Politični ogled. HjBaljjBVina- SHS: Kralj ^'.•ksander L se Je dne 9. t. m. na eradu Peieš (Srnaja, Rumunija) zaroftil z rnmunsko prtfnceso Mariolo. Inoeemski in naši vladni listi pripisujejo c&roki kratya Aieksandra velikansko amžnost. Pilnoesa Mariola jo druga hoerka rnmunskega kralia FerdinanAa. in kraljioe Maorije. Stara je 23 lot, Poroka se bo baje vršila v mesecu a»rilu« Kmalu po poroki, že v teku po•lelja, bJ se izvršilo tudi kronanjo in maziljen;« kralja Aleksandra. — Pariainent, ki je te dni praznoval pravoidavne božičie praznike, se zopef se/suane dne 16» t. m. Na dnevncm iedu no razprava o vladni deklaraciji nz ,avi). — Saraostojni še ostar.e^o nailaIje v vladi. V Ljubljani se je vrSila Bedavno seja glavnega vodstva SamoBto ne kmclOske stranke. Se;e se je udciežil med drugirni tudi rainistef Put>vlj. Sklenili so, da še ostanejo nada- it) v vladi. (To |im pafi-ratfi verjameuiol Op. ur,) A v s t r i j a. Narodna skupSčina (iVationalversammlung) avstri.sko ne publike bo v kratkern sklepala o po trditvi avstrijsko-fieškega sporazuma . &porazum je delo sedanjega kanolerla dr. Sch ber^a. Zdi se, da bodo raz<jn nemš .ih naciionalisfov vse ostalo fiiianke odobrile (a važen s^orazum, ki Je dobil že v Lani vidnc obliko prisr^nih odnošajev raed obema držcivanaa. Madžarska. Dno 0. t. m. je niinistrski predsednik groj Bethlen v rialjSem govoru označil nove smori madžarske politike. lz>vil ]e, da bo Mad/.arska aapravila habsburgki propagandi ©nkrat za vseiej konec. V jOrbi proti tistim, ki so v razniii prevratnfih poizkusih iskali udovol enia svoj'm lastaim nameram, bode ostaia Madžarska neizprosna. V tej borbi so je imenitao obnesla stranka malih knio ijv. Oaa je temelj, na katerega bo on, Bethlen, sezidal bodočo usodo Mao. žarske. Bethlenov govor je zbornioa z odaševljen.em spre.eJa. N e m 6 i j a. Na konferenci za Am vo Evrope v Gannesu se je dolo-Ni lo, da mora Nemčija plaCati v 1. 1922 kb mili.onov fuatov šterlingov v & -^viai. Beigiia je naknadno zabtevala , da be Nemftiji naj še naloži 10 inilijoiv'\. Gelokupna svota, katero bc Nem(ija raorala plačati. pa zaaša 122 milijonov funtov, torej 28 milijonov manj  nego je bilo pr^ofno določeno. Nemfii,jo bo v glavnem zastopal dr. Rafiaeriau ns gospodarski konifireaci v Canesu. Konferenca v Cannesu. V Cannesu (Francija) se vrši te dni raedriarodna konforenc i za obnovo Evvope. Ko^erenci predseduje francoski minisirski A rodsedaik Briaml. Anglii > zastopa minis[rski ,predsednik Ijloyd George, ki se trudi, da bi vpostavil v Evro,« iedne gospodarske razmere Zdi se, da bodo vse države, udeležene na omenjen&m sestanku v Cannesu, privolile,. da se skliče posebna gospodarska konferenca', ki se bo bavila s podrobnirni vpr,ašanji evropske obno vf*. Naši tecaji in zborovanja. Okrainl sestankl Kinet&ke zveze in Zapaaske zveze oeljskeg:t ola-ožja se vrše po tem redu: Dae 16. januar' ja fpondeljek): Sv. Križ pri Slatini v društvenem domu za oel ro^aSki okraj. — Dne 17. jaauarja (torek): Konjioe v kaplaniji za konjiški okraj, — Uae 19. januarja (fietrtek): St, Jur ob Taboru v cerkveai hiši za vranski