letih, predvsem v zadnjih 16 letih, dosegel velikanski napredek. Na tej poti pa so ga pričela ovirati skrajno zastarela o-snovna sredstva. Neodložljivo je, da se Radenci obnovijo in dalje razvijejo. V svojem razvoju smo dosegli kulminacijo. Če ne moderniziramo svojih osnovnih sredstev, bomo pričeli drveti navzdol, če imaš mesec dni nad 100 gostov več kat postelj, če ti iz leta v leto inšpekcije grozijo, da bodo zaradi skrajne zaostalosti zaprli vrsto obratov, če ti mora zavod za raziskavo materiala opazovati vrsto objektov, ki razpadajo zaradi starosti, potem to ni natolcevanje, temveč kruta stvarnost, ki se je dobro zavedamo. Radenci, ki nimajo resnega konkurenta glede svojih slatin, so še komaj na začetku tistega, kar bi lahko bile, če bi maksimalno izkoriščali naravno bogastvo na sodobnih, na znanstvenih osnovah. Od uspešnega razvoja Radenc je v veliki meri odvisen turistični razvoj Pomurja in preko njega zlasti dveh gospodarskih panog. Nedvomno razvoj Radenc de- luje tudi na razvoj komune-in obratno. Po vojni je bil v Radencih moderniziran en sam obrat, letos se razvoj nadaljuje, toda že se pojavljajo nerazumljive motnje od ljudi, ki ne morejo ali nočejo razumeti, zakaj gre. Ne gre samo za moralno, pra-vico razvoja iz lastnih sil, temveč tudi za razvoj turizma in Pomurja s posebnim o-zirom na razvijajoče se odnose s sosednjo deželo, gre zato, da se maksimalno izkoristijo prirodna bogastva, in tudi zato, da nadoknadimo razvoj, ki je zaostal predvsem zaradi objektivnih razlogov. Končno je zakonodajalec ta problem tudi rešil z zakonom o izkoriščanju zdravilnih sredstev ter z zakonom o zdravstvenih organizacijah. Družbena skupnost danes v najrazličnejših oblikah rešuje disproporce na poti novega gospodarskega razvoja in v tako obliko se preko zakona o zdravstvenih organizacijah vključujejo tudi Radenci. Poudarek razvoja je na zdravstvu, v te namene se bo uporabljalo vedno več slatine, saj je na ta način ta više ovrednotena. Ko ob občinskem prazniku razmišljamo o novih uspehih in težavah, moramo ugotovit: da vlada ta velik delovni elan in prizadevnost na vsakem koraku, ugotoviti moramo, da smo dosegli velike u-spehe, čeprav nas tarejo še veliki problemi. Mi smo odločeni, da rešimo tudi te. Kakšno je razpoloženje naših ljudi, ocenite po temle dogodku. Ko je tov. Tito zadnjič potoval v tujino, so delavke na delovnem mestu u-gotovile: »Kaj bi bilo z nami, če ne bi imeli tov. Tita«. Solze v očeh ob tem izreku so povedale vse. Naš delovni kolektiv čestita vsem občanom ob našem prazniku. Zaposliti čim več žena (Prenos s 7. strani) leg strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih tudi za popolno uveljavitev novega načina nagrajevanja delavcev po vloženem delu, za tople malice in drugo. Glavna naloga podjetja je osvojitev popolne proizvodnje vseh vrst sprejemnih in oddajnih anten. Že danes so pri nas dobro znane El- radove UKV in TV antene, avtomobilske antene in najrazličnejši antenski montažni pribori. Tem napravam se pridružujejo še antenske skupinske naprave in razne sprejemne ter odajne antene. Program proizvodnje je obsežen, saj izdeluje podjetje 78 različnih anten za razne sprejemne pogoje ter okrog 120 vrst raznega montažnega pribora za UKV, TV, avto in Skupinske antene vključno z antenskimi ojačevalci. Porast bruto proizvodnje in vrednost osnovnih sredstev je odraz kvalitetni izdelkov. To pričajo tudi razna pohvalna pisma strokovnjakov. Največje priznanje pa je pohvalno pismo komandanta Jugoslovanske mornarice za sodelovanje pri antenskih napravah na naši najbolj znani ladji »Galeb«. Omembe vredno je tudi to, da je v industrijsko razvitih deželah cena antene, antenskega pribora in montaže okrog 1/6 vrednosti televizorja. Pri nas je taka montaža z Elradovimi izdelki občutno nižja, saj znaša le 1/7 vrednosti televizorja. Modernizacija delovnega postopka, Osvajanje novih tehnoloških postopkov dela in povečanje proizvodnje, bo še pocenilo izdelke in jih še bolj približalo kupni moči potrošnikov. K ORGANIZACIJI SERVISNIH SLUŽB (Prenos s 5. strani) denec in okoliških krajev redno obiskovanje srednjih in drugih šol v Murski Soboti. U-godnih avtobusnih zvez pa se poslužujejo tudi drugi potniki. V času šolskih počitnic avtobus ne vozi na redni progi. Zato ga v tem času uporabljajo za turistične namene — za prevoz izletnikov. Podjetje i-ma tudi lastne kamione, s katerimi opravlja tovorni promet. Z novimi prostori, ki jih bodo pridobili s prostori Gradbenega podjetja v G. Radgoni in z nekaterimi dozidavami, si bo podjetje postavilo še trdnejše temelje za nemoten raz- voj. Upravni odbor in delavski svet razpravljata tudi o razširitvi servisne službe, predvsem pa o zgraditvi servisne delavnice za popravilo Tomosovih motorjev. Še v tem letu predvidevajo tudi trgovino za prodajo motornih vozil in rezervnih delov. mom, po nekaj minutah privlečejo iz hiše Frančeka Kurbusa in oba avtomobila izgineta v noč. V tej noči so aretirali Nemci še Jožeta Dibelčarja iz Ra-denec in Olgo Novak, ki je bila doma tudi iz te vasi. V Ljutomeru, kjer so bili zaprti še drugi pristaši osvobodilnega gibanja, niso od njih izvedeli ničesar. Ivanu Hojsu so očitali, da je vodja četnikov v G. Radgoni, da dela skupno s Kurbusom in da mora povedati, kdaj je bil nazadnje skupaj z Bojanom. Toda Ivo ni bil tisti, ki so ga iskali. Tista noč je bila strašna; mlade ljudi so zasliševali drugega za drugim, jih nečloveško tepli in mučili. Proti jutru so odpeljali jetnike v Ptuj; vklenjene po dva ih dva so nagnali na kamion, kjer jim je vožnja prizadejala nove muke. V Ptuju so upornike znova zasliševali, kjer je bilo še huje kot v Ljutomeru. Prihodnje jutro je vsa Radgona zvedela za aretacijo Ivana Hojsa in Franca Kurbu-sa. Močno je prizadela vse tiste, ki so delali za osvoboditev, med temi so bili: Milan Klemenčič, Alojz Vreča, Franček Pintarič, Jože Holz in še drugi. Tla so postajala vsem že vroča, zato so se začeli nekateri že odločevati, da bo pot v partizane še najboljša, med vsemi se je za to pot najbolj navduševal Franček Pintarič, ki ni bil star niti še 18 let. Že kot mlad meščanskošolski dijak je bil idejni učenec Jožeta Kerenčiča, ki je učil zadnje leto pred vojno na radgonski meščanski šoli. Mladi Franček se je že takrat prerekal s kulturbundovci iz A-pač, to so bili sinovi in hčere apaških hitlerjancev. Mladi fant je rasel ob dobrem učitelju, zato je bil brez dvoma Kerenčič tisti, ki je vzgojil Frančeka v naprednega fanta. Prvo predrznost je napravil mladi Pintarič že na Hitlerjev rojstni dan, to je bilo 20. aprila 1941. leta, ko je na svojo pest izdal na roko napisani proglas, v katerem tudi pravi: »V tisti uri, ko bo pravica udarila z vso salo na tiste, ki so v nenasitnem nemškem pohlepu pognali miroljubne narode v vojno, naj ne bo nikogar med nami, ki bi okleval, pred maščevanjem nad zločinsko tolpo, ki nam je izpodkopala našo svobodo. Morilska hitlerjevska drhal se ne straši nobenega še tako gnusnega sredstva, Tudi mi ne bomo varčevali z »dragoceno« nemško krvjo. S svojimi glavami bodo. plačevali nacistični krvniki in njihovi izdajalski pomagači svoje zločinsko delo ...!« Da, to je napisal sin naše uporne domovine 14 dni po Hitlerjevem napadu na našo domovino. Kar sam od sebe se je uprl nacizmu in pljunil v obraz Hitlerju prav na njegov rojstni dan. Franček je bil v tej žalostni jeseni ves nemiren in neučakan. Velika misel je lebdela pred njegovimi očmi, njegov sklep je postajal vedno bolj jasen, kajti doma mu ni bilo več obstanka. Sam piše v svoj dnevnik, ki ga je pisal od oktobra 1941. leta tja do srede julija 1942. leta. Prvič se je oglasil v njem 12. oktobra, ko pravi: »Bil sem pri stricu na trgatvi. Začutil sem, da mi postajajo tla pod nogami vedno bolj vroča.« Dva dni kasneje: »Šel sem po cigarete za trgače Ko me je zagledal Kolarič, je zavpil, zakaj nič ne delam in da me bo že javil. Pod noga- mi mi že gori.« Zopet dan kasneje: »Slavko mi je prinesel nekaj materiala, da bi ga skril. Povedal mi je, da so ponoči prijeli Jožeta, prav tako tudi Ivota in Jankovega brata. O-pozoril me je, da je sedaj vrsta na meni. Šel sem z njim do doma. Ko sem se vrnil, sta me že čakala profesor Janko in Tomiks. Vzel sem puško in odšel v partizane. Doma so jokali, toda bog pomagaj!« 20. oktobra je bil Franček že v partizanih; prvo srečanje z borci je bilo nekje pri Gomilskem, kjer so ga že čakali ponosni sinovi Savinjske doline. To je bilo prisrčno in toplo srečanje. 21. oktobra je napisal Franček v svoj dnevnik: »Prvi dan v partizanskem taborišču. Kako je tako življenje vendar lepo! Bil sem dodeljen revirski četi. Popoldne sem dobil orožje in prvič v življenju sem šel na stražo.« 26. oktobra je šel Franček prvič v borbo. Kdo ve, kako mu je bilo pri srcu? Nad tri ure je trajal boj. Nemci so bili odbiti z velikimi žrtvami in Frančekova četa se je umaknila v smeri proti Črnemu vrhu. Vse dni v pozno jesen in v začetek zime je bil, Franček boj za bojem; globok sneg je oviral pota revirski četi in črpal mlade moči junaškim partizanom. Kdo bi naštel vsa pota, ki jih je prehodil partizan Franček, kdo bi preštel vse boje, ki jih je bil mlad borec, in vse izdaje domačih plačancev. 22. junija 1942. leta piše Franček v svoj dnevnik, da je videl ponoči odsvit Ljubljane. Nemo je strmel v bledo svečavo, se spomnil svojega de- kleta Danice in doma. Takrat mu je bilo prvič težko pri srcu. Seveda, fant je bil še mlad in kdo bi mu zameril žalostno misel. V jeseni 1942. leta je umrl Franček nenavadne in čudne smrti. Kdo ve, iz kakšnih razlogov je zašel s svojim .tovarišem partizanom v gozd blizu Holmca pri Rečici ob Savinji. Tam je srečal oba borca domači izdajalec Jože Završnik, ju zvabil v svojo hišo, postregel z moštom, v katerega je nasul močan uspavalni prašek. Ko sta bila v nezavesti, je oba zavlekel v hlev, šel po žandarje v Rečico, ki so oba nezavestna partizana prepeljali na samotežnem vozičku na Rečico v svoj brlog. Med tem, ko se je njegov tovariš prebudil iz nezavesti, bil kasneje nečloveško mučen v gestapovskih zaporih v Celju in ustreljen kot talec v Mariboru, se Franček ni več prebudil. Tako je umrl mlad partizan Franček Pintarič, prvi borec z območja radgonske občine. Ni dočakal sonca, ki ga je tako želel v svojih mladih sanjah, ni pričakal pomladi, o kateri je toliko sanjal. V radgonskem predelu pa je teklo osvobodilno gibanje kljub aretacijam 16. oktobra naprej. Vztrajni uporniki so vneto izvrševali razne akcije, najbolj pogoste so bile potrosne akcije, da so Nemci kar divjali, kajti posipani lističi z uporniškimi gesli so vlivali Nemcem strah v kosti. Ta akcija se je razširila celo po apaški dolini... Toda nemška obveščevalna služba je delala vztrajno. Kot svojo sodelavko je našel Gestapo v partizanski kurirki Hildi Rancinger, ki je že po- skrbela, da je bil 17. novembra 1942. leta aretiran v Pesnici profesor Jože Kerenčič. Še istega večera je prišla v G. Radgono, se oglasila pri Zori Kovačecevi, ki jo je obvestila, da so zaenkrat vse zveze z o-svobodilnim gibanjem pretrgane in da naj počaka še nekaj časa na kurirko, ki bo prišla iz Maribora. Že prihodnji dan se je oglasila pri Zori neka ženska, ki je dejala, da je kurirka iz Maribora. Toda tudi ta je bila že v službi Gestapa. Ves sistem organizacije Osvobodilne fronte v Gornji Radgoni je bil izdan. Sledile so aretacije za aretacijo. Aretirance so odpeljali