okraj. Zatetek povsod ob 9. uri. Na okrajne st taate Kmetske zvoze in Zupanske zveze so povabljeni zlasti vsi odborniki in cibornioe krajevnib Kmetskib zvez, vsi naSi župani, obo. odbornp.ki in njih nam^estniki, ki &o že pristopili ali, nameravajo pristopiti k Zupajiski zvezi, Pa tudi drugi prislaši na&e stranke so povabUeni na okrajne sestankie! Podufinl tečajl 1]5- ianuar]a pri Sv. Križu pri Ljutom«ru, 16, v St. Jurju ob Sčavnici in 17. v Ljutomeru se radi nepričakovanih ovlr preložijo na pozcejši 5as. Crna. V dvorani tukajSnfijti katol. druStev se je vršil na dan Sv. Treb kraljev izobraževalni tečaj. Ttečaja so se udeležili našd vrti somišljeniM iz Mežice Javorja in ostalih občin. Q politifinem položaju, davčnili bremenih drž< gospodarstvu, organizaciji, So^Jstvu in ftasopisju je predaval urednik Golob. Udeleženci tečaja so sledili iz' va!anjem govornika s pazliivo&tjo in odobravanjflm. • Upati je, da bo teftaj %brod'l mnogotore sadove. — Razni Ijudje razširjajo zlobno vest, da bodo finandne oblasti odredile kolekovauje oz r. žigosanje sedaajih diaarskib ban kovcev. Opozarjamo naSe somišljenike da te govorice nikakor ixe odgovarja- 10 resnicf.. Prevalie. V nedeljo, dno 8. t. m. pred[)oldan se ]e tukaj vršil izobraževalai tečaj SLS. Udeliežba je bila po< voijna. V Mežiški do!iini prodiramo polapoma, a stalno. Ljudstvo so od dno do dne v'cdno bolj umika iz rdefte ga tabora. Pamet ia treznost bosta tudi v MežiSki doliai zmagall. Sv. licnart v Slov. gor. NaS socijahii tečaj dno 2. in 3. jan. Je bil krasna Sola za naše pristaše. Prihite- 11 so iz vseli župnij leaartskega okra- ja naSi najboljši možje in niladenJS, tudi žen in deklet je bilo Castno šte' vilo. Dvorana ]e bila oba dn«va iiab;*o polna. In naši govornl^i^ kako so nam navduSeno govorlli na srce! Govorili so: dr, Capuder, o naSi propadajoči družini, Vesenjak o naž&li davkin, p. Pavel o mladinski organi- ; zaciji, Bar!^ o zadrugalL, dr, Kramberger o skibi za zdravje, dr, Vebte o deJoicrogu občin in o oWinski sarao- , upravi, poslianeo Roškar o slabem gogpod»rstvu naše vlade in o velikem pomf.nu h>do5iji državjaozbttrskfh volitev p. ;•: ihael o na&em šolskem vpra ! Sanju in (.orailšek o Casopi^u, o našiJi ; izobraževŁ1..aih društ\<h, o Slovenski kraetski 7.\iezi ter o agitaciji. Posebno globoko s'u nam v srce segala govora dr. Capuilra In poslanca Roškarja, Utis je bii velikaiiski in ostaji« nepozaben. Tako dela Kmetska zveza za pra\o izobrazbo. Udeleženci smo se I razš'i nad \"B8 zadovoljni in bomo i prvi agitatorji v celem okraju za povoljno zmago Slov, Kir.etske zvcte in za odstramtev nospooobnih tiberalcev in samostojaežev pri vladanju naSe države, ki jo vsi iz srca ljubimo. Naj ta krasnf. tpčai obrodi stotero sadovi jSt. Janž na Drav. polju. Na praz- j nik Sv. Treh Kraljev smo zopet imoli lep mladinski sbod, Prvi govornik je ; govorjl o ciljih mladinskib Uruštev, zlasti OrtoVj in mladenič je pogumno prednašal primerno deklajnacsijo. Novi inoški zbor in m«šani zbor sta pod votistvom požrtvovalnega g. organista žapela več krasnih peaml, da smo m le neradi ločili, rajši bi še daJ)j© jih poslušali. Potem so si iantje izvolili | odbor zo orlovski odsek. Iz konj[lškega okraja. lzobrafcevalna tečaja v Oplotnici in v Lot-ah sta Jepo uspela, Enaka točaja se vtSi ta na Frihovi dne 19. prosinoa ob 9. uri /jatraj in v Zrečah, v nedeljo dne 22. prošinca po večernicah ob; %%, \\v\i Na.obeh krajih se obenem vrši ustanovni občni ztvor kat izobraževaln«ga društva za Pribo^ oz. Zre6es Domačin! ia sosedje, ne zamudifce prilike in pridrte v otrilnem št«\ilu. Celje. V ncdeljo, dne lft, jauuarja bo v dvorani botela Beli vol prvi Jetošn]i sestauek Dekiiz.be z'^z?e., Na vsporedu je zra\-en drugega ludi eno' dejanka. Deldieta, gestno, ki se zaiiimate za naš napredek in oelokupni dobj'obtt, pridite vse broz izjerme, da pokažemo, da imarno tudi niie srce za vero, dom in narod! Na reselo svidenjel Belevode. Na praznik Sv. Treb Kraljev smo imeK pri i>as dobro obi&kan shod KZ. PoroCal je poslianeo Pu^ šenjak o položaju in o raznih gospodarsklh vprašanjdh. Upati }&> da &e tudi pri aas ustanovi krajevna organizacija KZ, k kateri bodo pristopiM skoraj vsi farani. Za naše župane. Znpanskl tefiaj v Mariboru se vrM v nedelSo, dne 22. januarja 1922 v dvoraaai biv&e kazine na Slomškoveni trgu (blizu stolnle curkve),! .Tečaj s« zaf:ne tof ao ob ^9. uri zjutraj, Od 12. do 1. ure odmor zo, kosilo. Od 1. ure naprej so predavanja zopet nadaijujejo. Predavanja w bofdo vršjlia: 1. O notranjem delovanju občin; 2t o domovinstvu; 3. o lovskem zakonu; 4. o občevan^fu z vogafitvom in dmgind uradi; 5. o dav]dh in davčnih napovedin; 6. o raznib drugih, za sedanjo dobo važnih zad^vah. Predavajo strokovnjaki iz Ljublaan« in iz Maribora, Povabljeni župani, fsvetovahci, o<lborni ki, namestr.Dd in vsi oni, ki se zarnraajo za take prireditve. Proaimo, da iz vsake občLne po dopisnicl naznanite Tajništvu SLS v Mariboru, koliko udeležencev pride iz vsake obCine na t^Caj, Ud«leženci, ki želijo skupno kosilo, naj to v prijavi naznanijo. Kdo postaTlJa knajne šolske nadzorniko ? Na to vprašanje nastopno pojasnilo: Po še ^-cdno veljavnih dolofi-  Lab zakona o šolskem nadzorstvo (za bivSo vojvodino Kran'sko) z dne 23 . oktobra 1912, dež. zak. St. 66, imenujo krajnega Solskega nadzornika okr. golski svet, Glede tega dolofta § 10 na-  vedenega zakona: ,,Krajni šolski svct  i.bkrbuje mloženo mu šolsko nadzor slvo pred vsem po knajnfim šolskem nadzorniku, ki ga imenujo okrajni šolski svet, ko je zasliŠal krajni SoLss\et, za poslovno dobo krajnega Sols-  kPga sveta in sicer izmed oseb^ ki sta- nuiejo v Solskera okcrliSu, imajo pasivno volilno pravico v obffinsjtt aastop, ia za to opravilo potrebne zmožnosti, izvzemSi učitelj« Ijudskib šol." Oe Je vofi Sol, ki spadajo pod delokrog krainega šolskega sveta, sme biti tudivaŽ krajnih golskib nadzornikov. Z imejiovanjem pcstane krajni šoiskt nadvornik Clan krajnega šolskega sveta. Predsednikkrajnega šolskega sveta pa ne more biti obenem krajni šolski nadzornik. Preko teh določil okra4ni Solbki sviet ne srtve iti pri imenoA^anJu krajnih Solskili nadzornikov, posebno ne imenovati jih samovol.no, ne dabi poprej zaslišal krajni šolski svet. Poblrajije samostoiiiUi obfinskib čloklad. Vprašanje: 1. Ali more obeina pobirali samostojne ob<?inske na klade po organu, ki si ga določi sauia, ali mora imeti za to posebnega daoarja? 