v Celje, samo Holza so zavlekli v Maribor, kjer je bil določen za talca; vendar mu je bila usoda še dobra in Nemci nad njim svoje grožnje niso izvršili. V zapor je moral Franček Kurbus, Ivo Hojs in še drugi. Osvobodilno gibanje je v svetu ob Muri začasno zamrlo, ko ni kasneje zagorelo še z močnejšim plamenom. Občina Gornja Radgona praznuje svoje občinsko slavje 15. oktobra. Z njim se spominia prvih sestankov Osvobodilne fronte, spominja se tudi prvih borcev, ki so odšli z radgonskega področja v partizane in povezali naše ljudstvo ob meji v boj proti okupatorju; z njim se spominja tudi vseh tistih številnih borcev, ki so padli v boju, ki so bili ustreljeni kot talci in ki so zgoreli v krematorijih v nemških taboriščih. Njihova, domovini podarjena življenja, njihova prelita kri je bila kleno seme, iz katerega je zrasla žlahtna roža — svoboda... MANKO GOLAR POMURSKI VESTNIK, 12. okt. 1961 8 RADGONSKA KOMUNA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 20-LETNICI REVOLUCIJE — RAD KMETIJSKA DELOVNA ZADRUGA ŽEPOVCI LEPI HEKTARSKI DONOSI LAHKO REČEMO, DA IMA KMETIJSKA DELOVNA ZADRUGA ŽEPOVCI SVOJSTVENO RAZVOJNO POT. TO BI LAHKO TRDILI ŠE TEMBOLJ, KER SE JE V 15 LETIH 'OD USTANOVITVE DO DANES RAZVILA V MOČNO KMETIJSKO ORGANIZACIJO. Medtem, ko je imela KDZ Ze-povci leta 1946 samo še okrog 100 ha lastne zemlje, ima letos že 450 ha lastnih njiv in travnikov. Vanjo je vključenih 73 kmečkih družin iz Žepovec in okoliških vasi. Pred leti so še drugod po Sloveniji kmetijske delovne zadruge združile s kmetijskimi gospodarstvi oziroma s kmetijskimi zadrugami, v Žepovcih pa so ostali zaradi enotnosti v kolektivu in na željo vseh vključenih kmetovalcev še naprej samostojni. Zato je danes KDZ Zepovci edina tovrstna zadruga v Sloveniji. Ob ustanovitvi je kolektiv naletel na vrsto težav. Bil je brez traktorjev in drugih kmetijskih strojev. To pa je v veliki meri vplivalo tudi na nizke hektarske donose. Leta 1947 so na primer poželi na 1 ha njive samo 1.400 kg pšenice, 800 kg rži in izkopali le 12.000 kg krompirja. V zadnjih letih, ko so začeli s sodobno obdelavo kmetijskih površin, so se v zadrugi že lahko pohvalili z dokaj visokimi hektarskimi donosi. Tako se zdaj hektarski donosi pri pšenici gibljejo med 25 in 40 mtc na 1 ha. Letos jim je dobro obrodil krompir. Izredno velik donos imajo pri krompirju »Kapela«, ki so ga letos prvič sadili. Zaradi u- porabe umetnih gnojil na travnikih so letos nasušili enkrat več sena kot prejšnja leta. Tudi mehanizacijo so že tako izpopolnili, da v glavnem vso zemljo obdelujejo s stroji. Imajo 5 traktorjev z vsemi potrebnimi priključki, žitni kombajn in drugo. KDZ Zepovci ima v svojih hlevih tudi 270 glav živine, od tega 120 molznic, ostalo pa pretežno plemenske telice. Nabaviti nameravajo še 30 glav plemenskih telic in krav. Lani so v Žepovcih zgradili nove hleve za 50 glav, letos pa še za 60 glav živine. Napori KDZ Zepovci so brez dvoma porok za še boljši razvoj kmetijstva v tem predelu radgonske občine. Hlev KDZ Žepovci ŠTEVILNE GRADNJE (Prenos- s 7. strani) ■ da je v skromnih prostorih in z majhnimi osnovnimi sredstvi težko gospodariti; Nujna je bila nabava novega mešalca za beton, rezkalnega stroja in ne-"kasj mizarskih strojev za mizarsko delavnico. Vendar je podjetje Sele v letu 1952 nabavilo nekaj več strojev, seveda v Okviru finančnih možnosti, ki pa so bila tedaj še skromna. Dejavnost podjetja se je iz leta v leto širila. To nam zgovorno priča tudi naslednji podatek: realizacija, ki so jo v letu 1956 dosegli v višini 27 milijonov 692 tisoč dinarjev se je vsa leta neprestano večala in v letu 1960 narasla na 206 milijonov 642 tisoč dinarjev oziroma za 536 odst. Zadnja leta so v podjetju posvetili precejšnjo skrb mehanizaciji, saj danes že vsa težja fi2ična dela opravljajo s stroji. Predvideno imajo tudi gradnjo novih poslovnih prostorov. Gradbeno podjetje v Gornji Radgoni je v času svojega obstoja v glavnem zgradilo vse večje nove objekte v radgonski občini.. Samo v tem letu so dokončali tri stanovanjske bloke v Gornji Radgoni, enega v Žihlavi, zgradili novo halo za podjetje. Elrad, več hlevov za živino Vinogradniškemu gospodarstvu, avtobusno postajo v Gornji Radgoni, preuredili opekamo v Lokavcih itd. Začeli so tudi s preureditvijo zadružnega doma v Podgorju v šolsko poslopje, z gradnjo nove šole v Križevcih pri Ljutomeru, gradijo pa tudi več trafopostaj na območju mari- borskega okraja. Še v tem letu bodo začeli z gradnjo treh novih. stanovanjskih blokov v G. Radgoni, hlev za tisoč glav živine v Lutvercih, stopnišče od mosta na Muri v Gornji Radgoni do gradu in vrsto' raznih manjših gradenj. V podjetju posvečajo precej Skrbi tudi za svoje delavce. Tako so zanje zgradili že 4 družinska stanovanja. Uredili bodo tudi prehrano za delavce, kar dosedaj spričo raztresenosti gradbišč ni bilo moč rešiti. Zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov so se odločili za štipendiranje dijakov na srednjih šolah in fakultetah. VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO KAPELA V teh dneh je v novi kleti Vinogradniškega gospodarstva Kapela precej živahno, saj so pravkar začeli s trgatvijo. Grozdje dovažajo pred rob-kalnik, ki jagode grozdja od- vaja od pecljev, od tu pa jagode pošiljajo s pomočjo črpalke v moderno stiskalnico. Nova vinska klet lahko sprejme okrog 60 vagonov vina. Zgrajena je bila maja lani. Nadzemni del kleti je razdeljen na dve nadstropji. Tu so prostori za stiskanje grozdja, pranje, razkuževanje in polnjenje steklenic, klimatske in hladilne naprave, kotli za parno kurjavo, sejna soba in laboratorij. V podzemnem delu, ki je razdeljen v dve nadstropji, so velike betonske cisterne, veliki in manjši leseni sodi, prostori za vskladiščenje polnih steklenic in drugo. V kleti so tudi hladilne naprave, ki so za zorenje vina in shranjevanje napolnjenih steklenic izrednega pome- Vinska klet na Kapeli Vaški domovi v Melincih in Ižakovcih Jesenska vlaga je kakor mora pritisnila name, ko sem se po razmočenih melinskih cestah izogibal vpregam. Na cestah ja bilo kljub ne preveč prijetnemu vremenu precej vozov, ki so škripali pod težo pridelka koruze in vreč s semeni. Gugajoči vozovi, kupi ličkovine in ajdove slame ter zaudarjajoč vonj po tropinah, vse to je dopolnjevalo jesensko idilo. Morda je to idila samo za. prišleka, kajti domačini spričo obilice dela v tem očitno ne vidijo prav nobene idile. Čeprav je dež močno razmočil polja, ljudje delajo ves dan in ni jih malo, ki kljub vsemu trgajo koruzo ali pa s težko brano zagrinjajo seme. En pridelek bo skorajda pospravljen, drugi pa zasejan. Tako je te dni v Melincih. Ljudje imajo svojega dela in skrbi več ko veliko. Sicer pa mislijo tudi na novi vaški dom, kakršne gradijo v drugih vaseh. Ožgana opeka priča, da so že pričeli. Opeko in nekaj drugega materiala so pripravili, začetek gradnje pa predvidevajo spomladi. Iz razgovorov sem zlahka razbral, da se v Melincih še niso sporazumeli, ali bodo gradili pritličen ali nadstropen vaški dom. V Melincih bi bila dobrodošla učiteljska stanovanja, pa tudi za trgovino bi radi novi lokal. Vse to bi lahko, ra- zen drugih prostorov, uredili v domu. V skoraj podoben pomenek sem se nekoliko pozneje zapletel v Ižakovcih. Tam so sicer vaški dom že spravili pod streho, prav ta čas pa se pripravljajo na ureditev gasilskih prostorov, medtem ko bodo ostale urejevali pozneje, — verjetno prihodnje leto. Sicer pa Ižakovčani v zadnjih letih precej delajo. To dokazujejo, razen doma, tudi novi brod na Muri in krajevne ceste, ki jih precej dobro vzdržujejo. V Melincih in Ižakovcih nimajo kino dvorane, zato jim je obisk potujočega kino projektorja toliko bolj dobrodošel. To potrjuje številna udeležba. V zimskih mesecih pa si obetajo tudi še kakšno mladinsko prireditev,. J. Stolnik Otroški kotiček V STANOVANJSKEM BLOKU V MURSKI SOBOTI Stanovalci 40-stanovanjskega bloka v Partizanski ulici so imeli minuli teden sestanek, na katerem so sklenili, da bodo prostore v pritličju preuredili za otroški kotiček. V ta namen nameravajo nabaviti nekaj opreme. Najeli bodo tudi vzgojiteljico, ki bo pazila na 28 otrok v času, ko so starši zaposleni. Imenovali so štiričlansko komisijo, ki bo skrbela za nadaljnje priprave. -ml POMURSKI FILMSKI BAROMETER ZVEZDE — Film bolgarsko-vzhodnonemške koprodukcije režiserja Conrada Wolfa. V filmu nastopa v enakovredni zasedbi vrsta bolgarskih in vzhodnonemških' filmskih igralcev, pripoveduje pa nam film zgodbo o lepi in tragični ljubezni med mlado učiteljico, Židinjo Ruth in Walterjem, nemškim podporočnikom. Torej film, ki ga je navdahnila minula druga svetovna vojna. V njem so-doživljamo trenutke, ko se Walter, utrujen, od vojnih grozot, znajde na razpotju, saj se vsa njegova moralna načela, ki si jih je v preteklosti postavil, zrušijo v prah in pepel. Ljubezen do mla- de ujetnice' mu pomaga, da ponovno najde smisel življenja. Vendar Walterju ne uspe, da bi rešil Ruth iz taborišča. Sele ko jo za vselej izgubi, se zave, da rešitev posameznika ne bi privedla do, splošne osvoboditve od vojnih grozot. Temu se naposled priključi spoznanje, da je le skupna borba proti vojni edina rešitev. PRECEP — Francoski film, za katerega sta napisala scenarij Dieggo Fabri in Jules Dassin. Nastopajo Gina Lollobrigida, Marcello Mastroianni, Pierre Brasseur, Yves Montand, Melina Mercouri, Raf Mattioli, Paolo Stoppa in drugi. Zgodba filma malce spominja na serijo filmov »Kruh, ljubezen in ...«, - to pa zato, ker se. dogajanje odvija v Italiji, Gina Lollobrigida v vlogi služabnice Mariet-te pa nam pokaže, da vragolije, ki jih uganja po vasi, ne morejo biti merilo za dokončno sodbo o tem mladem dekletu - lepotici. Ko se Marietta zaljubi v mladega veterinarja, brez predsodkov stori prav vse, za kar sodi, da je potrebno na njeni poti do sreče. Tudi tatvine se ne ustraši, čeprav dobi ob koncu okradeni svoj denar nazaj, Marietti njen veterinar ne uide in sicer po zaslugi njenega gospodarja Dona Cesara, ki ji v oporoki zapusti vse imetje. Mimogrede Marietta tudi kaznuje gizdalina in črnoborzijanca Mattea Briganta, ki se hoče po smrti Dona Cesara polastiti oblasti v vasi. Morda ni slučaj, da so ustvarjalci filma Francozi, saj se vse dogajanje odvija pod geslom »Cherchez la femme... (Iščite žensko)« ... Oba filma bosta v začetku in sredi prihodnjega tedna na sporedu kina »Park« v M. Soboti. MOJ STRIČEK - Francoski film režiserja Jicquesa Tatija, ki je eden redkih francoskih filmskih ustvarjalcev z več kot petimi križi na hrbtu, ima pa kot režiser za seboj le tri filme, vendar petkrat več pomembdih mednarodnih nagrad. Tati je scenarist, režiser in nosilec glavne vloge v vsakem svojem filmu, tudi v filmu »Moj striček«, ki ga lahko samo priporočamo. Za Jacquesa Tatija je znano, da je pravzaprav pesnik, privlačne zanj pa so vsakdanje, najna-vadnejše življenjske manifestacije, v katerih zmeraj najde dovolj komičnih poudarkov. Pravijo mu »francoski Chaplin«, še prej pa bi ga lahko imenovali »filmskega Saroyana«. Film »Moj striček« je sijajna satira na »modernizem«, v katerem so značaji ostro poudarjeni in začrtani, ne manjka pa tudi duhovitih »gagov«. Barva filma je ena izmed komponent, ki doprinesejo k vzdušju tega Tatijevega remek-dela. Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina v G. RadgonL MALA KRONIKA Z AVTOMOBILOM SE JE DVAKRAT PREVRNIL Pred dnevi je prišlo do Pametne nesreče na odseku Bankovci—Gederovci. Zaradi prenaglega izpraznenja zadnje leve zračnice osebnega avtomobila, katerega je upravljal šofer amater F. K. iz Krajne. Nenadoma ga je začelo zanašati po cesti in ker ni mogel obvladati vozila, ga je zaneslo na levo stran ceste, kjer se je dvakrat prevrnil. Laže poškodovana sta bila M. L. in V. K. iz Sodiši-nec. Materialna škoda na vozilu znaša okrog 150 tisoč dinarjev. NA AVTOMOBILU POČILA ZRAČNICA Na osebnem avtomobilu, ki ga je upravljal L. J. iz Križevec, je počila zadnja desna guma, zaradi česar se je prevrnil. Ocenjena materialna škoda na vozilu znaša o-krog 30 tisoč dinarjev. Z AVTOMOBILOM SE JE ZALETEL V GOSPODARSKO POSLOPJE Voznik osebnega avtomobila J. S. z Noričkega vrha se je pripeljal iz Apač v vas Lutverci.- S cestišča je zavozil na travnik, kjer se je po 38 metrih zaletel v gospodarsko poslopje. Voznik je dobil težje telesne poškodbe in bil takoj prepeljan v soboško bolnišnico. Nesrečo je zakrivil voznik, ki je vozil v vinjenem stanju. Materialna škoda na vozilu znaša okrog 400 tisoč dinarjev. Z MOTORNIM KOLESOM ZAVOZIL V JAREK Proti Murski Soboti sta se peljala z motornim kolesom J. K. in sovozač P. S., oba iz Gedero-vec. Ko je J. K. privozil do gostilne Stivan v Gederovcih. je iz neznanih vzrokov zavozil v obcestni jarek. Motorno kolo so takoj potegnili iz jarka, o nesreči pa ni nihče obvestil uslužbencev LM. Pozneje so ugotovili, da je voznik J. K. dobil več telesnih poškodb in leži v soboški bolnišnici. NI UPOŠTEVAL CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Traktorist P. J. iz Slamnjaka, zaposlen pri VG Ljutomer, se je pred nekaj dnevi vračal iz Križe- vec v Ljutomer. Pri prehitevanju osebnega avtomobila, ki je bil parkiran ob cesti, ni upošteval prednosti ..mopedista M. B., ki je vozil iz nasprotne smeri in ga s priklopnikom — traktorsko, brano zadel. Mopedist je padel in se lažje poškodoval. Prepeljan je bil v soboško bolnišnico. ROJSTVA Rodile so: Greta Škerget iz Do-kležovja — deklico, Marija Balažič iz Bratonec — dečka, Marija Pozderec iz Beltinec — dečka, Kristina Glavač iz Beltinec — dečka, Zlata Miholič iz Čikečke vasi — deklico, Ana Grah iz Petanjec — dečka, Rozalija Maučec iz Gan-čan — deklico, Marija Baranja iz Dobrovnika — deklico, Hilda Sof-tič iz Murske Sobote — deklico, Gizela Tanacek iz Vadarec — deklico, Štefka Rihtarič iz Slatine Radenec — deklico, Ida Vöröš iz Pinc — deklico, Terezija Korošec z Orehovskega vrha — deklico, Ibolka Gomboc iz Fokovec — dečka, Irma Dajč iz Ratkovec — dečka, Ivanka Smele z Aženskega vrha — deklico, Gizela Fartel iz Krgec — deklico, Elizabeta Korošec z Rožičkega vrha — deklico, Jožefa Pavlinjek iz Skakovec — dečka, Vera Vidonja iz Mote — deklico, Vera Bokan iz Bratonec - dečka. POROKE Poročili so se: Pavel Kapoš, delavec iz Črnelavec iz Terezija Horvat, delavka iz Črnelavec; Alojz Gorza, mizarski pomočnik iz Rakičana in Verona Repolusk, šivilja konfek. iz Murske Sobote; Evgen Cahuk, poljedelec iz Do-manjševec in Simona Kranjec, delavka iz Murske Sobote; Nikolaj Barbarič, uslužbenec iz Murske Sobote in Antonija Pušenjak, u-službenka iz Ljubljane. SMRTI Umrli so: Jožefa Grah iz Murske Sobote, stara 81 let, Anton Gutman iz Gerlinec, star 78 let, Jože Horvat iz Gerlinec, star 67 let, barija Ovsenjak iz Mlajtinec, stara 29 let; Franc Celec iz Murske Sobote, star 59 let. OD ZATRTEGA UPORA V RADGONI DO ZMAGE V REVOLUCIJI (0b občinskem prazniku v GOrnji Radgoni) Dne 15. julija 1937 je izšel »Delavski list«, ki naj bi po prepovedi »Ljudske pravice«, »Stare pravde« in skupne »Slovenske zemlje« postal centralno glasilo ljudskega gibanja pod vodstvom Partije. Dne 3. decembra 1937 ga je režim zatrl. Toda že pred tem je začela 1. avgusta 1937 izhajati tedensko »Sobota« v Kranju. 21. avgusta pa štirinajstdnevnik »Kmečka sloga«, ki sta ga v glavnem pisala Jože Slak in ing. Janez Marentič. Močno se je v tem času razširilo solidarnostno gibanje z republikansko Španijo, kjer so septembra 1937 ustanovili Cankarjevo četo. Leta 1938 je bilo v Sloveniji več partijskih konferenc, ki se jih je udeležil tudi tovariš Tito. Takoj po Anschlussu je bila konferenca pri Sv. Petru pod Sv. gorami, ki so se je udeležili tudi delegati izven Slovenije, poleti pa je sledila partijska konferenca nad St. Pavlom v Savinjski dolini in pri St. Lenartu nad Trbovlji. Po prepovedi »Delavskega lista« in »Glasu delavca« sta začela julija 1938 izhajati »Tabor« kot legalno glasilo in »Slovenski poročevalec« kot ilegalno glasilo ljudskega gibanja pod vodstvom Partije. Dne 11. decembra 1938 so bile državno-zborske volitve, pri katerih je doživel Stojadinovič hud poraz. Vlado je sestavil Dragiša Cvetkovič, toda zunanja politika še ni spremenila. Volitve so bile velik uspeh za našo Partijo, posebno v Prekmurju, kjer je kandidiral Miško Kranjec, v Trbovljah, kjer je kandidiral Lojze Hoh-kraut, in v ptujskem okraju, kjer je kandidiral Jože Lacko. Pred volitvami so bile demonstracije po vsej državi, za katere je dala pobudo Partija ob obisku dr. Beneša. Dne 3. septembra 1939 je bila v Celju ustanovljena Zveza delovnega ljudstva, ki je izdala novembra propagandni proglas »Kaj hočemo«, decembra pa brošuro »V obrambo demokratičnih svoboščin«. 15. decembra 1939 je izšla »Nova ljudska pravica«. . Ko je bila Jugoslavija že v veliki nevarnosti, je začel režim ustanavljati koncentracijska tabo- rišča za najdoslednejše borce proti fašizmu v Bileči, Lepoglavi, I-vanjici in drugod. Komunistični Partiji pa je kljub vsemu uspelo, da je odpor zahodnoorientirane frakcije, buržoazije in vojaških vrhov proti pristopu k Hitlerjevemu bloku razvila v smeri globljega revolucionarnega gibanja proti domačim fašistom in proti njihovim tujim zaščitnikom. Ko je aprila 1941 odpovedalo vodstvo jugoslovanske vojske, je Partija organizirala prostovoljce in njeni predstavniki šo bili pripravljeni storiti še več, toda naleteli so na gluha ušesa tako pri ljubljanski kakor tudi pri zagrebški divizijski komandi. Sledila je nato najprej kapitulacija vojske pod komando generala Nediča 15. a-prila na jugu države, potem pa še 17. aprila celotne jugoslovanske vojske. CK KPS je sklical najprej konferenco v Trebnjem, dne 27. aprila pa je ustanovil protiimperialistično fronto. Dne 1. in 2. junija je bila partijska konferenca v Ljubljani, 22. junija je sledila ustanovitev glavnega poveljstva v Ljubljani, potem je sledil odhod političnih in vojaških organizatorjev na teren. Dne 22. julija pred dvajsetimi leti se je začela splošna oborožena vstaja. Na Gorenjskem so nastale prve partizanske čete, ki so se kasneje združile v Cankarjev bataljon. Vstaja je zajela tudi Kamniško področje, na Štajerskem pa je Pohorska četa vzbudila poplah med Nemci. Formirali sta se tudi že Savinjska in Revirska četa, ki je združila trboveljske in zagorske partizane. Tudi na Dolenjskem in na Notranjskem je bilo več partizanskih žarišč. V severozahodni Sloveniji so se štiri čete združile v II. Štajerski bataljon, ki je še isto leto preprečil nemški načrt splošnega preseljevanja okrog Litije. Za narodnoosvobodilno gibanje v Pomurju je bil odločilen sestanek, ki ga je imel Slavko Šlander s Stefanom Kovačem, Vinkom Meglo, Stefanom Kuharjem in ing. Hedžetom v Moravcih štev. 3, dne 29. julija 1941. Na tem sestanku so sklenili Čimprej formirati o- krožni odbor Osvobodilne fronte za okrožje Ljutomer—Radgona. Na Ijutomersko-radgonskem področju so bili spontani sestanki zaskrbljenih domoljubov, že pred prihodom Slavka Šlandra v Moravce, toda pravo organizirano in z ostalo Slovenijo povezano delovanje se je začelo šele po 29. juliju 1941. leta. i Tako je bil dne 13. avgusta 1941 leta zvečer sestanek v trgovini Steinbauer na Kapeli. Takoj naslednji dan pa je bil sestanek v stavbi Murske regulacije v G. Radgoni. Okrog 1. oktobra 1941 sta zopet sledila sestanka na Kapeli in Gornji Radgoni. Zopet se je o-beh udeležil tudi ing. Rado Iršič-Gregl, ni pa se ju mogel udeležiti Stefan Kuhar, ker se je ta dan v radgonskem gradu sestal s skupino skojevcev: Ivanom Hojsom, Živo Čremošnik in Zoro Kovačec. Tako so bili istega dne organizirani pravzaprav trije sestanki, kar dokazuje, kako živo je bilo takrat narodnoosvobodilno gibanje prav na radgonskem predelu. Znano je,, da so se kapelskega sestanka udeležili tudi Jože Kerenčič, Jože Holc, Ferdo Magdič, Franjo Steinbauer, Jože Dibelčar, Franc Kurbus, Janko Jrukovič, Ciril Grosičar, Maks Korošec, Joško Talanyi, Oto Jemc in Tonček Stranjšak. Zelo aktivna pa je bila tudi skojevska skupina, v katero so bili poleg udeležencev sestanka na gradu vključeni še naslednji člani: Alojz Vreča, Janko Kozar, Franček Pintarič, Vojka Brajnik, Bojan Gorenc, Milan in Zvonko Klemenčič, Jože Dibelčar in morda še kdo. Kurirsko zvezo z G. Radgono sta vzdrževali v tem času Milena Bokša-Boža iz Tomaža, ki je bila povezana z Vinkom Meglo in Jožetom Kerenčičem ter Slavica Zemljič sekretarka SKOJ v Ptuju. Prav redno prihajanje obeh kurirk na radgonsko področje dokazuje, da je bilo to področje povezano z osvobodilnim bojem Slovenije. Ta povezanost je tudi o-mogočila odhod v partizane obema Radgončanoma Alojzu Vreči in Frančeku Pintariču že 15. oktobra 1941. Delo na radgonsko-ljutomerskem področju je bilo posebno težavno zaradi tega, ker je bilo del tistega anektiranega ozemlja, za katero je Hitler zahteval, da ga zopet ponemčijo (»Machen sie mir das Land wieder deutsch«). Toda tudi na drugih področjih Jugoslavije — posebno na tistih, ki so ga okupirali Nemci, je bil položaj zelo zapleten in težaven. V Srbiji in na Hrvaškem je okupator sestavil marionetni »nacionalni« vladi iz reakcionarnih fašističnih elementov, da bi z njuno pomočjo povzročil zmedo, sovraštvo in pokol med narodi Jugoslavije. Del buržoazije pa je u-pal, da bo po vojni spet dobil oblast s pomočjo zahodnih zaveznikov v protihitlerjanski koaliciji. Ta del buržoazije, ki ga je predstavljala Jugoslovanska vlada v e-migraciji je podpiral četniško gibanje, ki so mu poveljevali oficirji bivše jugoslovanske vojske. Kakor Nedičevci, Ljotičevci in u-staši so si tudi četniki prizadevali, da bi izzvali v deželi državljansko vojno in paralizirali narodnoosvobodilno gibanje. Toda ljudske množice so poslušale glas Komunistične Partije in sprejele njeno politiko, metode in organizacijo boja. Uspehi v boju proti okupatorju, ki so bili predvsem rezultat pravilne politike in čvrste povezave narodnoosvobodilnega gibanja z množicami, kakor tudi rezultat sposobnosti vojaško-poli-tičnega vodstva, da uporablja in razvija spretnost partizanskega vojskovanja oziroma specifične strategije in taktike naše vojske, so neprenehoma krepili in razvijali množično osnovo vstaje. Takšna politika je omogočila, da se je narodnoosvobodilna j vojska od partizanskih odredov leta 1941 prek proletarskih in narodnoosvobodilnih brigad nato pa prek divizij in korpusov razširila na nekaj stotisoč borcev in postala pomemben in izredno aktiven vojaški faktor protihitlerjevske koalicije. Okupator je bil prisiljen sprejeti boj, ki mu je bil vsiljen na tej novi' fronti in pripeljati divizije z drugih front in drugih okupiranih dežel, da bi zadušil oboroženo vstajo jugoslovanskih narodov, ki je bila po svoji razsežnosti in vojaški moči edinstvena v zasužnjeni Evropi in ki ni samo ogrožala pozicij sil osi na področju Jugoslavije, ampak je opozarjala tudi