2. Ali more občlna tpravlliio: županstvo) sklep ob&Bskega Odlyjra glede samostojnib obfiinskih naklad izvršiti v lastnem delokrogu, ali mora to popre] prijaviti višji oblašti? Odgovor: K 1, Pobiranje samostojnili občinskih naklad lahko izvršuie oMina po komurkoJi obftinskem usiužbcntfu, oziroma po osebi, ki jo določi pUčmski odbor po § 32 z ozirom na l| 84 občinskega reda za Kranjsko. — Za to ni treba nobenega dačaria. Pa2 pa bi se daie te nakLade pavšalirati, z letnimi odkupuimi zneski od obrtnikov, ker bi s« s tera pribra«jli stroški in trud. K 2. T«h samostojne občin«ke naklade mora županstvo enako kakor vse druge občinske davšfeine ja¦vno razglasiti, nato pa prositl pokrajinsko upra.vo, oddelek za notranje zar deve, da jih odobri. V razglasu mor* biti vsaka posamezna naklada podronno navedena. Naveden mora biti tudi pouk, da so morajo vlagati jaore ! ltne pritožbe tekora 14 dni prl županstvu. ProSnji za dovolitev pobtranja monafa biti priložena razglas in prs •. jjis enega zajjisnika. (Vei.a seve. tudi za bivši šta,erski in koroški del Slo- vcnije.) ObTCanlcc vojnih posojil. Jeprece, naših di^žavljanov, ki ima> svo.ie vrednostne listine naložene v Avstriji, ziasti na Dunaju. Ne malo je; tudi Stevilo občin, ki imajo deloma predvolne, 6e vefi pa obveznic vojnih posojii za sfavljene v Avstrijti, zlasti pri dunajski poštni hrjtnilnioi. Vse take vrednostne listine so seda^ v Avstriji poi zaporo. Na vprašanje, kaj bo s tenH cbveznicami, je odgovorila delegacija rainistrstva financ v Ljubl]anit da bo sklenila naša država glede vmifv© premoženjskih vrednot (torei tndi ob vfcznic volnih posojil) naših dravljadov posebno pogodbo v zmislu filena 265 senžermenske pogodbe. Ni tedaj priČakovatK da bi občina tarpela kako fekodo radi tega, ker ima obveznice de ponirane v; Avstriji, Na ta odgovor ppozarjamo vsa- županstva radi tega t da pazijo na pradni poziv nadi pravočasn^h prijav, da ne zamude roka, ko izide toZBjiCleviu razglas v ^Uradnem lialu." Vendar pa moramo opozoriti ta v fce prizadete, pred vsem županstva t da velja vse to, kar smo povedali tvskaj glede obvezhio voinlh. posojil, ley toliko, da ee jim m bati radi zatiore y Avstriji in da se jim bodo vae t« vreduostne listine vrnile, oziroma na drug način zajamCile1 pravioe do obračuna« ,Vse ob\"eznice pa so morale biti pra« vofiasno bodisi žigosane ali pa prijavljene. Co je kdo, ali kako županstvo zamudik) rok za prijavo, se je bati, da je vsaka neprijavliiena obveznica brea veljave. Vendar pa naj vsak, zlasti \3ak0 županatvo, tudi v tem blučaiu napravi naknadno prijavo na Minis. tarstvo finanBija, direkcija direktaili državnih dugova, Beograd. — bveveda je pa treba zamudo zadostno ufernel* jlti in opraviCiti. Vpogled v sejne zapisnlke. Ka« kor razvidno iz-nekega nam došlega vprašanja, vlada vkl4ub po>snil(m, ki smo jih že dali, še vedno ne.asno&l glede pravic, ki jih ima'o obCaoi z .&^irom na javnost odborovlb sej in pa radi vpogloda v se^ne za isnike. T(;inLolj smo se morali začuditi namdo^ iOmu vprašariju, če je župan upravif. ¦ čon zahtevati od vsakega obftana 20 kron, fte bo6e izvedeti, kaj so skle/apri obCinskih sc>h. Ka.ti da-se duiu župani. k< tako zlorabljajo svo.o m\i\uno oblast — kaj pa jo tako- ravnanja virugega, He ne zK-raha uradhe obla sti? — si .uišmo-mogli mlsliii. Zato naj navedemo. v-kralkcm, ka, pravi.;O postavne doiiv&bo občinskcga roda. r-r rrebft si je zapomniti to-le: 1. Soje ob ftmskega odbora so pred^m javne, torej splošno prislopne vsakemu obftanu in vsaki občanki Tafco določa § 43 občinskega reda za bivšo Stajersko Vsak občan naj se torej kar brez sErbi poslužuje svojo postavno pravioe .n naj prihaja k sejam občinskega odbora — seveda ie kot miron poslušalec, kajti govoriti vmes ali posegati v razpravo — prepovedujejo ravno na rederie postavne določbe obfcinskega ra da No, ker pa na-posled ni ravuo pnporočljivo, da bi prihajali morebiti obtani k ob&nskim sejam v prešteviluem številu, bi bilo najprimerneje, da pošljejo gotove &kupine tja svOjB zaupnike. Le ne se zapirati pri re&evanjih vseb občaiiov ae Cičočib zadev in javn&ga gospodarstva za štiri stene 11 ,To dela slabo kri ia to naj pomnijo naši žujeanu 2, Vpogled v zapisnik odbonovib. sej mora biti prost vsakemu občanu. Noben župan nima pravice od lekati obfianom vpogleda v sejaii za pisnik", najmanj pa zahtevati za to od blrank kako plačilo. Pomniti je treba, da ie mogoče zahtevati za prepise sejaih zapjsnikov le občiasko takso, fe j« v oboini postavno uvedena, to je , fte ]O je po skfopu obfiinskega odbora doloCilo ipovserjeništvo (oziroma sedaj Mldelek) za notranje zadeve dež, vlade, odnosno pokrajinske uprave za Slovenijo. V nobenem drugem slu6aja nima župan absolutno nobeno pravice eahtevati kako .plafiilo za kakršnokoli pojasnilo glede odborovih sklepov, na] manj p.a za dovolitev vpogleda v sejBt zapisnik, ker vo ni odvisno od ka ie morebitne milosti župana, mai več ,,6 to posfavna pravioa vsakega občana Sodelovanje vso javnosti pri obč. u^ravi in pri občinskeni gospodarstvu naj bo v prihodnje načelo, ki naj se ga vse bolj zavedajo tako občani kakor ne v najmanjši meri župani sami. i.te tako bo omogočeno ugpešno skuipno delo v skupni javni blagor. Vsak župan naj se zaveda, da je prevzel :¦ izvolitvijo ne le gotove pravice, am jak še v večji meri gotove dolžnosti naaproti vsem občanom brez razlike , ki pa na drugi strani seveda tudi nimajo pravice, z brezobzirnimi nagajivostmi nadlegovati županstev in Županov bcez utemeljene potrebe. Zahiteve našib županov, sprejeto iia sestanku Kmetske in Zupanske zve ze v Celju dne 2. januarja 1922: 1. iOdločno protestiramo pnoti nameri — ki^Čanski nauk iz šol bacniti in zabJevamo, da imajo starši Hpliv na šoldki uoduk in najneSčenje učiteljev, 2. Odločno zahtevamo, da se naše vojašt to zniža na kolikor mogoče nizko žte¦> iio in naj se skraiSa službena doba^ 3. Protestiramo proti krivični odmeri aavkov in zahtevamo, da se davek izenači pc vsej državi enakomerno. 