druge podjarmljene narode na možnost oboroženega boja znotraj Hitlerjevega »novega evropskega reda«. Demokratske in socialistične težnje delavskih množic so se u-resničevale postopoma z uspehi vstaje in po organih revolucionarne ljudske -oblasti — narodnoosvobodilnih odborih. Med vstajo in njenimi zmagami nad okupatorjem in domačimi izdajalci se je sistem ljudske oblasti, narodnoosvobodilnih odborov, postopoma krepil in širil. Leta 1943 se je na- rodnoosvobodilno gibanje tudi v mednarodnih odnosih dokončno afirmiralo kot edina sila nacionalnega odpora proti fašističnemu o-kupatorju in kot edini nosilec realne oblasti ljudstva v Jugoslaviji. Novi organi oblasti na osvobojenih področjih so bili povezani v enoten demokratičen sistem politične oblasti ljudstva, ki je bil zgrajen na načelih federacije enakopravnih narodov s perspektivno izgradnjo boljšega in srečnejšega' življenja za osnovne ljudske množice. Jasen in definitiven prelom narodnoosvobodilnega gibanja z begunsko vlado in s silami, ki jih je predstavljala, je postal nujen pogoj nadaljnjega razvoja narodnoosvobodilne vstaje in še širših možnosti za mobilizacijo ljudskih množic. Ta naloga je bila opravljena na drugem zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) v Jajcu 29. novembra 1943. leta. Sklepi tega revolucionarnega vrhovnega organa ljudske oblasti so uzakonili nastajanje nove Jugoslavije kot federativne,. demokratične države delavskega razreda in delovnih ljudi, države, ki je jugoslovanski družbi zagotovila pot socialističnega razvoja. Ljudska oblast je že med vojno izvedla vrsto družbenih reform, četudi pravno ni spreminjala lastninskih odnosov, z dosledno konfiskacijo premoženja okupatorjevih sodelavcev, večinoma velike buržoazije, je začela že med vojno praktično uporabljati revolucionarne ukrepe socialističnega značaja. S tem je krepila politično in ekonomsko podlago socialističnih šil v družbi nove Jugoslavije. Ko v tem jubilejnem letu ocenjujemo velike rezultate zadnjih dvajset let, tako v jugoslovanskem merilu, kakor v merilu Pomurja in radgonske komune, priznavamo z vso iskrenostjo, da so plod naporov Partije s Titom na čelu in uspeh dela in prizadevanja najširših množic. Ivan Kreft POMURSKI VESTNIK, 12. okt. 1961 9 NAFTA NA VRHU LESTVICE Tudi V. kolo prvenstva v Pomurski nogometni ligi ni prineslo večjih sprememb na vrhu lestvice I. razreda. Doseženi rezultati so bili v glavnem pričakovani. Preseneča le minimalna zmaga Nafte nad Grafičarjem in visok poraz drugega moštva Sobote od moštva Radgone. Moštvo Sobote je bilo do sedaj na pr- vem mestu brez poraza in, je bilo pričakovati, da bo v Radgoni odigrana težka borba za prvo mesto. Vendar so po rezultatu sodeč, domačini z lahkoto zmagali in se tako uvrstili za precej resnega kandidata za. osvojitev pokala in prvrga mesta. Moštvo Radgone je tako ostalo še edino moštvo, ki ni zgubilo točke, vendar se momentalno nahaja na drugem mestu. Že prejšnjo nedeljo smo lahko ugotovili, da moštvo Nafte ni v najboljši formi. To kaže tudi tesna zmaga nad Grafičarjem. Vsekakor bodo morali zaigrati vneteje, če bodo hoteli' v zadnjem kolu zmagati v Radgoni in si tako priboriti prvo mesto v jesenskem delu tekmovanja. Ponoven poraz Planike pa je samo dokaz, da je moštvo v izredno slabi formi in se bo moralo letos očitno zadovoljiti z mestom na dnu lestvice. V posebno težkem položaju bo moštvo Planike sedaj, ko sta bila dva igralca izključena na tekmi z Beltinci. Dogodki v Beltincih vsekakor zaslužijo grajo. Treba pa je omeniti tudi nerede v Lendavi, kjer so nekateri gledalci napadali stranskega sodnika in metali kamenje. Ti dogodki ponovno nakazujejo potrebo po tem, da klubi kar najprej poskrbijo za dobro rediteljsko službo in zagotovijo nemoteno igro. Se o kolesarskih dirkah „Po Pomurju“ Vzorno tovarištvo Tokrat le nekaj obrobnih pripomb: organizacija dirk je bila zadovoljiva, če odštejemo par spodrsljajev na progi, ki so upravičeno povzročili nekaj. hude krvi pri tekmovalcih. Taki spodrsljaji hi morali na prihodnjih dirkah odpasti. Ta kolesarska dirka pa bi prav gotovo še pridobila na svojem pomenu, če bi se organizatorjem posrečilo zagotoviti tudi udeležbo nekaterih vodilnih klubov iz Vojvodine in sploh iz južnih republik. Letošnji prvi poskus ni uspel, ker so imeli klubi, ki so obljubili svojo udeležbo, vrhunski program doma. Naposled pa kaže omeniti tudi izredno toplo tovarištvo; ki je prevevalo vse tekmovalce; predvsem so se izkazali ljubljanski Rogovci. Tehnični rezultati: Poletapa: Orensovci—Ljutomer: Ekipno: Rog I Ljubljana U27,10, posamezniiki: Ivan Kavaš); Franc Forjan (oba Prekmurje) in Jože Stenovec (KK Mladost Kranj) 1:27,10. Prva etapa: ekipno: Prekmurje 7:47,12, Rog II 7,30,30 itd. Posamezniki: I- van Kavaš in Franc Forjan (KK Prekmurje) 2:30,10 in 2:30,12, Mate Lucil (Rog I) 2:34,15 itd. Generalna razvrstitev: Ekipno: Prekmurje (Kavaš, Forjan, Sandor) 13:48,52, Rog II (Anžur, J. Gliha, Uran) 13:53,52, Rog I 14:03,30. Posamezniki: Ivan Kavaš (Prekmurje) 4:25,10, Franc Forjan (Prekmurje) 4:25,12, Jože Stenovec (Mladost, Kranj) 3:30,45, Mate Lucil (Rog I) 4:33,15 itd. S. K. Na startu poletape v Ljutomeru: prvi tekmovalec spredaj od leve proti desni Ivan Kavaš, drugi Franc Forjan ... Visoka zmaga Radgone V prvenstveni tekmi Pomurske nogometne lige je NK Radgona v nedeljo visoko premalag nogometaše II. moštva iz M. Sobote. To je vsekakor lep uspeh mladega kluba, ki dela komaj dobro leto. Uspeh požrtvovalnih Radgončanov gre seveda tudi na račun sistematičnega dela trenerja. Kljub težavam, ki jih imajo mladi nogometaši s finančnimi problemi, tu bo treba nekaj storiti, sicer bo nadaljnja pot kluba ovirana — nizajo radgonski fantje uspeh za uspehom. Morda je nedeljski rezultat sam nekoliko previsoko izražen, saj Sobočanci niso igrali tako nepomembne vloge. Njihovi hitri igralci so večkrat nevarno prehajali na polje Radgone in ogrožali vrata sicer zanesljivega vratarja. Najbolj uspešen je bil zopet tov. Snuderl, ki je premagal kar trikrat soboškega vratarja; po en gol sta dosegla tov. Strah in tov. Škrobar. V predtekmi so imeli mlajši vrstniki iz Sobote več uspeha kot njihovi starejši tovariši, saj so premagali radgonske pionirje s tremi goli razlike, ne da bi potresli radgonski igralci soboško mrežo vsaj enkrat. Brigada SŠTV uredila igrišče V eni prejšnjih številk smo poročali, da je začel v Murski Soboti s poukom oddelek Srednje šole za telesno vzgojo. Za sedaj dela samo prvi letnik, ki ima prostore v domu TVD Partizan. Ker pa so bili športni objekti tam dokaj dotrajani, so na šoli sestavili brigado, ki je začela z delom 4. septembra. Brigadirji so redno delali od osmih do dvanajstih, da pa bi dela kar najprej končali, so nekateri delali tudi popoldne. Najprej so očistili in uredili rokometno, košarkarsko in odbojkarsko igrišče, nato pa so čistili še parketne deščice za dvorano in opravili še druga dela. Skupno so pri tem opravili 1404 delovnih ur, v popoldanskem času pa še 242 ur. Vsak dan so izbrali po tri najboljše brigadirje. Ob zaključku akcije pa so brigadirje še posebej točkovali. Med brigadirji je dobil največ točk Leopold Holc, med brigadirkami pa Mojca Sabaty. V minulem tednu so na Srednji šoli za telesno vzgojo Maribor, oddelek Murska Sobota po dolgem pričakovanju ustanovili tudi mladinski aktiv. Ustanovnemu občnemu zboru, na katerem so osnovali tudi akcijo samoprispevkov za nakup opreme in materiala, so prisostvovali tudi predstavniki okrajnega in občinskega komiteja LMS. Tudi na ustanovnem občnem zboru so izrazili željo, da si kar najprej asfaltirajo igrišče, ki ga rabijo pri pouku; Predviden i-majo tudi športni dan, ko nameravajo gojenci SŠTV obiskati športnike v G. Radgoni, kjer se bodo pomerili v atletiki. Za ta dan imajo že velike priprave. O. Šnajder Športni dan na Osnovni šoli I V okviru športnega dneva. Izvedenega na Osnovni šoli I v M. Soboti, je bilo izvedeno jesensko atletsko prvenstvo šole v atletiki, rokometu in malem nogometu. Skupno je sodelovalo okrog 256 mladih tekmovalcev. Na tekmovanjih so bili doseženi precej dobri rezultati. V teku na 60 metrov se Je med pionirji zlasti odlikoval Horvat, med pionirkami pa Rapoševa. Pri skoku v višino in daljino Je pri pionirjih dosegel najboljši čas Vadnal, ki je pri skoku v višino dosegel 1,43, pri skoku v daljino pa 5,11 metrov. Med pionirkami je bila pri skoku v višino najboljša Zrimova (1,15), pri skoku v daljino pa Kolta jeva (3,74). Tudi pri štafeti so bili do-lepi rezultati. Tekmovanja v nogometu in rokometu so še v teku in bodo zaključena do konca oktobra. V nogometu sodeluje 15, v rokometu pa 14 moštev, ki se borijo za naslov šolskega prvaka. PRL Člani I. liga Lendava 5 5 0 0 91: 39 10 Tekstilec 5 5 0 0 104: 55 10 Beltinci 4 4 0 0 106: 19 8 Grafičar 4 3 0 1 76: 47 6 Krog 5 3 0 2 106:102 6 ESS 5 2 0 3 76: 92 4 Elan 5 10 4 62:125 2 SURS 5 0 1 4 72:109 1 Sloga 5 0 1 4 47: 95 1 SXJT 3 0 0 5 8: 65 0 članice I. liga ESS 4 4 0 0 48: 8 8 Sloga 4 2 1 1 23:24 5 Beltinci 3 2 0 1 13: 7 4 Elan 0 112 10:26 3 • Krog 3 10 2 10:19 2 PNL I. razred Nafta 5 4 1 0 22 : 6 9 Radgona 4 4 0 0 18: 5 8 Sobota B 5 3 1 1 17: 6 7 Beltinci 4 3 0 1 14: 8 6 Planika 5 113 10:21 3 Dobrovnik 5 113 5:17 3 Grafičar 5 1 0 4 8:13 2 Pušča 5 0 0 5 3:23 0 II. razred Salovci 5 5 0 0 19: 4 10 Nafta n 5 3 1 1 15: 6 7 Bakovci 5 2 2 1 13:13 6 Ljutomer 3 2 0 1 9: 5 4 Radgona n 4 2 0 2 10: 7 4 Bogojina 5 1 0 4 7:23 2 Gradbenik 4 1 0 3 6:10 2 Tišina 5 0 1 4 4:12 1 Pionirji Sobota 5 5 0 0 15:2 10 Planika 4 2 1 1 5:4 5 Grafičar 5 2 1 2 4:4 5 Nafta 5 2 1 2 6:8 5 Dobrovnik 5 1 2 2 4:4 4 Beltinci 4 2 0 2 5:6 4 Radgona 4 1 0 3 2:9 2 Pušča 4 0 13 0:5 1 Službene objave ORO Igrišče Partizan, Murska Sobota: Člani I. liga ob 8.00 uri — Tekstilec : Lendava — Titan; ob 9.10 uri — Elan Grafičar — Babič; ob 10.20 uri — SURS : SUT-Titan; ob 11.30 uri — ESS Krog I — Babič; Igrišče Osemletke II. M. Sobota: člani II. liga ob 8.00 uri — Agroservis : Beltinci II. — Borovič; ob 9.10 uri — Rakičan : Krog II — Žnidarič; ob 10.20 uri — Sloga : Beltinci člani I. liga — Šiftar; ob 11.30 uri — Pomurje : Ljutomer — Ambruš. Igrišče Oseml. I. M. Sobota (Gimn.) ob 8.00 uri — ESS Tekstilec — članice II. liga — Hu-sar; ob 9.00 uri — Mladost : Lendava — pionirji — Husar; ob 9.50 uri — Mladost : Lendava — pionirke — Ciman; ob 10.40 uri — Ljutomer Rogaševci — pionirji — Kous; ob 11.30 uri — Ljutomer : Crensovči — pionirke — Kous. Igrišče v Lendavi: člani II. liga ob 10.00. uri —Lendava II : SSTV — Huzjan. Igrišče v Beltincih: ob 9.15 uri — Enotnosti Krog — pionirke — Juteršnik; ob 10.00. uri- Enotnost Krog — pionirji — Juteršnik; ob 10.50 uri — Beltinci : Krog — članice I. liga — Juteršnik. REZULTATI NEDELJSKIH NOGOMETNIH TEKEM V PNL I. razred: Radgona : Sobota n 5:1 (1:0) Nafta : Grafičar 2:1 (1:0) Dobrovnik : Pušča 3:1 (1:1) Beltinci : Planika 4:0 (1:0) H. razred: Nafta II : Salovci 1:2 (0:1) Bogojina : Bakovci 2:3 (1:3) Tišina : Gradbenik 0:3 (p. f.) Ljutomer : Radgona II preložena Pionirji: Radgona : Sobota 0:3 Nafta : Grafičar 0:0 Dobrovnik : Pušča 0:0 Beltinci : Planika 3:0 REGISTRACIJA PRVENSTVENIH ROKOMETNIH TEKEM V. KOLA člani I. liga Tekstilec : SURS 22:12 (15:4) Lendava : Sloga 5:0 (p. f.) Beltinci : ESS 14:7 (5:3) Krog : Elan 16:8 (8:5) Grafičar : SUT 5:0 (p. f.) članice I. liga Elan : Krog 0:5 (p. f.) ESS : Beltinci preloženo članice n. liga ESS II : Tekstilec preloženo Pionirji Mladost : Ljutomer 5:0 (p. f.) Lendava : Enotnost 7:6 (5:3) Krog : Cankova 5:0 (p. f.) Polet : Rogaševcl preloženo Pionirke Mladost : Ljutomer 5:0 (p. f.) Lendava : Enotnost 1:12 (0:6) Krog : Cankova 0:4 (0:2) Polet : Crensovci preloženo Člani II. liga Lendava II : Agroservis 21:16 SSTV : Pomurje preloženo Ljutomer : Rakičan preloženo Službene objave NP in PNS Razpored tekem V soboto, 14. oktobra 1961 G. Radgona: Radgona : Pušča, pionir., ob 14. uri, del. Firm, sodnik: Sušeč; Radgona : Pušča ob 15. uri, del. Firm, sodniki: Gerenčer, Hari, Cak. V nedeljo, 15. oktobra 1961 Murska Sobota: ob 9. uri Grafičar Planika pionir., del. Skarabot, sodnik Benkovič; ob 10. uri Grafičar : Planika, del. Skarabot, sodniki: Kološa, Benkovič, Roudi. Ob 13.30 uri Sobota Beltinci pionir., del. Skraban, sodnik Sabo, ob 14.30 uri Sobota II : Beltinci, del. Skraban, sodniki: Bojnec, Puhan, Koren. Dobrovnik: ob 13.30 uri Dobrovnik : Nafta pionir., del. Koštriča, sodnik Sabo; ob 14.30 uri Dobrovnik : Nafta, del. Koštriča, sodniki: Bolkovič, Sušec, Sabo. Lendava: ob 14.30 uri Gradbenik : Nafta II del. sodnik Cak. Salovci: ob 14. uri Šalovci : Ba- kovci, del. sodnik Drvarič, Sadi, Želodec. Ljutomer: ob 14. uri Ljutomer : Partizan (Puconci), del. sodnik Celec. Tekma Radgona II : Bogojina je zaradi občinskega praznika preložena na poznejši termin. Namesto Tišine nastopa Partizan — Puconci. REGISTRACIJA TEKEM: Radgona : Sobota II 5:1 (1:0) Beltinci : Planika protest Nafta : Grafičar, protest Dobrovnik : Pušča 3:1 (1:1) Nafta II : Salovci 1:2 (0:1) Bogojina : Bakovci 2:3 (1:3) Tišina : Gradbenik 0:3 p. f. Ljutomer : Radgona n, preloženo Radgona : Sobota 0:3 (0:2) pionirji Beltinci : Planika 3:0 p. f. Nafta : Grafičar 0:0 Dobrovnik : Pušča 0:0 Disciplinske kazni: Solarič Franc NK Brazda — opomin. Izključeni igralci: Vereš Ladislav NK Planika, Zadravec Pavel NK Planika. Proti NK Nafti in NK Beltinci uveden disciplinski postopek zaradi neredov na igrišču. NP PNS Poškodbe A. A. iz Hodoša je padel s treh metrov visoke slive in se poškodoval na glavi ter dobil pretres možganov. A. K. iz Murskih črnec je padla na levo nogo brana. E. K. iz Ivanjševec je brat s koso urezal v obe podkolenici. I. L. iz Podgradja je padel pod voz in se poškodoval na levi nogi. J. S. iz Gančan je padel s kolesom in si zlomil levo nadkolenico. S. V. iz Sebeborec je padel s telefonskega droga in se poškodoval na medenici. H. Z. iz Segovec je padel s kolesa in si zlomil hrbtenico. K. B. iz Lendave se je s kolesom zapeljala v bodečo žico in si poškodovala levo podkolenico in desno roko. R. G. iz Žižkov je stopila na steklo in si razrezala desno nogo. A. K. iz Ivanovec si je pri padcu zlomila desno stegnenico. O. K. iz Ivanovec je pri padcu s kolesom dobila pretres možganov. M. R. iz Murske Sobote se je v razredu zaletela v steklena vrata in se porezala na levem kolenu. A. S. iz Murske Sobote se je polila z vrelo vodo in dobila opekline. K. B. iz Veščice si je pri nogometu poškodoval desni gleženj. I. B. iz Bogojine je padla na nogo deska ter mu poškodovala palec leve noge. A. P. iz Bučečo-vec se je pri žetvi vrezal s koso v levo podkolenico. M. S. iz Veržeja je padel z okna in si pri tem zlomil levo roko v zapestju. D. Z. iz Veržeja je pri igranju padel in si poškodoval desno zapestje. M. V., stara 2 leti, je vtaknila nogo v prednje kolo kolesa in si zlomila levo podkolenico. A. B. iz Bakovec si je pri padcu zlomila levo nogo v gležnju. A. F. iz Nuskove je padla z lestve in si zlomila hrbtenico. M. M. iz Večeslavec je spodrsnilo in si je pri padcu zlomila desno podkolenico. J. B. iz G. Lakoša je padel s kolesa in si zlomil desno koleno. L. G. iz Moravec si je pri padcu zlomil desni kolk. J. G., star 14 let, je na nogo padla brana in mu jo poškodovala. J. H. iz Filovec je padel pod voz in se poškodoval na glavi. J. J. iz Strehovec se je poškodoval na desni roki, pri nalaganju lesa. A. K. iz Ljubljane si je pri prometni nesreči poškodoval obe nogi. M. K. iz Gomilic je dobil nogo pod kolo voza in si jo poškodoval. F. K. iz Bakovec je ob času trgatve padel z lestve na cement in dobil poškodbe na glavi. A. S. iz Mote je cirkularka pri delu poškodovala levo roko. M. B. iz Salinec si je pri padcu z mopedom poškodoval levo stegnenico. J. S. od Grada si je pri slamoreznici poškodoval levo zapestje. F. S. se je pri popravljanju soda vsekal v levo roko. E. D. je padla s kolesa in se poškodovala na levi nogi. P. G. iz Kobilja si je pri padcu poškodoval levo stopalo. A. N. iz Razkrižja je padel z lestve in si zlomil desno peto. Obvestilo prebivalcem M. Sobote V tednu od 15. do 22. oktobra bodo v Murski Soboti razne prireditve, kakor tudi otvoritev tovarne težke konfekcije. Pričakujemo, da bo v tem tednu obiskalo Mursko Soboto veliko število domačih in tujih gostov. Stanovanjska skupnost naproša vse hišne svete, podjetja in ustanove, kakor tudi lastnike hiš, da počistijo pred hišami pločnike, okrasijo okna in obesijo zastave. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 15.okt.do22.okt.1961 NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra — James Kriiss: Srajca srečnega človeka; 8.37 »Iz albuma skladb za otroke«; 8.52 Aram Hačaturjan: Trije plesi iz baleta Gajane; 9.05 Zabavna glasba za novi teden; 9.45 Tenorist Miro Brajnik zapoje tri samospeve Matije Bravničarja; 10.00 Se pomnite, tovariši... Franc Kelvišar-Fiki: Napad na Lož; 10.30 Pisan glasbeni dopoldan; 11.30 Milenko Šober: Plemenita višnja — maraška (reportaža); 11.50 Klaus Wunderlich s svojim ansamblom; 13.30 Za našo vas; 14.00 Ljudske glasbene motive raz- nih narodov izvaja grupa Georga Espitalierja; 15.30 Operne melodije; 16.20 Humoreska tega tedna — Georg Maranz: Stričev pes; 16.20 Igramo za vas; 17.05 V. tričetrtinskem taktu; 17.15 Radijska igra — Mile Klopčič: Mati (ponovitev); 18.01 Blagoje Ivanovski: Razmišljanje, simfonični poem; 18.15 Trio Henvodel; 18.30 Športno popoldne; 19.05 Naši mladi reproduktivni umetniki; 20.00 Izberite melodijo tedna; 20.50 Zabavni intermezzo; 21.00 Mozart v Pragi; 22.15 Nočni akordi; 23.05 Plesna glasba. PONEDELJEK 8.05 Plesni ritmi iz koncertnih dvoran; 8.40 Pevka Lilijana Petrovič; 8.55 Za mlade radovedneže — Reportaža; 9.25 Ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja; 9.45 Četrt ure z ansamblom Willy Fantel in Johny Meyer; 10.00 Napoved Časa in poročila; 10.10 Med arijami in dueti; 11.15 Naš podlistek — P. G. Wede- house: Težave s posojilom I. del; 11.35 Pri naših starih mojstrih; 12.05 Trio Dorka Skoberneta; 12.15 Radijska kmečka univerza — Prof. inž. Ivo Jelačin: Usmeritev selekcije in vzreje plemenske živine; 12.25 Igra Kmečka godba; 12.40 Španija v pesmi; 13.30 Zdenek Fibich: Prva simfonija; 1,4.00 Radi bi vas zabavali; 15.15 Od vasi do vasi; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Solisti ljubljanske in mariborske Opere pred mikrofonom; 17.05 Vsak dan za vas (reklamna oddaja); 18.45 Radijska univerza Inž. Janko Čuček: Predelava odpadkov v industriji; 19.05 Poje Slovenski oktet; 20.00 Ponedeljkova panorama; 20.45 Kulturni globus; 21.00— 23.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije; 23.05 Melodije pred polnočjo. TOREK 8.05 Tri arije iz predklasičnih oper; 8.35 Velika orkestra Les Baxter in Franc Pourcel; 8.35 Radijska šola za srednjo stopnjo — Pogozdovanje; 9.25 Slovenske narodne pojeta Danica Filipič in Franc Koren, spremlja Avgust Stanko; 9.39 Drugo violinsko sonato Petra Stojanoviča izvajata violinistka Nada Jevdjenijevič in pianist Manjan Lipovšek; 10.10 Izberite melodijo' tedna — (ponovitev); 11.00 Krsto Odak: Diverti-mento; 11.30 V ritmu mamba in cha cha: 12.05—12.40 Zabaven opoldanski spored, vmes ob 12.15— 12.25 Kmetijski nasveti — Vet. Marko Osredkar: Vloga veterinarske inšpekcije pri varstvu ljudskega -zdravja; 12.40 Koroške narodne v priredbi Pavla Kernjaka, poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 13.30 Slavni pevci v znamenitih arijah; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo -Prost ko ptič na veji; 14.35 Godala in vokalni zabavni ansambli; 15.15 Dalmatinske narodne pesmi; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Uro s skladatelji ruske petorke; 17.05 Vsak dan za vas (reklamna oddaja); 18.10 Kotiček, za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Zabavni zvoki; 20.00 Pojo mali galski pevci; 20.30 Radijska igra — Matjaž Kmecl: Samota velikega teatra; 21.30 Marijan Vodopivec: Štiri skladbe za violino in harfo; 21.38 Mandoline, hammond orgle in godala; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja — I.; Glasbena odaja s komentarjem Iva Petriča — Vrh romantike; 23.05 Glasbo prosim; 23.35 Mladi pevci — mladim plesalcem. SREDA' 8.05 Kar vam ugaja; 8.32 Vladimir Ruždjak zapoje Štiri črnske duhovne pesmi, pri klav. D. Zebre; 8.43 P. Sivic: Suita za klarinet in vel Sivic: Suita za klarinet in klavir; 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — Kdo je tat? 9.25 Trije veliki plesni orkestri; 9.45 Poje Kvintet Niko Štritof; 10.10 Prešeren v naši glasbeni literaturi; 11.00 Partizanske pesmi; 11.15 Človek in zdravje; 11.25 Iz filmov in glasbenih revij; 12.05 Josip Pavčič: Žabe; 12.15 Radijska kmečka univerza — Inž. Albin Stritar: Izkušnje s kompleksnimi gnojili; 13.30 Risto Savin: Sonata za violončelo in klavir; 13.51 Srbski skladatelj Marko Tajčevič; 14.35 Majhni ansambli; 15.15 Koncert po željah poslušalcev; 16.00 Šoferjem na pot; 16.45 Vesela godala; 17.05 Vsak dan za vas (reklamna oddaja); 18.10 Dve uverturi in dve ariji Gioacchina Rossinija; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Koncertira Pierre Fournier — Luigi Bocc-herini: Koncert za violončelo in orkester v B-duru; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Naš variete; 21.00 Iz del ruskih opernih skladateljev; 22.15 Po svetu jazza; 22.45 Glasbena medigra; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Pihala, godala klavir. ČETRTEK 8.05 Zborovske skladbe srbskih skladateljev; 8.25 Vedri ritmi; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Prost ko ptič na veji (ponovitev); 9.25 Operna matineja; 10.10 Ruleta za zabavno glasbo; 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje — Slovenska narodna: Mlinček; 11.00 V svetu sonatine in suite; 11.30 Popevke in plesni zvoki; 12.05 Orkester Raphaele; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Mitja Černe: Premena degradiranih gozdov; 12.25 Trio Rudija Bardorferja; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50 Od Skandinavije do Pirenejev; 15.15 Ansambel Jožeta Privška; 15.30 Turistična oddaja; 16.00 Glasbena medigra; 16.05 Predstavljamo vam: 17 violin Velikega teatra v Moskvi; 17.05 Vsak dan za vas (reklamna oddaja); 18.10 Med jugoslovanskimi baleti; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Zabavna orkestra Les Baxter in George Melachrino; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Glasbena medigra; 21.00 Literarni večer — Sodobna španska lirikž 21.40 Primož Ramovš: Sedem skladb za godalni orkester; 22.15 Dva odlomka iz čeških oper; 23.05 Kubanski večeri; 23.25 Veliki zabavni orkestri tega tedna; 23.55 Melodije za lahko noč. PETEK 8.05 Od arije do arije; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe (ponovitev); 10.10 Ali vam ugaja? 11.00 Ansambel Srečka Dražila; 11.15 Naš podlistek — P. G. VVodehause: Težave s posojilom — II. del; 11.35 Glasbena lirika Vasilija Mirka; 12.05 10 minut igrajo Štirje fantje; 12.15 Radijska kmečka univerza — dr. inž. France Adamič: Sodobni pogledi prehrane sadnih nasadov; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Orkestralni odlomki iz oper; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Zgodba, ki jo je povedal svinčnik; 14.35 Zvočna mavrica; 15.15 Chopina igrata Ruth Slencynska in Friedrich Gulda; 15.34 Popevke in zabavne melodije; 16.00 Parada pihal (I.); 16.45 Jezikovni pogovori; 17.05 Vsak dan za vas (reklamna oddaja); 18.10 Posnetki s festivala zborovskih pesmi v Mariboru; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.05 Obisk pri naših opernih skladateljih; 20.00 Zabavna glasba sodobne Grčije; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Petnajst minut z violinistom Borisom Gutnikovom; 20.45 Štiristo let klavirske glasbe — Uvodna oddaja; 21.15 Oddaja o morju in pomoščakih; 22.15 Po svetu jazza — »Jazz pod drobnogeldom« - I.; 22.45 Glasbena medigra; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert. SOBOTA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30 češka in poljska zabavna glasba; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — Zgodba, ki jo je povedal svinčnik; 9.25 Za vsakogar nekaj iz arhiva operne glasbe; 10.10 Narava, kot so jo doživljali romantični skladatelji Felix Mendelssohn: Tišina morja in srečna vožnja, F. Liszt: Kaj slišimo v gorah, simfonična pesnitev; 11.00 Klavir v ritmu; 11.30 Zvočni kaleidoskop; 12.05 Štiri slovenske narodne pes- mi; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Rado Linzner: Vrsta in količina krme za intenzivno živinorejo; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Narodne pesmi iz Argentine; 13.45 Glasba za k obedu; 14.15 Marijan Vodopivec: Jesen- ski ognji, štirje orkestralni pasteli; 15.15 Moški zbor Zarja iz Trbovelj p. v. Jožeta Skrinarja; 15.35 Za odih in razvedrilo; 16.00 Gremo v kino... 16.45 Iz filmov in glasbenih revij; 17.05 Vsak dan za vas (reklamna oddaja) 18.10 Operni solisti, ki so nas proslavili v tujini; 18.45 Naši popotniki na tujem — Dr. Bogdan Tekavčič; Paberki iz njujorške beležnice; 19.05 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 20.00 Polke in valčki v izvedbi orkestra Alfred Scholz; 20.20 Radijska komedija — Michael Brett: Georgeu se zmerom kaj primeri VI. . - Tehten problem; 22.15 Zabavna glasba z vsega sveta; 23.05 Zaplešite z nami! POMURSKI VESTNIK, 12. okt. 1961 10 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri KZ PUCONCI razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORJA(-ke) Pogoji: 1. končana ekonomska srednja šola; 2. končana administrativna šola. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov. Šolski odbor Osnovne šole Apače razpisuje delovno mesto TAJNIKA ŠOLE Pogoji: srednješolska izobrazba ali nižješolska izobrazba s prakso v admistrativnem in finančnem poslovanju. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe vložite v roku 15 dni po objavi razpisa na šolski odbor Osnovne šole Apače. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža in očeta RUDOLFA MILFELNERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, nas tolažili in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tov. Topolovcu za njegove poslovilne besede in vsem tistim, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali lepe vence. Veržej, 8. oktobra 1961. Žalujoči: žena Marija, hčerki Terezija in Marica z družinama, sinovi Rudi, Julč, Franček in Milan z družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pevcem, gasilskemu društvu, govornikom, darovalcem vencev in vsem prijateljem in znancem, ki so spremljali na zadnji poiti našega dragega očeta in dedeka JOŠKA TOPOLNIKA POSESTNIKA V Banovcih na Murskem polju, 10. okt. 1961. Žalujoči: sin Joško in hčerka Marica Gotlih z družinama. ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi naše drage mame in stare mame TEREZIJE RAJBAR od Grada se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, z nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujemo govornikom in pevskemu zboru, vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti in darovali vence. Murska Sobota, Grad, Brestanica, Kapela, Ardeche, Port Arthur. Grad, 8. okt. 1961. Žalujoči otroci: Ludvik, Jožef, Ivan, Matija, Marija, Ana, Emilija z družinami. ČESTITKA Ing. agronorhije Mariji Kovačič, iskreno čestitajo k doseženi diplomi domači in sosed Ing. agronomije Mariji Kovačič, za uspešno opravljeno diplomo čestita družina Nemeš. Od 14. do 20. oktobra 1961 bodo opravljali nedeljsko in dežurno službo naslednji zdravniki: 14. 10. 1961 dr. Gruškovnjak 15. 10. 1961 dr. Sedlaček 16. 10. 1961 dr. Udovč 17. 10. 1961 dr. Gruškovnjak 18. 10. 1961 dr. Sedlaček 19. 10. 1961 dr. Udovč 20. 10. 1961 dr. Gruškovnjak Izšla je knjižica, ki odkriva ne-slutene nevarnosti, ki noč in dan uničujejo zdravje človeka in prinašajo neštete bolezni in bolečine. Dobite jo, če pošljete 300 din na naslov: »Tajinstveni zlodej«, Pasterkova 16, Maribor. Trgovsko podjetje »-Povrtnina« Maribor sprejme v službo samostojnega prodajalca sadja in zelenjave za pdslovalnico v Murski Soboti. Pismene prošnje je treba poslati na gornji naslov. OBVESTILO Cenjeno občinstvo obveščamo, da se prične tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije dne 25. oktobra 1961 ob 14. uri. Prijave sprejemamo vsak dan od 6. do 14. ure v pisarni Avto-moto društva Murska Sobota, Noršinska 1. Šolskega snažilca sprejme Osnovna šola II v Murski Soboti s 1. novembrom 1961. Plača po uredbi. Prijave sprejema upraviteljstvo šole. Petek, 13. oktobra — Rosina Sobota, 14. oktobra — Nedeljko Nedelja, 15. oktobra — Terezija Ponedeljek, 16. oktobra — Jadviga Torek, 17. oktobra — Marjeta Sreda, 18. oktobra — Luka Četrtek, 19. oktobra — Etbin PREKLIC Podpisani Vinci Skerlak se zahvaljujem Stefanu Pondeleku iz Stanjevec, da je odstopil od tožbe zaradi žaljenja časti. Vinci Skerlak MURSKA SOBOTA - od 13.-15. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »Ni imena na naboju«; od 16.—17. oktobra nemški film: »zvezde«; od 18—19. oktobra francosko-italijanski film: »Precep«. LJUTOMER,— od 14.-15. oktobra italijanski barvni kinemaskopski film: »Tosca«; od 18.—19. oktobra zapadnonemški film: »Pred sončnim zatonom«. SLATINA RADENCI - od 15.-16. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »Vozovi na zahod«; 19. oktobra nemški film: »Danes se ženi moj mož«. GORNJA RADGONA -- 13. oktobra (izreden) pisan program mladinskih filmov; od 14.-15. oktobra italijanski film: »Siromašni galebi«; od 18.—19. oktobra fran-costi film: »Moj stric«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 14.-15. oktobra jugoslovanski film: »Deveti krog«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 14.—15. oktobra ameriški kine-maskopski film: »Ljubi me ali pusti me«. KLAVIR,' znamke »Lechuer«, novejše izdelave, prodam. Samil, Videm ob Ščavnici. M-1264 AVTO, znamke »Fiat 1100« v voznem stanju prodam ali zamenjam za' les. Rakičan 110, p. M. Sobota. M-1259 ŽENSKO vetrno jopico sem izgubila od Jezer do rakičanske glavne ceste. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na upravo lista. M-1261 PEC na žaganje in kotel za svinjekuho prodam. Krstič, Murska Sobota. M-1260 Za pomoč v gospodinjstvu nudim-stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista. M-1262 OPREMLJENO sobo išče soliden uslužbenec. Naslov v upravi lista. M-1263 GOSPODINJSKO pomočnico ,z nekaj prakse v gospodinjstvu sprejme dr. Vučak, Kardoševa 1, Murska Sobota. M-1238 HIŠO, novo grajeno, možno dvostanovanjsko, 8 ha posestva, na lepem kraju ob glavni cesti blizu Ljutomera, z lepim vinogradom, vsem živim in mrtvim inventarjem, «prodam. Kamenščak 28, p. Ljutomer. M-1241 DEKLE za pomoč v gospodinjstvu iščem. Rozika Cvetko, Trstenjakova 25, M. Sobota. M-1243 DROBILEC (šarotar) na motorni pogon prodam. Janez Huber, G. Slaveči 91, p. Kuzma. - M-1246 STAREJŠA ŽENSKA nudi stanovanje 3 km od Murske Sobote, upokojenki ali manjši družini. Stanovanje brezplačno, vse o-stalo po dogovoru. Poizvedbe na upravi lista. , M-1247 OPREMLJENO sobo izdamo nežni in inteligentni osebi. Mojstrska 12, M. Sobota. M-1248 GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem. Lahko tudi začetnica. Gerenčer, fotograf, Grajska 19, Murska Sobota. M-1249 KUHINJSKO POHIŠTVO prodam. Cankarjeva 8, M. Sobota. M-1254 Dne 6. oktobra sem izgubil na cesti Ljutomer—Murska Sobota Zadnji sedež motornega kolesa. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne na naslov: Anton Žuman, Noršinci pri Ljutomeru. M-1255 ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam. Zdenka Bilodžerič, Grajska 15. M. Sobota. M-1256 LESENO STISKALNICO za grozdje prodam. Les uporaben za gradnjo. M. Sobota, Lendavska 2 (Kirbiš). KZ KRIŽEVCI pri Ljutomeru sprejme v službo takoj ali po dogovoru KNJIGOVODJO Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Kmetijska zadruga »Mursko polje«, Križevci pri Ljutomeru. KG LENART v Slovenskih goricah razpisuje javno licitacijo za prodajo raznih kmetijskih strojev, vozov in traktorjev dne 22. okt. 1961 ob 8. uri zjutraj na sedežu gospodarstva. Prednost nakupa imajo družbene organizacije, če pa teh interesentov ne bo, prodamo eno uro po objavljeni licitaciji vsem ostalim interesentom. Ogled možen vsak dan od 16. do 22. okt. OKRAJNA LJUDSKA UNIVERZA, Zavod za izobraževanje odraslih Murska Sobota, je po odločbi OLO štev.: 04/1-LU-16/1-1961 prenehala s poslovanjem z 31. avg. 1961. Prosimo vse upnike, da najpozneje do 16. tega meseca prijavijo svoje terjatve. Obenem prosimo vse dolžnike, da takoj poravnajo svoje obveznosti, sicer bomo primorani, da jih izterjamo po sodišču. Likvidacijska komisija pri Okrajni ljudski univerzi Murska Sobota Carter Dickson Nevidna roka (Nadaljevanje) »Ne,« je rekla Joyce. »Bila je zadavljena.« »Zadavljena?« Kar je poskušala reči Joyce, je bilo »umorjena«. Usta so ji podrgetavala in se spotikala nad zlogi; ni jih mogla izreči; njene misli, se je zdelo, so plašno zastajale in bežale pred to be-sedoi^A ves čas je upirala oči v Dana. »Brenda je šla plavat navsezgodaj danes, da.« »In?« »Vsaj morala bi bila iti. Nisem je videla. Spala sem še, v tisti spalnici, ki mi jo Brenda zmerom odstopi. Tako ali drugače - odšla je tja dol v rdečih kopalkah in belem kopalnem plašču.« Danove oči so se samogibno premaknile proti oljnati podobi nad ognjiščem. Prekazovala je klasični motiv; imenovala se je Ljubimca. Brendi je bila najljubša od vseh, zakaj ženska na podobi ji je bila izredno podobna. »No,« je rekla Joyce in zakrilila z rokami. »Sam veš, kaj Brenda počenja. Sleče si kopalni plašč in ga razgrne na stol kralja Arthurja. Potem sede na stol, pokadi cigareto in šele nato gre v vodo. »Kopalni plašč je ležal še zmerom na tistem skalnatem stdlu,« je Joyce nadaljevala z naporom, »ko sem prišla ob pol osmih. Toda Brende ni bilo. Niti kopalne kape si ni bila nataknila. Nekdo jo je zadavil s svilenim šalom, ki ga je nosila h kopalnemu plašču. Navit je bil tako v njen vrat, da ga niso mogli spraviti stran.. Ležala je v pesku pred stolom, na hrbtu, v rdečih kopalkah, in obraz ji je bil počrnel in otekel. S terase se je videla čisto razločno.