4. protestiramo protji temu, da je v ne katerih krajih pne^ieč ljudskx>Solskib iičiteljev in učtiteljic, a po drugod jih urimanjkuje. Zabjtevamo, da se Stevilo u6itel]ev primerno krajevnim potreL.anj porazdeli. 5. Protestirame proti 'tmu, da ljudskošoiski uftit iji učijo otroke sokolsko himno in otroke vzgajajo v sokolskem duhu. Iz boiišca za »žepno pravdo". Slabostoinl staropravdarji se kažeio v vedno lepši luči. Geljska rNa«a vasu piše v štov. 8: ^Samostojni jMermoJja, Majcien, KuSar ia: Drotenik #0 prejeli pred laaskimi volitqaini od demokrata dr. Zerjava 400.000 K n roko. Urek sam pa ]© prejel 30.000 K. iTako razkriva slabostojno ž<>pno prav do ^Naša vas"t glasilo srbske zemljo radniCko straake na Slovenskem. Ako se sprejmejo kot dar iz demokratskih rok take ogromne svote, potem si pač Jaliko misliino, da so si demokratj'© in samostojni v žlali^ti kar v prvem kolenu. Enostavna re&i ev viuičarskiega vprašanja. Kakor znano, sta slaboatoj ni minister Pucelij in biv&i haupbnan Sancin prepročila, da ni bil potrjen viničarski red, kakor so ga sporazumno skleniii zastopniki viničarjev in vinogradnikov. Kakor nam porofeajo iviaogradaiki iz ormoSkega okraja, je ,\ečjo fttevilo vLnogradnikov, ki so pristaži slovensko Ijudake stranke, &amo brri.: Puclja nalilonilo pridnim vini6<Barjem lepe nagrade za njih pridno delo. Taico je prav.. Ce viaioar pridno dela iu pomaga pridelati gospodarju obilo pridelka, mu res tiidi gre nagrada. >SamostoJiU in tinanfna kontrola. Iz. Huma pri Ormožu nam poroftajo: Naši samos ojneži prosijo za «tab}iran  je hnančne kontroi© s sedežem na Humu. Posestnik Martin Vtičar je že po  nudil svoj ^in&ki hram zraven o,erkvice sv, Ivana. Poslopje, ki obstoji iz lepega stanovanju, je do cela prazno, sanio klet, ki se nahaja pod bramom, je polna sladkega \inca. Ker saaio1stajaeži trdijo, da fii:;uicarji niraajo na loge, kontrolirati ianetskih vlnskih kkti, ampak samo gostilne, bo samostojnež V|lI6ar nastavil takoj krCmo, da financarji ne bodo brez posla. — Nadučitelj g. Porekar pa )e oelo na>Bvetoval, da bi humski vinogradniki prih. leto pri6eli saditjl tobak, Tudi prav! Aleksander Hojnlgg iz Pesnice pri Mariboru jo ie pobrisal y Nemško Avsfrijo. Kupil ]e za par miilUonov K kavarno v G»radcu, Svoji ž&ni je pustil na Pesnici hišo in posestvo, sam pa se je na levo roko v Gradeu po i-očil z ieno nesniškega gostilničarja iSmoniga. To je tisti Hojnigg, ki je bil ^jiavni priganjaC Mermol.eve slabo čitoine, član glavnega odboFa in raz sodišča te stranke. Ko se je pokratfn^ki namestnik Hribar ob nastopu vlauf. vozil iz Prage skozi Maribon, sta inariborski dr. Koderman in Voglar , skupno z Merjnoliom poslala Ho]nig ga na koiodvor, kjer ]e pozdravil Hribarja v imenu ,,slovenskega ljudstva rned Muro in Dravo," Hojnigg je bil ¦ red vojsko predsodnik SMmarke in Schulvereina na Pesnici, Gradil je tudi nem&ko Kemstockšolo, bil je savda ("lan nemskega ^/olksrata, med vojsko rckvizifor in verižnik. Po voisklpa^e stopil v Mermoljevo kompanijo ter si / veriženjem nabasal mili>ne. Le taki so po Mermoljevsm in Kodermanovem mnenju pravi ljudje in pri&tni na^odnjakL