« Dan je poblisnil po živi barvi Ljubimcev, potem pa naglo pogledal stran. Joyce, hladna in umerjena, se je imela v oblasti. A potem je izbruhnila: »Samo svojim srečnim zvezdam se imam zahvaliti, da nisem tekla tjale. Nočem reči, od tlaka spodnje terase pa ven na pesek. Ustavili so me.« »Ustavili so te? Kdo?« »Gospod Ireton in Toby. Ali gospod Ireton pravzaprav; Toby se ne bi domislil.« »Ampak.. »Toby, veš, je prišel tjale nekoliko prej. Pred tem pa je bil na drugi strani bungalowa in se vadil v streljanju na tarčo. Enkrat sem ga slišala. Gospod Ireton je prišel prav takrat. Vsi trije smo skupaj stopili, na teraso in jo zagledali.« »Poslušaj, Joyce. Kaj bi se spremenilo, ko bi bila tekla čez pesek ali ne? Zakaj je bila taka sreča, da so te ustavili?« »Če me ne bi, bi policija nemara rekla, da sem jo jaz.« »Ti?« »Da, ubila Brendo,« je Joyce odgovorila brez ovinkov. »Na vsem tistem pasu peska, Dan, ni bilo nobenih sledov razen Brendinih.« »Počakaj no!« se je uprl. »Ubili so jo... ubili so jo s tistim šalom?« »Oh da. Ne policija ne doktor Fell ne dvomijo o tem.« »Kako bi potem mogel kdo. kdorkoli, priti čez pesek in se vrniti, ne da bi pustil za seboj sledove?« »Prav to je tisto. Policija ne ve in uganiti ne morejo. Okrog tega se zdaj vrtijo in doktor Fell se nocoj zopet vrne.« V obupanem poskusu, da bi govorila naravno in lahkotno, kakor da vse skupaj ne bi bilo nič, je Joyce spodletelo. Obraz ji je pobledel. A zopet se je spremenil izraz njenih temnoob-robljenih oči in nekaj je zamencala. »Dan ...« »Da?« »Saj ti razumeš, kaj, zakaj sem bila tako vsa iz sebe, ko si prišel in si rekel tisto?« »Da, seveda.« »Karkoli si mi imel povedati ali mislil, da mi imaš povedati ...« »O naju dveh?« »O čemerkoli! Torej vidiš, da moraš pozabiti in nikdar več omeniti? Nikdar?« »Vidim, zakaj ne morem omeniti zdaj. Zdaj, ko je Brenda mrtva, bi bilo nespodobno že misliti na to.« Ni mogel odtrgati pogleda od oljnate podobe. »Ampak ali je tudi preteklost mrtva? Če bi bil bebec in bi mislil, da sem na vrat na nos drvel za Brendo, medtem ko je ves čas v resnici...« »Dan!« Iz načičkanega preddverja je vodilo petero vrat in Joyce se je bliskovito ozrla in pogledala vsa vrata po vrsti, kakor da bi se bala, da je za vsakimi zaseda. »Za božjo voljo, govori tiše,« je rotila Dana. »Vsaka beseda, ki jo izrečeš, se lahko praktično sliši po vsem bungalowu. Rekla sam nikoli in sem to tudi mislila. Ko bi bil spregovoril pred tednom dni, celo pred štiriindvajsetimi urami, bi nemara bilo drugače. Misliš, da si tega nisem želela? Ampak zdaj je prepozno!« »Zakaj?« »Ali lahko jaz odgovorim na to vprašanje,« ju je prekinil nov glas, suh in precej posmehljiv. Dan se je bil prestopil proti njej, ves pod vplivom njene privlačnosti. Ustavil se je, premagan od zbeganosti, ko so se ena od peterih vrat odprla. Gospod Edmund Ireton, majhen, suhljat in gizdalinski, pri petinpetdesetih, se je prikazal čil in uren kakor običajno. Med namazanimi črnimi lasmi je bilo le malo sivih. Njegov obraz jo bil obraz dobrovoljnega satira. »Oprostite mi,« je rekel. Za njim se je prikazala grmada Tobyja Curtisa, težkega in zalega plavolasca v velikem tweedastem jopiču. Toby je spregovoril, a kretnja gospoda Iretona mu je zaprla usta, preden mu je uspelo povedati razločen zlog. J »Oprostite mi,« je ponovil gospod Ireton. »Ampak tisto, kar pravi Joyce, je čista resnica. Vsako besedo lahko prisluškuješ v tej hiši, celo ko dežuje. Če bosta vpila naprej in vaju sliši doktor Fell, se bo dekle znašlo v resni nevarnosti.« »Nevarnosti?« je vprašal Toby- Curtis. Moral si je očistiti grlo. »V kakšno nevarnost bi jo lahko spravil Dan?« Gospod Ireton, brezhiben v flanelastih hlačah, srajci in tankem puloverju, se je prestopil k ognjišču. Uprl je pogled v Ljubimca, potem pa se je zopet ozrl. »Ali ste kdaj opazili, da je bila glavna Brendina poteza ničevost?« Pogledal je Joyce; ki se je sunkoma obrnila stran in skrila obraz v dlani. »Grozljiva ničevost. Rani tole ničevost dovolj globoko in naša najdražja Brenda bi bila zmožna umora.« Ali ne greste s tem v nasprotno smer?« je vprašal Dan. »Brenda ni nikogar umorila. Brendo so...« »Ah!« se je našobil gospod Ireton. »In v tem je lahko kak nauk, se vam ne zdi?« »Čujte no, saj ne boste rekli, da se je sama zadavila s šalom?« »Ne — ampak poslušajte, kaj hočem reči. Naša Brenda je nedvomno imela mnogo strasti in muh. Toda bil je mož, ki ga je ljubila in se celo hotela poročiti z njim. In ta mož je bil Dan Fraser.« »Kdo pa?« je vprašal Toby. »Vi« Tobyjeva osuplost je bila preveč pristna, da bi mogla biti zlagana. Pobledel je. Še enkrat se je moral izkašljati. »Bog pomagaj,« je rekel, »tega nisem vedel! Nikoli si nisem predstavljal...« »Ne, seveda si niste,« je gospod Ireton rekel še z bolj suhim glasom. Hudoben posmeh mu je prešinil obraz in zopet (Nadaljevanje na 12. strani) POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »►Pomurski tisk-« v Murski Soboti — Direktor in glavni urednik JOŽE VILD — Odgovorni urednik JUS MAKOVEC — Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6, tel. 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605—11 11 POMURSKI VESTNIK, 12. okt. 1961 DROBNE ZANIMIVOSTI Na ulicah glavnega mesta Holandije je bilo moč v minulih dneh videti veselo povorko študentov in študentk — brucev, duhovito našemljenih. Naša slika prikazuje študentki agronomije s cucljem v ustih. reka s štirimi imeni Reka Trebižat ima zaradi svojega prekinjenega toka štiri imena. Skozi Imotsko polje pronica kot Vrljika. Pri vasi Drinove pronica in izvira v bližini Pečmlina. Od tukaj pa do Klobuka se imenuje Tihaljina. L. 1764 je močan potres povzročil vrsto izvirov, imenovanih Klo-kun, pa je »pomlajena« reka dobila ime Mlada. Reka teče sedaj skozi Veljake, Grabovnik in Vrtec, kjer se v njo izliva Vrioštica. Tukaj dobi novo in poslednje i-- me Trebižat in kot taka teče vse do ustja v Neretvo. GOSPODARJEV KAŠELJ V posavskih vaseh, pri Obrenovcu, se je tu in tam ohranil »gospodarjev kašelj«. To je znak, ki se ga poslužuje samo gostitelj, kadar hoče vzbuditi pozornost na svojo osebo v hiši. Nekdaj v stari patriarhalni skupnosti je to »pokašljevanje« bilo znak, naj se zadrugarji pripravijo, da gospodarja pričakajo stoje in z drugimi častmi. Gospodar navadno pokašlja, ko pride na dvorišče ali pa, ko se približuje zadrugarjem na delu in ga le-ti ne vidijo. REKLAMA NA DROGU V sezoni pripravljanja ozimnice, posebno ob času lokalnih sejmov, pirotski sodarji na nenavaden način reklamirajo svoje znane proizvode. Sode postavijo na nekaj metrov visok drog, da jih je moč videti iz vsakega kraja v mestu. Tisti, ki mu je potreben takšen sod, ga lahko takoj vidi in mu ni potrebno, da skače po vsem mestu, preden ga najde. Potrebno je samo, da gre do nenavadnega reklamnega droga in že se lahko vrne z neobhodnim sodom za spravljanje ozimnice. LISICA - GOST NA PROMENADI Delavec Nikola Kekič je vlovil pred petimi meseci mlado lisico in jo s potrpežljivim delom udomačil. Lisički je dal ime »Rozi- ka« in se sedaj sprehaja z njo' po Mitroviči. »Rozika« je že večkrat imela priložnost da pobegne, vendar je pri Nikoli, kot kaže, zadovoljna in zato ni izkoristila te priložnosti. Vprašanje je samo, kako dolgo bo »Rozika« neobčutljiva za glas divjine, ki se pri živalih nikoli ne izgubi. Sedaj je Kekič stalna atrakcija na mitrovski promenadi. NENASELJEN OTOK - FARMA GALEBOV Na morski progi Šibenik — o-tok Žirje je nenaseljeni otok Miš-jak, ki ga imenujejo »farma« galebov in »sladokusnih poslastic«. Vse leto je otok pust, brez kakršnih koli prebivalcev. Ko pa pride pomlad, prileti tisoče galebov s Širnega področja Jadrana, da si tu zgradijo gnezdo in izležejo mlade. Ko se mladiči izležejo, je težko priti na otok, ker vsi galebi napadajo prišleke. Medtem pa pridejo včasih na otok — po težki borbi — ribiči, da naberejo jajca in mlade galebe, za katere pravijo, da so prava poslastica. JESENSKI CVET KOSTANJA Spričo velike letošnje suše je odpadlo Ustje z drevoreda kostanjev v glavni ulici v Požarevcu. Ko so Požarevčani objokavali svoje lepe kostanje, so se na oguljenih vejah pojavili nenavadno zeleni listi z belimi cvetovi, ki so znatno manjši od pomladnih. Najlepši razcveteni kostanj je na pločniku pred lekarno. Stari Požarevčani tolmačijo to pojavo kot znak dolge in ostre zime. TAT TRČIL V TRAMVAJ Milorad Ristič, brezposelni iz okolice Kraljeva, je pobegnil z dvorišča kragujevskega preiskovalnega zapora, kjer je bil zaradi kraje. V Sarajevu, kjer se je začasno nastanil, se mu je zgodila nesreča. Pri poskusu ponovne kraje ga je opazil miličnik in ga začel zasledovati. Ko je bežal po ulici, se je v nekem trenutku obrnil, da bi videl, kje je miličnik, a je v istem trenutku trčU v tramvaj. Ob tem trčenju je bil tat laže ranjen, bilo pa je dovolj, da ga je dohitel miličnik in ga spravil v zapor. STOL IZ KORENIN BORA IN PROMETNEGA ZNAKA Francoski turist Piere Jourda-in je stalni gost Malega Lošinja. Na vrtu hiše, kjer stalno vsako leto preživi oddih, je naredil mizo in tri stole iz borovih korenin. Kot plošča za mizo mu je služil neki prometni znak, ki ga je prinesel iz Pariza in na katerem piše, da je prepovedan prehod v četrtek in nedeljo predpoldne. Miza je okrašena s posušeno morsko zvezdo, poleg katere obvezno stoji steklenica dobre dalmatinske kapljice. OKNO V OKNU Na zidu stare cerkve sv. Barbare v Šibeniku je moč videti nenavadno graditev; okno v oknu. V normalno okno so naknadno vgradili še eno v gotskem slogu. Vgradil ga je srednjeveški zidar Bonnio iz Milana po naročilu nekega šibeniškega prebivalca. To okno v oknu pa je zanimivo tudi spričo tega, ker je na njem vklesana slika in prvi pisani podatki o nekem hrvatskem zdravniku. Napisano je tako: »Jaz, Marko, zdravnik iz Šibenika, sem dal delati leta 1494 to delo.« 230 vrst ptic v okolici Kopačeva Nedaleč od mesta, kjer se spajajo vode Donave in Drave, sredi nepreglednega, neplodnega kompleksa z jezeri, rečnimi rokavi, v tem močvirju z vrbovimi gozdovi, so se naselili pred mnogim. časom prvi prebivalci. Se danes ni znano in pojasnjeno, kaj je privedlo prve Kopačevčane, da ravno' tukaj udarijo temelje za svoja, bivališča. Spričo primernega zemljišča, raznovrstnosti flore, dobrih podnebnih razmer in tišine, je postala Kopačeva že zdavnaj največje zatočišče ptic v Evropi. Čeprav se je že od nekdaj vedelo za to zbirališče ptic, še komaj po osvoboditvi proučuje njihovo gibanje. Ugotovljeno je da gnezdi na tem področju okoli 230 vrst ptic. Divja gos in črna štorklja tukaj tudi gnezdita. Tukaj se zadržujejo tudi tri vrste orlov, dalje morska utva itd. Da bi lahko dalje opazovali gibanje ptic, ki tukaj gnezdijo, so zaznamovali s prstani okoli 1000 ptic. Štirideset prvih dobljenih poročil kaže, da so ptice prave blodnice. Mlada račka, ki je dobila prstan takoj, ko se je izlegla, je bila ubita kot odrasla raca v okolici Benetk, druga pa na nekem otoku Grčije. Črno čap- ljo so sestrelili na Siciliji. Čudna selitev je sedaj na pragu. Race se že zbirajo za svoje veliko potovanje zaradi prezimljenja, a tudi druge vrste ptic se zbirajo, ptice, ki so zelo redke v Evropi. Med pticami v okolici Kopačeva so škodljive in koristne. Večina se jih hrani z ža- bami, pijavkami, kačami, glistami in z drugimi vodnimi insekti. Za večino ptic je pa riba 'največja poslastica. Do zdaj so nagačili 105 vrst ptic. Kaže, da bo zbirka muzeja biološke skupine, ki ga snujejo v Bilju in bo imel nekaj tisoč eksponatov, pestra in zanimiva. Dobiček in bunkerji Ste zaščitili svojo družino? Ste se pripravili? Ne čakajte — sedaj je poslednji trenutek ... Zidajte atomska zaklonišča ...!, Take in podobne oglase je moč brati v ameriških časnikih. Zidanje bunkerjev za zaklonišča je postalo konjunkturno! Ameriški gradbeniki so zatrpani s ponudbami. Mnogi so se specializirali samo za zidanje bunkerjev. Gradijo jih po slehernem okusu in za različne stopnje strahu: od enostavnih zaklonišč v vrtovih, ki stanejo 150 dolarjev, do razkošnih »hiš pod zemljo«, ki stanejo 5000 dolarjev. V posameznih mestih gradijo skupne bunkerje. Tako je n. pr. v nekem me- stu v državi Tenneessee šolski odbor zahteval od staršev 300 učencev, naj za vsakega otroka prispevajo 4 dolarje za za zgraditev zaklonišča. Vsi so se odzvali tej zahtevi. V nekem drugem mestu, v državi Idaho, je več družin skupaj zgradilo skupen velik bunker. Vsaka družina je morala . prispevati po nekaj sto dolarjev. Ljudje so prepričani, da bodo, — če bodo pripravljeni, — atomsko vojno preživeli! Enako misli nemara tudi predsednik Kennedy, ki je poleg zaklonišča, ki ga je dal zgraditi že Truman, zgradil pod Belo hišo še pet zaklonišč, do katerih je moč priti s helikopterjem v 20 minutah. Tako misli tudi guverner države New York Rockefeller, ki je zahteval, naj mu zgradijo bunker za družino. To so storili tudi guvernerji drugih držav. Protivijo pa se gradnji teh bunkerjev vsi učenjaki. Eden izmed njih, neki nagrajenec z Nobelovo nagrado, je izjavil: »Ne morem predpostavljati, da bi v primeru atomske vojne bila kakšna korist od bun- kerjev. To je samo izvržen denar. Ne verjamem, da bi bunkerji rešili 15 milijonov življenj, kot to pričakujejo. Pri teh predračunih je napak, da računajo le na mali napad in ne na eksplozijo atomske bombe 50 megatonov.« Neki britanski general pa je označil bunkerje kot mišje luknje in dodal, da bo rajši postal na prostem takoj mrtev, kot bi si dovolil biti živ v bunkerju. Korist od te nove histerije imajo le gradbeniki. Ne stanovanjski blok, ne kopija abstraktne umetnine, marveč skladovnica slatinskih zabojev' v Boračevi VOJNI POHOD ZA NEVESTO Ko so pospremili prijatelje in sorodnike, ki so nekega večera prišli, da jim zaželijo srečno pot v Turčijo, so bratje Nokiči opazili, da ni v hiši njihove sestre Remzije. Najprej so mislili, da je odšla na obisk k bližnji družini. Sest bratov se je razdelilo v skupine in jo je šlo iskat, a je ni bilo nikjer. Tedaj je eden izmed njih rekel, da jo je menda kakšen fant ugrabil. 20-letna Remzija je bila ena izmed . naj lepših deklet v občini. Bratje so začeli ugibati, kateri fant je naredil ta podvig v Rožar ju. Dokler so bratje in sorodniki reševali to uganko, je neka ženska »zašepetala«, da se Remzija sestaja že dve leti, posebno pa zadnje čase z znancem, 27-letnim Husom Luboderom. Po dolgem času so se vsi bratje zedinili, da razen Husa v Rožaju. ni drugega fanta, ki bi po lepoti odgovarjal njihovi sestri. To spoznanje je silno razburilo brate in sorodnike, ker se že leta ne razumejo s Husom Luboderom. Razen tega so smatrali, da Huso samo po lepoti odgovarja njihovi sestri, po drugih lastnostih pa ne. Takoj so osnovali pravi vojni pohod na hišo nezaželenega svaka, ki je oddaljena samo nekaj sto metrov od njihove. Remzija namreč ljubi Husa in se hi hotela odseliti z brati v Turčijo ter je sama zapustila hišo in odšla k Husu, ki stanuje z dvema bratoma,. materjo in sestro. Ker je prosila, naj jo vzamejo za svojo, so jo odpeljali v najlepše prostore svoje dvonadstropne hiše. Mati je odločila, naj do registracije poroke spi Remzija s svojo bodočo svakinjo Hurko v isti sobi. Ob treh zjutraj so napadli bratje in sorodniki Remzije hišo. Udarjali so z motikami po oknih in vratih. Ko so napadli sobo, kjer je spal Huso, se je ta hotel umakniti v predsobo, ni pa še zaprl vrat za seboj, ko sta počila dva strela in Huso se je zrušil v krvi. Zaprepaščena mati je prosila, mlajšega sina, naj odpelje sna-. ho ven, da ne bi bilo več streljanja. Ko se je ta pojavila, je - streljanje ponehalo. Bosa in prestrašena se je morala vrniti domov in ni smela ostati pri ljubljenem fantu, ki je obležal v mlaki krvi. Na sodišču je Remzija izjavila, da je ni nihče ugrabil in da je šla sama k ljubljenemu človeku. Težko ranjenega Husa so z zamudo odpeljali v ivangradsko bolnišnico. Njegovo stanje je izredno težko. Napadalci so za zapahi. Preiskava se nadaljuje, da se izve, kdo je bil glavni pobudnik in vodja napadalcev. V 56. LETU PRADED Milorad Marliovič-Bošnjakovič iz-Mladenovca je star 56 let, njegov sin Momčilo pa 37 let. Pred letom dni je Momčilo omožil hčerko, ki je tedaj imela manj kot 17 let. Te dni je hčerka Milina rodila sina, pa je Milorad v 56 letu postal praded, Momčilo pa v 37. letu — ded. (Nadaljevanje z 11. strani) zamrl. »Brenda je seveda lahko dobila, kogar je hotela. Tako ■ je zmešala glavo gospodu Fraserju in se zaročila z njim. To je bilo zato, da bi zbodla vas, gospod Curtis, da bi zbudila vašo ljubosumnost. In tega sploh niste opazili. Medtem kb sta Joyce-Ray in Dan Fraser ves čas hrepenela drug po drugem, on tega še opazil ni.« Edmund Ireton se je obrnil na petah. »Lahko potarnate nad mojo odkritosrčnostjo, gospod Fraser. Lahko si želite, da bi mi zavili vrat, in kakor vidim, si to res želite. Ampak ali lahko zanikate eno samo besedo od tistega, kar sem rekel?« »Ne.« Če je hotel biti pošten, ni mogel zanikati. »Vidite! Potem bodite pač silno previdni, ko boste stali pred policijo, tako yi kakor Joyce, ali pa bodo tudi to odkrili. Joyce ima že motiv. Brendin edini sorodnik in podedovala bo ves njen denar. Če bi izvedeli, da si je želela še Brendinega zaročenca, bi jo lepo zašili.« »Zdaj pa je dovolj!« je vzkliknil Dan, ki si ni upal pogledati Joyce v oči. »To ste razčistili — prav. Zdaj pa nehajte.« »O, saj sem tudi mislil nehati. Če sta taka norca, da si nočeta pomagati sama, vama moram pomagati jaz. To je vse.« Tedaj je stopil v ospredje Toby Curtis. »Dan, ne dajte, da bi vas slepili!« je rekel Toby. »Prvič — za kaj takega ne morejo prijeti nikogar. Ni vas bilo tukaj. Vem. »Slišal sem vse, Toby.« »Poglejte,« je vztrajal Toby. »Ko je policija končala z merjenjem in fotografiranjem in odlivanjem Brendinih stopal, sem meril še jaz.« Edmund Ireton se je smehljal. »Ali poskušate vi rešiti to-skrivnost, gospod Curtis?« »Tega nisem rekel.« Tobyjev glas je bil hladen. »Ampak lahko da bi imel kako vprašanje za vas. Zakaj me imate ves dan na piki?« »Odkrito povedano, gospod Curtis — ker vam zavidam.« »Vi mi kaj?« »Kolikor gre za ženske, mladi mož, nimam vaših prednosti. Jaz nisem preživel romantičnih mladih let v južnoafriški stepi. Jaz se nisem nikoli naučil voziti volovske vprege in z bičem krcati muhe volu z ušesa. Jaz nisem imel priložnosti, da bi me-naučili zalednega jahanja in streljanja s puško.« »Oh, skašljajte se že!« »Skašljam naj se? Kako to mislite? A, torej vas zanima,. kaj bi rad povedal?« »Ne. Ne še. Preveč ste zviti.« »Najlepša hvala.« ■ »Poglejte, Dan,« je vztrajal Toby. »Saj ste videli tisto skalo, ki ji pravijo stol kralja Arthurja?« »Toby, videl sem jo petdesetkrat,« je rekel Dan. »Ampak še zmerom ne razumem...« »In jaz ne razumem,« je nenadoma vskočila Joyce, ne da bi se obrnila k njim, »zakaj so me prisilili, da sem sedela tam, kjer je sedela Brenda. Bilo je strahotno.« »Oh, to je bila samo rekonstrukcija umora.« Toby je govoril precej zviška. »Ampak vprašanje je, Dan, kako je kdo lahko prišel k tistemu stolu, ne da bi pustil Za seboj sledove?« »Tako je.« »Nihče ni mogel tega,« je rekel Toby prav tako zviška. »Morilec na primer ni mogel priti od morja. Zakaj? Ker je morje ob najvišji plimi oddaljeno od stola več ko šest metrov. Več ko šest metrov!« »Ej — trenutek,« je rekel gospod Ireton. »Ali ni rekel inšpektor Tregellis, da se je morilec moral priplaziti od zadaj? Preden se je zavedela?« »Tudi to ne gre. Od kamnov terase do skale je zopet vsaj šest metrov. No, Dan? Ali vidiš kak izhod iz tega?«. Dan, ki navadno ni bil počasnih misli, se je tako poglobil v Joyce, da je mogel misliti komaj na kaj drugega. Bila je odsekana, drsela je stran od njega, za zmerom, ravno takrat, ko jo je našel. Vendar je poskusil misliti. »No... bi lahko kdo skočil tja?« »Ho!« je zasopihal Toby, ki je bil sam dober skakalec in je vedel da to ne gre. »To je bila prva stvar, na katero so pomislili.« »In tudi to odpade?« »Popolnoma. Olimpijski prvak v dobri formi bi nemara to dosegel, ko bi imel prostor Za zalet in prostor za doskok. A ni ga imel. In nobenega znamenja ni v pesku. Na stol ni mogel doskočiti, zadaviti Brendo po mili volji, potem pa skočiti nazaj ko kenguru. Kaj?« »Ampak nekdo je moral biti, Toby! Zgodilo se je!« »Kako?« »Ne vem.« »Zdi se, da ste precej ponosni na to, gospod Curtis,« je rekel Edmund Ireton z mirnim glasom. »Ponosen?« je vzkliknil Toby in zopet pobledel. »Tisto romantično otroštvo...» Toby se ni razburil. Toda napovedal je vojno Iretonu. »Prav, prav, stari. Zelo sem vam bil hvaležen za gostoljubnost v tistem vašem bungalowu, ko sva prišla semle. Pri vsem tem pa kar naprej ženete, kdo sem in od kod sem in kaj sem. Kdo pa ste ni?« »Prosim?« »Dve leti ali tri,« je rekel Toby, »se motovilite okrog nas, posebno okrog Brende in Joyce. Kdo ste? Kaj ste?« (Dalje prihodnjič) Po povesti Prežihovega Voranca Stari grad Riše Branko Zinauer 19. V sredini so bili štirje moški, ki so imeli na ramah krampe in lopate. Vojakov je bilo več kakor ljudi s krampi. Skupina se je počasi pomikala k razvalinam, nakar se je prerila med zidovjem do stolpa. Najprej so šli skozi vhod v stolp civilisti z orodjem in šele za njimi tudi nekaj Vojakov medtem ko so trije ostali zunaj na straži. Potem je Vester slišal rezko povelje: »Dno stolpa morate očistiti in zravnati. Marš na delo!« Civilisti so začeli takoj kopati in razmetavati razvaline, ki so pokrivale dno žrela. Nakopano gradivo so metali skozi ozki vhod po zaraslem bregu. Delali so neprestano, vse dopoldne. 20. Vojaki so posedli po kamenju, sneli puške z ramen in kadili cigarete. Le včasih kadar je kak civilist za hip prenehal vihteti rovačo, je Vester začul kletev ali psovko. »Ali boš kopal, bandit!« Eden izmed vicilistov je bil že star in se je pogosto utrujal. Vselej ga je nahrulil vojak, ki je po vsej podobi imel komando nad vsemi, da je starček zopet začel delati. Nekajkrat ga je celo neusmiljeno sunil s puškinim kopitom v hrbet, da je mož bolestno zaječal. Vester je nepremič--no čepel ,v svojem skrivališču trideset metrov nad njimi. Bil je tako prilepljen v zidno votlino, da ga od spodaj niso mogli opaziti. 21. Naslednje jutro je Vester komaj čakal, da se bosta oče in mati spravila iz hiše. Ni ga več vzdržalo doma in se je na tihem splazil proti stezi. Videl je spet trumo vojakov. Gnali so zvezane štiri civiliste. Vsi so odšli v stolp. Vester se je odločil in hitro splezal po bukvi na vrh stolpa. Ko je pogledal v žrelo je videl, kako so vojaki privezovali civiliste k zidu. V zidu so namreč bili pritrjeni debeli železni krogi, že vsi zarjaveli, ali vendar še tako močni, da bi ozdr-žali vsako zver, Ko so bili možje končno pritrjeni k zidu so vojaki namerili puške na zvezane civiliste, eden pa je stal ob strani in komandiral: »Ogenj!« Salva je zagrmela in votlo odmevala po žrelu do vrha stolpa. Civilisti so se zrušili in od njih se je pocedila kri. POMURSKI VESTNIK, 12. okt. 1961 12